30 Analysis of teaching basketball in slovenian grammar schools Abstract The aim of the master’s thesis was to establish and analyse the teaching of basketball in grammar schools, more precisely the working conditions, the content, the method and the scope of basketball teaching as well as gender differences. We also aimed to verify whether sport teachers are acquainted with the basketball content in curricula and establish the proportion of schools that participate in basketball competitions. The study included 202 sports teachers from grammar schools. The questionnaire was correctly completed by 90 sports teachers. The results show that all sports teachers teach basketball at least 2 years out of 4. They dedicate 15.3 hours (female students) and 17 hours (male students) to it per year on average. The gender differences were identified in terms of individual content, interest in basketball and participation in school basketball competitions. We identified differences in the teaching of basketball between the core curriculum and elective sports subjects. Nearly all sports teachers (98%) grade basketball at least during 1 year out of 4. Playing and knowledge of technical and tactical elements have the greatest influence on the grades. Based on the study results, we can confirm that basketball is an important element of physical education in grammar schools, for both male and female students. Key words: basketball, grammar school, teaching, curriculum, school competitions Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti in analizirati poučeva- nje košarke v gimnazijah, natančneje pogoje dela, vse- bino, način in obseg poučevanja košarke ter morebitne razlike med spoloma. Želeli smo tudi preveriti seznanje- nost športnih pedagogov s košarkarskimi vsebinami v učnem načrtu in ugotoviti, kolikšen delež šol sodeluje v košarkarskih tekmovanjih. V raziskavo sta bila vključena 202 športna pedagoga z različnih gimnazij. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 90 športnih pedagogov, kar pomeni 45-odstotni delež celotne populacije. Rezultati kažejo, da vsi športni pedagogi vsaj dve leti od štirih poučujejo košarko. Namenijo ji v povprečju 15,3 ure (dijakinje) in 17 (dijaki) ur na leto. Razlike med spoloma so vidne tudi pri posameznih vsebinah, interesu za košarko in udelež- bi na šolskih košarkarskih tekmovanjih. Ugotovili smo, da se razlike pojavljajo tudi pri poučevanju košarke pri osnovnem programu in pri programu izbirnih športov. Skoraj vsi športni pedagogi (98 %), ki so sodelovali v anketi, ocenjujejo košarko vsaj eno leto od štirih, ko po- učujejo določen oddelek. Glavni vpliv na oceno imata igra in znanje tehnično-taktičnih elementov. Glede na rezultate raziskave lahko potrdimo, da košarka pomeni pomemben del športne vzgoje v gimnazijah, tako pri dijakih kot pri dijakinjah. Ključne besede: košarka, gimnazija, poučevanje, učni načrt, šolska tekmovanja Lovro Fižuleto, Frane Erčulj Analiza poučevanja košarke v slovenskih gimnazijah Foto: Jure Banfi športna vzgoja 31 „ Uvod Košarka je zagotovo eden najbolj priljublje- nih športov v Sloveniji. Z njo se organizira- no (v okviru klubskega in tudi šolskega sis- tema) in tudi neorganizirano ukvarja veliko število mladih (Erčulj, Bergant, Gašparin in Sila, 2018). Igra je eno najpomembnejših sredstev športa v osnovnošolskem ter tudi v sre- dnješolskem sistemu. Z igro in žogo lahko v veliki meri motiviramo učence in dijake pri doseganju večine ciljev, zapisanih v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol (gimnazij). Podobno kot druge igre z žogo tudi ko- šarko uvrščamo med pomembne vsebine v učnem načrtu športne vzgoje, saj z njo vplivamo tako na gibalni kot psihosocialni razvoj otrok. Z igranjem košarke krepimo oziroma nadgrajujemo številne gibalne in funkcionalne sposobnosti. Posebej je treba poudariti oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev pri dijakinjah in dijakih ter nadgra- jevanje medsebojnega sodelovanja, s tem pa tudi socializacije. Pomembni so tudi zdravstveni učinki ukvarjanja s košarko. Z igranjem košarke pozitivno vplivamo na delovanje srčno-žilnega in dihalnega sis- tema, zmanjšujemo problem prekomerne telesne teže, vplivamo na gostoto kosti in čvrstost sklepov, izboljšujemo koncentra- cijo ter miselno zmogljivost (Mehlin, 2017). Vloga in pomen košarke v učnem načrtu sta zagotovo odvisna tudi od tradicije tega športa na državni in lokalni ravni. Ta je pra- viloma dolga, bogata in zelo uspešna, vse to pa pozitivno vpliva na vlogo košarke v šolah. Košarka je kot igra sestavljena iz številnih elementov tehnike in taktike. Posebej je zanimiva z vidika njihovih sestav oziroma povezav (Dežman, 2005), ki se pojavljajo v različnih igralnih situacijah. V srednji šoli lahko različne elemente košarke nagradi- mo in med seboj povežemo (sestavimo), saj dijaki oziroma dijakinje že posedujejo določeno raven znanja košarke, ni naj bi jo pridobili v osnovni šoli. To ponuja športnim pedagogom široko polje raznovrstnosti in ustvarjalnosti pri delu. Število ur, predznanje vadečih in razmere za delo so glavni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje vsebinske, organizacijske in metodične priprave. Učitelj mora pozna- ti košarkarsko igro do te stopnje, da bo ustrezno izbral vaje in metodični posto- pek. Športni učitelji, ki so se sami aktivno ukvarjali z igranjem košarke, imajo zaradi svojih igralskih (ali trenerskih) izkušenj pri tem prednost, vsekakor pa so pri tem lahko uspešni tudi vsi drugi. Pomembno je, da so izbrane naloge prilagojene sposobnostim in značilnostim vadbene skupine (razredu). Prav tako moramo upoštevati načelo eko- nomičnosti, kar pomeni, da naj organizacij- ska metoda omogoča hitro reorganizacijo vadečih v novo razvrstitev, pri tem pa lahko ohranimo njihove številčne sestave. Pri po- učevanju posameznih elementov košarkar- ske tehnike in taktike se moramo ravnati po temeljnih didaktičnih načelih poučevanja. Vse te zakonitosti poučevanja bi morali uči- telji upoštevati, saj to omogoča optimalno napredovanje dijakinj oziroma dijakov pri usvajanju košarkarskih znanj. Učitelji, ki ne premorejo tega znanja in izkušenj, si lahko pomagajo z bogato strokovno literaturo (prirejeno po Beranič, 2005). Poznavanje metodike je za učitelje najpo- membnejše. Poenostavljeno lahko reče- mo, da metodika implicira način podajanja snovi in išče poti k točno določenemu cilju (Mežan, 2019). Uspešen učitelj mora dobro poznati metodiko oziroma metodični po- stopek tudi, ko gre za poučevanje košarke. Metodični postopek določa ustrezen izbor in zaporedje nalog, ki jih uporabimo pri po- učevanju košarke in usvajanju njenih teh- nično-taktično elementov (Erčulj, Bergant, Gašparin in Sila, 2018). Dobro poznavanje metodičnih postopkov nam omogoča, da učinkovito in sistematično dosežemo začr- tane cilje pri vadbi košarke. Ne glede na pomembno vlogo košarke v učnih načrtih in šolskem sistemu nasploh, pa v literaturi ne zasledimo veliko podatkov o tem, v kakšnem obsegu se v praksi pristo- 3 % 4 % 28 % 3 % 2 % 3 % 9 % 12 % 3 % 8 % 19 % 4 % 0 5 10 15 20 25 30 Frekvenca Regije 1 (Obalno-kraška) 2 (Pomurska ) 3 (Podravska) 4 (Zasavska ) 5 (Primorsko-notranjska) 6 (Posavska) 7 (Koroška) 8 (Savinjska) 9 (Jugovzhodna Slovenija) 10 (Gorenjska) 11 (Osrednja slovesnka) 12 (Goriška) Slika 1: Regije, v katerih anketiranci poučujejo športno vzgojo 32 pa k poučevanju košarke in njenih elemen- tov ter v kakšni meri se aplicirajo različne metode dela. V eni od redkih raziskav o tej temi je Marčič (2010) ugotovil, da v učnih pripravah za 4., 5. in 6. razred osnovne šole predstavlja igra od 13,4 % do 40 % ure. Na- vaja, da je pri večini razredov poudarek na usvajanju in utrjevanju tehnično-taktičnih elementov, ki so sestavni del košarkarske igre. Temeljni namen pričujoče raziskave je, da ugotovimo in analiziramo vsebino, način in obseg poučevanja košarke v slovenskih gimnazijah. Na podlagi rezultatov ankete želimo tudi ugotoviti morebitne razlike pri poučevanju dijakov in dijakinj. Zanima nas tudi ustreznost učnega okolja: število in kakovost športnih pripomočkov ter seveda ustreznost telovadnic, v katerih poteka po- učevanje košarke. Poleg omenjenega nas zanimajo tudi način in vsebina ocenjevanja košarkarskega znanja ter poznavanje učne- ga načrta med športnimi pedagogi. „ Metode Preizkušanci Število vseh učiteljev, ki smo jih povabili k sodelovanju, je 202. Vsi poučujejo športno vzgojo v gimnazijah, izključili smo samo športne oddelke. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 90 udeležencev, preostalih 112 udeležencev k izpolnjevanju ni pristopilo ali pa so neustrezno oziroma samo delno izpolnili vprašalnik. Skupno je torej anketni vprašalnik ustrezno izpolnilo 45 % celotne populacije učiteljev, ki poučujejo športno vzgojo v gimnazijah. Med udeleženci je bilo 47 žensk in 43 moških. Največ anketirancev poučuje v podravski regiji (28 %), sledita ji osrednjeslovenska (19 %) in savinjska regija (12 %) (Slika 1). Najmanjši delež anketirancev je iz primor- sko-notranjske regije (2 %), le nekoliko večji pa iz obalno-kraške, zasavske in posavske regije ter jugovzhodne Slovenije (vse 3 %). Pripomočki Raziskavo smo izvedli z uporabo spletne- ga anketnega vprašalnika s sedemintride- setimi vprašanji. Za izdelavo anketnega vprašalnika smo uporabili platformo 1ka. Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila večinoma zaprtega tipa. Vprašalnik je bil sestavljen izključno za to raziskavo. Vprašalnik smo sestavili tako, da je bil večji del skupen, manjši del pa se je posebej na- našal na poučevanje deklet oziroma fantov. V prvem delu vprašalnika so bila vprašanja o delovnem okolju in pogojih dela. Sledila so vprašanja o poučevanju košarke, natanč- neje o vsebinah in obsegu njenega pouče- vanja. V vprašalniku najdemo tudi osem tako imenovanih »if« vprašanj, pri katerih so sodelujoči dobili dodatno vprašanje, če so odgovorili pritrdilno. Nekaj vprašanj se na- naša tudi na didaktiko poučevanja košarke (učni načrt, ocenjevanje). Postopek Zbiranje podatkov je potekalo od 15. 5. 2020 do 19. 6. 2020. Internetno povezavo do ankete smo poslali v tajništva šol. To smo storili dvakrat, prvič 15. 5. 2020 in dru- gič 25. 5. 2020, ko smo učitelje ponovno pozvali k sodelovanju. Podatke smo obdelali v statističnem pro- gramu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, New York, ZDA). Opisne spremenljivke so prikazane s frekvenčno porazdelitvijo, številske pa z merami srednjih vrednosti (povprečje, mediana) in razpršenosti (stan- dardni odklon). Številskim spremenljivkam smo preverili normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test) in homogenost va- rianc (Levenov test). Razlike med fanti in dekleti v številu ur košarke v šolskem letu smo izračunali z Mann-Whitneyjevim te- stom pri stopnji tveganja 5 %. Za izdelavo grafikonov in tabel smo uporabili program Microsoft Excel 2016. „ Rezultati in razlaga Ugotovili smo, da imajo učitelji, ki so so- delovali v anketi, na voljo dobre pogoje za izvedbo košarkarskih vsebin (Tabela 1). V povprečju razpolagajo v telovadnici s šestimi koši in nekaj manj kot dvema na zunanjih igriščih. To jim vsekakor omogo- ča kakovostno in učinkovito poučevanje. Vprašanje pa je, ali lahko pri vadbi dejansko uporabljajo vse koše. V povprečju imajo na voljo 23,3 žoge, kar pomeni več kot eno žogo na dijaka (dijakinjo), saj povprečno število dijakov v oddelkih znaša 21,1. Dej- stvo, da ima vsak dijak ali dijakinja na voljo svojo žogo, precej olajša in izboljša pogoje za poučevanje košarke. So pa izjeme, saj eden od učiteljev na primer poroča, da ima na voljo samo dve košarkarski žogi. To vse- kakor ne omogoča ustreznega poučevanja košarke. Rezultati kažejo, da 98 % učiteljev v štirih le- tih srednješolskega izobraževanja poučuje košarko vsaj dve leti ali več. Vsa štiri leta se s košarko ukvarja 71 % dijakinj in 76 % dija- kov. Predvsem pri dijakinjah smo pričako- vali precej nižji odstotek, zato nas je takšen rezultat pozitivno presenetil. Pričakovano učitelji namenijo več ur košar- ke dijakom kot dijakinjam. Povprečen letni obseg ur pri dijakinjah je 15,26 in pri dijakih 17 ,02 (Tabela 2). Presenetljivo majhna in sta- tistično neznačilna je razlika med spoloma (manj kot dve uri). Na splošno je obseg ur pri obeh spolih zelo velik. Ti rezultati po- trjujejo priljubljenost in tradicijo košarke v Sloveniji. Težko je pojasniti maksimum v obsegu 35 ur, kar predstavlja skoraj tretjino vseh ur športne vzgoje v enem letu. Možno je, da je šlo pri tem tudi za napako pri vno- su anketiranca. Med spoloma je zaznati raz- like v sestavi teh ur. Pri dijakinjah manj časa namenijo igri (2,18) in več časa poučevanju tehnično-taktičnih elementov (2,27). Pri dijakih pa več časa namenijo igri (2,72) in manj časa tehnično-taktičnim elementom (2,06). Razvidno je, da igra prevladuje pred- vsem pri dijakih. Možno je, da dijakinjam zaradi slabšega tehnično-taktičnega znanja igra pomeni (pre)velik izziv, zaradi česar se učitelji manj pogosto odločajo za igro. Podobnosti med spoloma pri poučevanju tehnično-taktičnih elementov so velike. Učitelji največ časa namenijo osnovnim tehničnim elementom. Presenetljiv je po- datek o razliki pri poučevanju preigravanja, ki je precej pogostejše pri dijakih. Razlog za takšno razliko lahko verjetno iščemo predvsem v pomanjkanju znanja vodenja Tabela 1 Pogoji dela M SD Min. Max. Število košev v telovadnici 6,0 2,16 2 12 Število košev na zunanjih vadbenih površinah 1,6 1,73 1 6 Število košarkarskih žog 23,3 9,8 2 50 Število dijakov v razredu 21,1 3,60 10 30 Opomba: Μ – povprečje; SD – standardni odklon; Min. – spodnja meja; Max. – zgornja meja športna vzgoja 33 pri dekletih. Učenje preigravanja je namreč smiselno šele takrat, ko dijakinje usvojijo optimalno raven vodenja. Zanimivo je, da pri dijakinjah učitelji več časa namenjajo poučevanju podaj. Predvidevamo, da je razlog v tem, da gre za tehnično in koordi- nacijsko manj zahtevne elemente košarkar- ske igre. Pri vseh kompleksnejših elementih (odkrivanje, vtekanje, križanje, blokade) so povprečne vrednosti pri dijakih višje, kar je razumljivo in pričakovano. Razmerje med poučevanjem napada in obrambe je pričakovano. Učitelji več časa namenijo poučevanju napada pri dijakinjah kot pri dijakih. Pomembno je učiteljevo za- vedanje, da je treba več časa nameniti na- padu kot obrambi. Erčulj, Bergant, Gašpa- rin in Sila (2018) poudarjajo, da v obdobju osnovne šole damo prednost napadalni tehniki in taktiki pred obrambno. Razlog je predvsem v večji kompleksnosti napa- dalnih gibanj, pa tudi v metodiki. Zaradi tega napadalne elemente poučujemo na začetku ter jim posvetimo več pozornosti in časa kot obrambnim. Tudi interes otrok za učenje napadalnih gibanj je precej večji v primerjavi z obrambnimi. Ko gre za igro, tako pri dijakinjah (povpreč- na vrednost 3,7) kot pri dijakih (povprečna ocena 3,9) prevladuje igra 3 : 3 na en koš (Tabela 4). Rezultati so morda nekoliko ne- pričakovani, pojasnimo pa jih lahko pred- vsem z vse večjo popularnostjo igre 3 : 3, ki je postala samostojna in celo olimpijska disciplina košarke. Prav tako je razlog verje- tno v tem, da igra 3 : 3 zahteva razmeroma majhno igralno površino in samo en koš. Igra 3 : 3 je zelo primerna tudi iz didaktičnih razlogov (posamezni igralci so več v stiku z žogo in lahko večkrat izvedejo posamezne tehnično-taktične elemente), je taktično manj zahtevna in kompleksna ter omo- goča, da je hkrati aktivnih več igralcev (če imamo na voljo dovolj košev). Pri dijakih skoraj polovica učiteljev vsako leto ocenjuje košarko, kar je več, kot smo pričakovali. Zato morajo dijaki vsako leto usvajati oziroma nadgrajevati svoje znanje, le tako si namreč lahko pridobijo dobro oceno. Največji delež ocene pri dijakih po- menijo tehnično-taktični elementi in igra (Tabela 6). Nekateri učitelji pri ocenjevanju upoštevajo tudi napredek in interes dijakov. Pri dijakinjah (Tabela 5) je delež učiteljev, ki vsako leto ocenjujejo košarko, nekoliko nižji (42 %), a še vedno razmeroma visok. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med spoloma pri vsebinah, ki vplivajo na oceno. Ocena igre precej manj vpliva na končno oceno pri dijakinjah. Razlog vidimo v tem, da pri dijakinjah učitelji manj časa namenijo igri. Ocene učiteljev o interesu dijakinj oziroma dijakov pri urah košarke so pričakovane. Večje zanimanje kažejo dijaki (povprečna ocena 4,1). Interes dijakinj je za celo oceno nižji od interesa dijakov. Pričakovali bi, da dijakinje kažejo večji interes glede na ob- seg ur košarke, ki jih z njimi izvedejo učitelji. Šolska tekmovanja so sestavni del nadgra- dnje šolske športne vzgoje in interesnih de- javnosti, zato se jih je smiselno udeleževati. Navdušujoč je podatek, da se kar 90 % šol, na katerih poučujejo učitelji, ki so izpolnili anketni vprašalnik, udeležuje košarkarskih tekmovanj za dijake. Pri dijakinjah je ta odstotek precej nižji, in sicer znaša 53. Ra- Tabela 2 Ure v povprečju namenjene košarki pri dijakinjah v enem letu M SD Min. Max. 15,3 5,46 5 35 17, 0 5,99 6 35 Opomba: Μ – povprečje; SD – standardni odklon; Min. – spodnja meja; Max. –zgornja meja Tabela 3 Primerjava med spoloma v številu ur, namenjenih košarki N µ Me SD Q1 Q3 Z p fantje 51 17 18 6 12 20 1,768 0,077 dekleta 49 15 15 5 12 18 Legenda: µ – povprečje, Me – mediana, SD – standardni odklon, Q1,3 – prvi, tretji kvartil, Z – testna statistika, p – statistična značilnost Tabela 4 Igre, ki jih najpogosteje izvajajo dijaki in dijakinje dijakinje dijaki 1 : 1 na en koš 2,8 2,9 2 : 2 na en koš 2,4 2,3 3 : 3 na en koš 3,7 3,9 4 : 4 na en koš 2,3 2,2 5 : 5 na en koš 3,1 3,0 3 : 3 na dva koša 2,3 2,2 4 : 4 na dva koša 2,8 2,6 5 : 5 na dva koša 3,2 3,5 Opomba: Povprečne vrednosti (1 – zelo malo, 5 – zelo veliko) Tabela 5 Deleži ocene, ki predstavljajo posamezne vsebine pri dijakinjah 0–20 % 21–40 % 41–60 % 61–80 % 81–100 % N Tehnično-taktični elementi 5 7 11 16 9 48 10 % 15 % 23 % 33 % 19 % Igra 11 15 13 8 0 47 23 % 32 % 28 % 17 % 0 % Teoretična znanja 39 5 1 1 0 46 85 % 11 % 2 % 2 % 0 % Drugo 9 1 0 1 0 9 82 % 9 % 0 % 9 % 0 % Opomba: % – odstotek 34 zlogov za to je verjetno več, eden glavnih pa je zagotovo manjši interes za košarko pri dekletih na splošno. Ugotovili smo, da so učitelji dobro sezna- njeni z učnim načrtom (vsaj tako ocenjujejo sami). Praktični del učnega načrta zelo do- bro ali v celoti pozna več kot 80 % učiteljev (Slika 2). Pričakovano je slabše poznavanje teoretičnih vsebin, veliko učiteljev namreč ne posveča veliko pozornosti tem vsebi- nam. Presenetljivo je, da 13 % učiteljev zelo slabo oziroma slabo pozna ta sklop učnega načrta (Slika 3). Med anketiranimi učitelji jih 53,5 % pouču- je košarko v osnovnem programu. Preostali poučujejo v obeh programih (osnovnem in izbirnem), skoraj nihče pa košarke ne izvaja samo v programu izbirnih športov. Rezultati raziskave kažejo tudi na razlike v vsebinah. V izbirnem programu učitelji več pozornosti namenjajo različnim igral- nim situacijam, zahtevnejšim tehnično- -taktičnim elementom in igri. Razlike med vsebinami so pričakovane, saj so cilji med programoma drugačni. Vsak učitelj sam izbere vsebine, ki jih bo poučeval oziroma jih šola ponudi v skladu z učnim načrtom. Pomembno je, da ima učitelj razmeroma visoko stopnjo avtonomnosti in znanja, saj to neposredno vpliva na kakovost pouka. „ Zaključek Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili iz vprašalnika, lahko glavne ugotovitve strne- mo v naslednje zaključke: 1. Poučevanje košarke na gimnazijah, kjer poučujejo učitelji, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, poteka najmanj dvakrat v štirih letih pri 89,5 % dijakinj in dijakov. 2. Ocenjevanje košarke poteka najmanj enkrat v štirih letih pri 98 % dijakinj in dijakov. 3. Košarka se poučuje v večjem obsegu pri fantih kot pri dekletih. 4. Največji delež poučevanja košarke pri dijakih je namenjen igri, pri dijakinjah pa tehnično-taktičnim elementom. 5. Delež vadbe tehnično-taktičnih ele- mentov košarke ni manjši od 1/3 celo- tnega obsega vadbe košarke. 6. Obseg poučevanja vsebin z napadalni- mi elementi košarke je večji od obsega vsebin z elementi obrambe. 7. Šolskih košarkarskih tekmovanj se ude- ležuje več kot polovica vseh šol pri de- kletih, pri fantih pa celo 90 odstotkov. 8. Večji delež poučevanja košarke je izve- den v osnovnem kot v programu izbir- nih vsebin. Glede na rezultate raziskave lahko potrdi- mo, da košarka prestavlja pomemben del športne vzgoje v gimnazijah. Rezultati ka- žejo, da je košarka priljubljena tako pri uči- teljih kot pri dijakih in dijakinjah (pri fantih sicer bolj kot pri dekletih). Rečemo lahko, da ima šolska košarka kljub številnim mo- Tabela 6 Deleži ocene, ki predstavljajo posamezne vsebine pri dijakih 0–20 % 21–40 % 41–60 % 61–80 % 81–100 % N Tehnično-taktični elementi 3 7 14 20 4 48 6 % 15 % 29 % 42 % 8 % Igra 6 10 16 12 2 47 13 % 22 % 35 % 26 % 4 % Teoretična znanja 36 6 2 2 0 46 78 % 13 % 4 % 4 % 0 % Drugo 9 1 0 0 0 9 82 % 9 % 0 % 0 % 0 % Opomba: % – odstotek 3% 0% 14% 41% 42% 0 5 10 15 20 25 30 1 2 3 4 5 Število u čiteljev Seznanjenost (1 - zelo slabo; 5 - v celo �) Prek �čne vsebine Slika 2: Seznanjenost učiteljev s praktičnimi vsebinami košarke v učnem načrtu 3% 10% 12% 41% 34% 0 5 10 15 20 25 30 1 2 3 4 5 Število u čiteljev Seznanjenost (1 - zelo slabo; 5 - v celo �) Teore �čne vsebine Slika 3: Seznanjenost učiteljev s teoretičnimi vsebinami košarke v učnem načrtu športna vzgoja 35 tečim dejavnikom sodobnega časa svetlo prihodnost. Pomanjkljivost raziskave vidimo predvsem v nepopolnih podatkih, ki do neke mere onemogočajo posploševanje rezultatov na celotno populacijo gimnazijskih učiteljev. Kar 55 % učiteljev se namreč ni odzvalo našemu vabilu in ni želelo (ustrezno) izpol- niti vprašalnika. Kljub vsemu menimo, da pridobljeni rezultati omogočajo vsaj grobo oceno razmer na področju poučevanja ko- šarke v gimnazijah. „ Literatura 1. Beranič, L. (2007). Poučevanje košarkarske teh- nike in taktike v srednji šoli. Prispevek na kon- ferenci (str. 69–74). 2. Dežman, B. (2005). Osnove teorije treni- ranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=118979&lang=slv 3. Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D. in Sila, A. (2018). Košarka v obdobju osnovne šole. Lju- bljana: Fakulteta za šport. 4. Marčič, Z. (2010). Poučevanje male košarke v drugem triletju devetletne osnovne šole (Di- plomska naloga). Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport. 5. Mežan, M. (2018). Metodika poučevanja meta pri najmlajših košarkarjih (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Lovro Fižuleto, mag. prof. šp. vzg. OŠ Nove Fužine, Preglov trg 8, Ljubljana lovro.fizuleto@gmail.com