C.  C.  Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi    —   2 Marzo >V8
Posamezna  it ev ilka  25  stoiink.
Izhaja vsako sredo
in petek  z jut raj.
Sfane za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
*       » četrt leta 4»
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane    naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
mmmo4
st is        V Gonci. v petek 2. marca 1928         utosi
Nefrankirana pisma s«
ne  sprejemajo.   Oplat*
se   računajo   po   dopo
voru   in   se  plačajo   *
naprej.  —   List   izdai»
konsorcij   »(lor.   Str*-
ie*. — Tink Katoliikt
iiskarne  v   Gorici.  Ri-
va Piazztitfa $/.  18
Uprava  in  uredni&tvo-
ulica   Mameli   &1ev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   štev.   308
Za sporazum med narodi.
Sporazum med narodi! Ta ielja
živi gotovo v srcih vseh, ki so pre*
živeli in pretrpeli grozote svetov;
nega klanju. Pridejo sicer trenutki,
ko v človeku vzkipi, ko se pesti stis*
nejo in bi človek najraßi udaril.
Ko se pa razburjenje poleie in prU
de zopet do besede zdrav ruzum,
potem na:a nofranjost zahrepeni
po trajnem, noštenem mini. Dru*
gače iiidi biii ne more. Prestrašno
je bi'o razdejanje, ki ga je povzros
čila nesrečna vojna, preveč je bilo
uničenih telesnih in duševnih do;
brin, preveč je bilo krvi in solza, da
bi si človek resno zaželel tiste case
nazaj.
Ali pa je upanje, da bo do tega
sporazuma prišlo? Kako lepo bi
vendar bilo, ako bi se narodi med
seboj sporuzumeli in bi mirno in
svobodno drug ob drugem živeli
in delali. Odpadla bi dušeča vojaš*
ka bremena, odsiranjena bi bila
vsakodnevna moreča nesoglasja in
vsa prizadevanja bi bila usmerjena
samo v dobrobit posameznika, dru?
žine, naroda, človeštva. Očarljiva
je slika, ki z am ami nase oko, če se j
zamislimo v tako bodočnost. Rav? \
no zafo, ker je tako očarljiva, skriva j
pa nevarnost, da je varijiva.
Mnogo je važnih nagibov in teh;
tnih vzrokov, ki govore za sporazum
in mu dajejo temelj.
Najprvo lahko z gofovostjo trdU
mo, da zivi v vseh narodih hrepe?
nenje po sporazumu in mini. So sU
cer posamezniki in iudi skupine
ljudi, ki radi mrzle sebičnosti ali
vrtoglave častihlepnosti nasprotu-
jejo pobratenju med narodi, soda
teh je tako majhen odstotek, da bi )
ne smeli imeti besede.
Nadalje zahtevet razvoj celokup-
nega svetovnega gospodarstva prav
odločno, da se usivari sporuzumno
sožitje vseh narodov. Pomislimo
samo, koliko znprek delajo gospo-
dsrskunu. življenju carinske mej-e.
Kako trpita racli njih industriia in
trgovina, koliko škode imntu kmet
in delavec.
Tudi izraba naravnih zakladov bi
bihi olajšana in njih dobrine bi od-
padle enakomerno med vse narode.
Stroski za porszno oboroževanje
bi po sporazumu skoro docela od-
padli in bi ne tlačili več duvkopla?
čevalcev; med ljudstvi bi bile za?
morjene kali slepega sovraštva, mir
ogrožujoče imperijalistične težnje
bi bile pokopane.
Vsi ti momenti tvorijo močno gU
halo za sporazumno delo. In mnogo
je že tudi poštenih mož, ki verujejo
v zmago svetle in osrečujoče mirovs
ne misli in se pošteno prizadevajo,
da bi ji zravnali pot in jo dovedli
do eil ja.
Vendar se pa ne smemo vdajati
slepilnim nadam. Mnogi iskreni pri-
jstelji sporüzuma trde, da je v do?
glednem času neizvedljiv: preveliki
so prepodi, ki zijajo med posamezs
nimi državami. Nusprotstva, ki so
jih ustvarile zgodovina, samoljubje,
dobičkaželjnost in hrepenenje po
nadmoči, so tako velika, da jih v
bližnji bodočnosti ne odstrani naj:
boljša volja.
Drugi so proti sporazumu, ker
pravijo, da bi po sporazumu zamrle
gonilne in hodrilne sile človeštva.
ftojni in uporni duh bi bila uničena
in človeštvo bi se vtopilo v udobju
in v lenobnem uzivanju.
Naj zaključimo! Misel za spora*
zum med narodi je tako vzvišena,
ogrevajoča in zdrava ter korenini
tako globoko v vsem človekovem
prizadevanju in hotenju,    da ji je
zmaga prej ali slej zagotovljena.
Vendar pa bo zmagovita sele tedaj,
ko bo naslonila svoje temelje na
zivotvorno moč krščanske resnice.
Potem bo premostila nasprotstva
med narodi in bo nasla vire ustvar;
jajočega življenja.
Kaj se godi po svetu?
Februar je sicer najkraiši mesec
v letu, vendar ni bil brez tehtnih
do^odkov doma in na tujem.
V Italiji
teče življenje po starih kolesnicah.
V prvi polovici februarja nismo
imeli nikakih posebno važnih do*
tfodkov. V drugi polovici pa mora»
mo omeniti tfovor finančnega mini*
stra Volpija v senatu in zasedanie
ministrskega sveta dne 20. febr.
Volpi je govoril 17. februarja o
boju za ohranitev in povzdißo itali»
janskega denaria. Očrtal ie vse raz*
vojne stopnie tega boja. Povedal je
tudi, kakšno je sedanje denarno
stanje v Italiji. Niegov govor sose*
natorji sprejeli z odobravaniem.
Ministrski svet pa ie dne 20. fe-
bruaria sprejel določila, ki ureiaio
volitve v prihodnic ljudsko zasron*
stvo. S temi doloeili smo se v »Gor.
Straži« že podrobno bavili. Glavni
znak tega volilnega zakona ie sin*
dikalni značai nove zbornicc. V no«>
vem parlamentu bodo prevladovali
zastopniki strokovnih zvez (sindi*
katov). Poslancev bo 400. Kandidat
te bodo izbirali osrednü odbori
strokovnih zvez. Veliki fašistovski
svet jih bo potr.jeval, volilei iih bo*
do pa volili. Ako volilei ne bodo za^
dovoljni s prcdlaganimi kandidati,
se bodo vršile nove volitve, ki bo>
do nekoliko svobodneiše.
Zadnjega februaria ie Italiio za*
dela velika izguba. Umrl ie maršal
Armando Diaz, vrhovni poveljnik
italiianske armade po porazu pri
Kobaridu. () Diazu norocamo na
drugem mestu.
Jugoslavia
je v preteklem mesecu preživela
dolgotrajno vladno krizo. Klub de*
mokratskih poslancev se ie dne 1.
februaria s 36 glasovi proti 22 izre?
kel proti zvezi z radikali. S tem se
je kriza vladnc večine dcjansko za-^
eela. Ministrski predsednik Vuki*
čevie pa ie poeakal, da ie skupščina
spreiela daveni zakon. Nato pa je
podal ostavko vlade (8. februaria).
Potem so pa reševali krizo. Vodi*
telj demokratov ie zahteval kon*
centraciisko vlädo. Poskušali so jo
sestaviti Vukieevie. Kadič, Davido*
vie. Perie, Vukieevie, Marinkovie
in zopet Vukieevie. Medtem je Ra*
die predlagal kraliu, nai poveri se^
stavo vlade kakemu generalu. Ta
predlog pa ni našel odmeva. kaiti
krali nvhotcl kr.šiti parlamentarnih
svobosein in običaiev.
Misel na koncentraciisko vlado
je padla. Vse stranke so načelno
bile za koncentraeijo, nobena pa ni
hotela popustiti pri zahtevah. Zato
se ie poiavila misel o navadni ve*
činski vladi.
Tretü Vukieeviee\' poskus se je
torcj posrečil. Sestavil je dclovno
vlado iz istih skupin kot prei, to ie,
iz radikalov, demokratov, Sloven*
ske üudske stranke in muslimanov.
Izvršile pa so se nekatere spremem*
be pri ministrstvih. Naivažneiša
sprememba ie pač ta, da  ie notra?
nje ministrstvo prevzcl naeelnik
Slovenske ljudske stranke dr. Anton
Korošec. Notranje ministrstvo je
najvažnejše ministrstvo v državi.
Slovenci so ponosni, da ga je pre?
vzel Slovenec, kaiti to ie dokaz, da
vedo Srbi in Hrvati ceniti pošte*
nost in redoliubnost slovenskega
eloveka.
Dr. Korošec ie takoi zaeel delati.
Prvo niegovo deianie je bilo, da
ie poskrbel za zboljšanie gmotnih
razmer vpokojenih orožnikov. Po*
dal ie tudi naert svoiega delovania
kot notranü minister. Iziavil ie sie*
deee:
»V notraniem Iministrstvu born
delal z vsemi silami na to, da se bo
nadalievalo in uresnieilo stremlje^
nje za zbolišanie naše notranje
uprave. V kolikor je pravni redod*
visen od notranje uprave, bo moja
glavna skrb, da se bodo zakoni spo>
štovali in izvrševali. Mir, red in var^
nost, osebna in gmotna, bodo za?
ščiteni. Posebno skrb pa born po»
svetil naši iužni Srbiii, da tarn one?
mogoeim rušenie  javne varnosti.
Posebno pozornost born posvetil
uradništvu poverjenega mi ministry
stva. Nekvalificirano uradnistvo
born odstranjeval iz službe tarn,
kier ga bo mogočc nadomestiti s
kvalificiranim. Stojim na stališču,
in v tei smeri born izdal naistrožie
odredbe, da moraio uradniki v pi?
sarnah in v službi poznati samo za?
kon. ne gledc na to kako so stran*
karsko in politično organizirani.
Zunai urada se moraio obnašati ne
kot clobri strankarii. nego kot kul*
turni in izobraženi liudie. priiate?
lji vsega Üudstva. Uradnistvo mo*
ra biti uslužno in vliudno. Službo
mom vršiti z vso resnostio, ki io
zahteva zakon in ugled državne ob?
lasti. Jaz born svoie uradnike varo*
val in skrbel zanie, ee so dobri, po=
šteni in marliivi. Če pa se bodo pre?
grešili zoper zakon in proti službi,
bodo neusmilieno kaznovani. V
svoie uradnistvo born imcl zaupa-
nie.
Uradnistvo  je dolioio    podpirati
vsa stremlienia, ki gredo za tem, da
'  se liudstvo dvigne kulturno in go*
i spodarsko. Vse. kar je konstruktiv*
¦ no, nai se podpira, kar ie razdiral*
! no. nai se odstranjuie s krcpko ro»
ko. Uradniki moraio biti naiboliši
priiatelü    Üudstva in ga v niegovi
nesreei podpirati.
Zahteval in odredil born. da sc
mora uprava izvrševnti natarieno
po zakonu, da mora biti praviena
in uspešna. V tem smislu born iz-
dal posebne odredbe.«
Tak ie torei delovni program no^
vega notraniega ministra. Ako bo
ostal dali easa na svoiem mestu. ie
upati, da se bo državna uprava. v
Jugoslaviji znatno zboljšala.
Avstrija.
V Avsrriji vlada že precei let dr*
žavni kancler dr. Seipel, ki vodi tu*
di zunanio politiko. Avstrijska zu*
nania politika zadnje case ne more
pokazati    na velike, vaznc medna.«
rodne dogodke. V februariu pa je
stvar postala drugačna.
13. februarja ie dr. Seipel odpo*
toval na Češko. V Pragi ie preda*
val o svetovnem naziraniu in na*
rodnosti. Po predavanju pa ie imel
važne politiene razgovore s pred«
sednikom republike Masarykom in
z zunaniim ministrom Benešem. Rv*
ropsko iavno mnenie ie bilo, da se
ie Avstrija s tem Seiplovim poto*
vanjem znatno približala mali an*
tanti.
Avstrija pe je tudi na drug način
vzbudila pozornost zunaniega sve*
ta. Dr. Seipel ie namreč govoril v
državncm zboru o nemški narodni
manišini v Italiji. Niegov govor ie
povzročil veliko nanetost med Av»
striio in Italiio. Reševanie te nape*
tosti ie še v tcku. Vsi eakaio na od*
govor italijanskega ministrskega
predsednika Mussoliniia.
V Nemčiji
so pretekli mesec razbili vladno ve*
eino. Pokopal io je naert za šolski
zakon, ki ga Stresemannovi demo#
kratie niso hoteli spreicti. Vlada
pa ie vendar ostala. Predsednik rc*
publike Hindcnburg ie namree opo*
zoril naeelnike strank na nckatere
nuine zadeve, ki bi iih državni zboT
moral pred volits'ami rešiti. Vladne
stranke so torej sestavile nek nnjen
delovni program, ki ga bodo v mar*
cu resile. Potem pa se bndo vršile
volitve.
Tudi v
Franciii
se pridno pripravliaio na volitve,
ki bodo se prei kot nemške. nam*
reč v aprilu. Zanimivo ie deistvo,
da se nemške in francoske volitve
vršiio po navadi skorai istoeasno.
— Francoski državni zbor pa še
vedno zboru ie. Delo se vrši z mrz*
lično naglico, ker je eas zelo kratek.
Glede na izid volitcv sodiio na
splošno. da se bo sedania vlada ob*
držala ali celo okrepila.
Romuniia
prcživlia hude notranje boie. Kralj
ie maihen, regentski svet nima pra«
vega ugleda, ministrski predsednik
Vintihi Rratianu p« še ni dovolj iz*
kusen v notranü politiki. Liberalci
imaio res veliko veeino v parlamen*
tu, vendar iim Maniu in narodna
kinetska stranka povzroeaio dosti
preglavic. Maniu prireja po deželi
velika kmetska zborovania, na ka*
terih kritizira delo vlade. Glavno
bojisee pa ie Parlament. Tarn so
bili pretekli mesec taki nemiri, da
ie veeina izkliueila kmetskoga PO*»
slanca Vajda Vojvoda za 30 dni od
sei. Nato so vsi kmetski poslanci
zapustili zbornico. Vrnili sc bodo,
ko bo Vojvoda zopet stnel v par*
lament. Toliko easa bo romunski
Parlament brez opoziciie.
Sklep.
V kratkih 29 dneh koliko dogod*
kov! Različni so po svoiih vzrokih
in po svoiem razvoiu. Kno pa do*
kazujejo vsi, namree spremenlii*
vost sreee. Kar je dancs na vrhu,
lahko iutri pade. In v tem zname*
niu se-vrši razvoi zgodovine.
Okno v svet.
Mussolini odgovori v soboto.
Predsednik poslanske zbomice
Casertano je izjavil, da bo Musso*
lini odgovoril na izzivanja av*
strijskega državnega kancler ja Sei*
pla v soboto 3. marca. Za sobotno
sejo vlada  veliko  zanimanje.
Stran 2.
CORISKA STRATA«
Seiplov govor
o usodi južnotirolskih Nemcev je
še vedno glavni predmet pozornosti
vsega evropskega časopisja. Listi
ugibajo o vzrokih, ki so Seipla na«
gnili, da je govoril o tern kočljivcm
vprašanju. Italijanski listi pa trdijo,
da ie msgr. Seipel delal po narocilu
češkega zunanjega ministra Bene^
ša in male antante.
Afganistanski kralj
pojde tudi v Moskvo. To bo njego*
va zadnja postaja v Evropi. Sovjet*
ska vlada mu pripravlja sijajen
sprejem. Afganistan je kot znano
mejna dežela sovjetske zveze. Med
Afganistanom in sovjetsko Rusijo
vlada zelo prijateljsko razmerje.
Obe državi druži skupno sovraštvo
do Anglije.
Sestanek male antante.
Jugoslovanski zunanji minister
dr. Marinkovic se bo 2. marca od*
peljal v inozcmstvo. Ustavil se bo
v Ženevi, kjer se bo sestal z
drjem Benešem in s Titulescujem.
Vsi trije zunanji ministri držav
male antante se bodo pomekovali o
tihotapljenju orožja na Ogrsko, o
političncm položaju v srednji Ev*
ropi, o O'bisku avstrijskega kan*
clerja Seipla v Pragi in o drugih
važnih stvareh, ki zadevajo malo
antanto.
Albanija prosi za pomoč.
Albanska vlada je pri Zvezi na*
rodov vložila prošnjo za pomoč tr*
pečemu bednemu prebivalstvu. O
tej prošnji bi Zveza narodov raz*
pravljala pri prihodnjem zaseda*
nju. Tako je bilo prvotno določeno.
Sedaj pa je glavno tajništvo Zveze
to razpravo odložilo za nedoločen
čas.
V deželi revolucij.
Na Portugalskem se boje revolu*
cije. Vsak dan vržejo komunisti ali
drugi prevratni dementi kako bom*
bo. Vlada je dala policiji zelo stro*
ga navodila. Policija je zaprla že
več ljudi.
Marinkovič * Mussolini f Briand.
Ljubljanski »Slovenec« je prine*
sel vest, da se bodo Marinkovic,
Mussolini in Briand sestali v nekem
kraju na italijansko * francoski
meji. Namen sestanka da je skle*
nitev prijateljske pogodbe med te*
mi tremi državami. Ta vest ni bila
niti potrjena niti zanikana.
Seja narodne skupščine
| Jugoslovanska narodna skupšči*
I na je imela v sredo 29. februaria
! svoio prvo sejo po vladni krizi. Na
dncvnem redu ie bila razprava o
prehrani pasivnih krajev. Zadevni
predlog ie bil soglasno spreiet. O*
pozicija je nato vložila nujen pred*
log. naj se preiščeio razmere na
beograjski policiji. Ta predlog je
bil pa odbit. Radič se ie pri tej seji
naibrž prav posebno odlikoval,
kaiti skupščina ga ie izključila od
treh sej.
DNEVNE VESTI.
Davčne olajšave za številne
družine.
Ministrski svet ie v svoii seji dnt
20. februaria sklenil dovoliti druži*
nam z velikim štcvilom otrok sie*
deče davčne olajšave:
1.  Oprošeenje od postopnega do*
polnilnega    dohodninskega    davka
(imposta complcmentare progressiv
va sul reddito). od občinske dokla*
de na ta davek in od   družinskega
davka. To pa velja Ie, ako ima kdo
do 100.000 lir letnih dohodkov. Ako
ima večie dohodke,   se   mu od ob*
davčljivega dohodka odbije 100.000
lir.
2.  Sorazmerno znižanie    ugotov*
ljenih  dohodkov. Od  obdavčljivih
dohodkov se odbije 100.000 lir. Zni*
žanie velja za: a)   dohodninski da^
vek (ricchezza mobile); b) občinski
davck na obrt in deželno doklado
na občinski obrtni davek; c) davek
za trgovsko zbornico;    d) občinske
deželne davke in doklade na zem*
ljišča in   poslopja;    e)    davek   na
kmetske dohodke.
3.  Popolno oproščenie od: a) ob*
činskega davka na obrtna dovolje*
nja; b) občinskega davka na najem*
nino; c) občinskega davka na   živi*
no, posebno na koze; d) sindikalnih
prispevkov; e) vseh šolskih pristoj*
bin in doklad.
Te ugodnosti lahko uživajo: a)
vsi drzavni ali od države odvisni
uradniki in nastavljenci, ki imajo7
otrok, ki so italijanski drzavljani;
b) tisti, ki ne spadajo v prvo vrsto,
pa imajo 10 ali več otrok, ki so ita*
lijanski državliani, ali pa so imeli
12 živo rojenih otrok, od katerih
morajo skrbeti še za šest. Od sol*
skega davka pa so oproščeni vsi
brez razlike.
Ta zakon stopi v veljavo 1. julija
1928., to ie z zacetkom novega pro*
računskega leta.
Mont in Goriška mestna hranilnica.
Goriška mestna hranilnica se je
združila z Montom. Od 1. t. m. da*
lje se nahajajo uradi te nove Mon=
tove podružnice, Za gradom (Via
Dietro del Castello) 68.
Maršal Diaz je umrl.
V sredo 23. februarja je v Rimu
umrl maršal Armando Diaz, vojvo*
da zmage (Duca della vittoria). Diaz
je bil vrhovni poveljnik italijanske
armade v vojni. Vrhovno povelj*
stvo je prevzel 1. 1917. po porazu
pri Kobaridu. Vojvoda  zmage    se
imenuje radi tega, ker je v novem«
bru 1. 1918. vodil italijansko ax*
mado od Piave v naše kraje. — Diaz
se je rodil 9. decembra 1861. v Ne*
aplu. Njegova vojaška pot je šla
hitro navzgor. Predno je postal vr*
hovni poveljnik, je bil poveljnik
armadnega zbora. Bil je najmlajši
med svojimi tovariši. Po vojni je
bil tudi vojni minister, in sicer' v
prvi Mussolinijevi vladi. Radi bo*
lehnosti je odstopil. Potem je živel
bolj sam zase. Sedaj pa je nenado*
ma umrl.
Prebivalstveno gibanje v Gorici.
Meseca januarju 1928 so bile v
mestu Gorici 4 poroke, 82 rojstev,
med temi 8 mrtvorojcnih; skupno
je bilo 5 smrti več kot rojstev. —
Meseca februarja 1928 je bilo v
Gorici 28 porok, 74 rojstev, med
tcmi 5 mrtvorojenih, 63 smrti,
skupno prebitck 6 rojenih.
Zasedanje državnega zbora
v Rimu se jC v ponedeljek 27. fe*
bruarja pričelo. Na dnevnem redu
je p.oračunska razprava.
Federalni kreditni zavod^
za obnovo treh Bcnečiu v Benetkah
je dobil izrednega komisarja. Glav?
ni odbor zavoda in upravni svet od?
delka za agrarni kredit sta razpu*
ščena. Za komisarja je imenovan
odvetnik Maks Ravä.
Zamenjava  bankovcev  v  zlato.
»Uradni list« (Gazz. Uff.) je 26. (
februarja objavil kr. odlok, ki dolo*
ča, da mora ltalijanska banka (Ban*
ca d'ltalia) zamenjati bankovce z
zlatom vsakomur, ki to zahteva. To
nujno izhaja iz vpeliave zlate va*
lute.
Izseljevanje v Združene države.
Predsednik Združenih držav Co^=
olidge je poslal senatu zakonski
načrt o priseljcvanju tujih delav*
cev. Po tern načrtu je število pri*
seljencev iz Italije znižano od let*
nih 6091 na 5989.
Radič predaval   v  Ljubljani.
Stjepan Radic je v ponedeljek
zvečcr predaval v veliki dvorani
ljubljanskega hotela »Union«. Za*
nimivo je dejstvo, da pri svojem
predavanju ni prav nič napadal via«
de in Vukičeviča. Govoril je tudi
o Družbi narodov in njenih nalogah
v bodočnosti.
O  pomorskem   oborozevanju.
Zdi se, da se bo v kratkem zopet
vršila konferenca za omeiitev obo*
roževanja na morju. Te konference
se bodo naibrž udcležile Združene
države, Anglija, Italija, Francija in
Japonska.
Komunisti v francoskih  kolonijah.
Varnostna oblast je v francoskem
Maroku odkrila komunistično zaro>
to. Uvedla je preiskavo in več za*
rotnikov zaprla.
Berlinski kovinarji.
Berlinski kovinarski industrijci
so sklenili, da bodo v soboto zaprli
svoje tvornice. Ta ukrep bo zadel
kakih 100.000 delavcev, ki bodo
brez dela.
Vezuv zopet delu.je.
Južnoitalijanski ognjenik Vezuv
je zopet začel bruhati iz sebe ve*
like množine lave in plinov. Stro*
kovnjaki trdijo, da ni nevarnosti.
Polet na severni tečaj.
Italijanski letalski general No*
bile, ki je bil že enkrat na severnem
tečaju, pripravlja novo ekspedicijo,
ki bo tečaj raziskala. Ekspedicija
se bo podala na pot v zrakoplovu.
Potovanjc se bo menda kmalu pri*
čelo.
Podzemeljski zakladi v Rusiji.
Na skrajnem vzhodu ruske Sibi*
rje, blizu postage Vladivostok, so
odkrili nove vrelce nafte. Sovjetska
vlada je takoj poslala tja komisijo,
da stvar preišče.
»Cosulich« in tržaški »Lloyd«.
Znana ladiedelniška in brodo*
lastniška tvrdka »Cosulich« v
Trstu je potegnila v svoje območje
tudi tržaškega »Lloyda«. V »Cosu*
lichevem« območju so bile dosedaj
Tržaška ladjedelnica (Cantiere Na*
vale), in družbi »Adria« in »Sisa«;
finančno oporo sta dajali tržaška
komercijalna banka (Banca Com?
merciale) in finančno udruženje
»Covulich«. Poleg »Lloyda« so pri*
kljucena sedaj k »Cosulichu« še sle*
deča podjetja: Tržaško tehnično
podjetje (Stabilimento tecnico), la*
djcdelnica »San Rocco«, Tržaške
pomorske delavnice (Officine na*
vali triestine), »Marittima Italiana«
in »Puglia«. S tern so združena vsa
ladjedelniška in brodolastniska
podjetja v tukajsnjih pokrajinah.
Njihova tonelaža znaša približno
500.000 bruto registrskih ton. Usta*
novitclj tega vclikanskega udruže*
nja je bil Kalist Kosulič, pomor.*
ščak iz Malega Lošinja.
Občni zbor
Goriške Mohorjeve družbe.
Občni zbor cerkvene bratovščine
Goriške Mohorjeve družbe se bo
vršil v četrtek dne 15. marca f. I.
v knežjem in nadškofijskem dvor*
cu v Gorici. Gg. dekanijski in krajni
poverjeniki so vljudno vabljeni! —
Odbor.
Ako hočeš kaj boljšega
za večerjo in kosilo, kupi testenine
Pekatete (makarone, spagete in dru*
ge). A Ie one so zanesljivo prave, ki
se vdobe v zavojih po V2 kg. z napi*
som Pekatete.
Dr. Jan. Ev.  Krek.
1865—1917.
Za 104ctnico njegove smrti.
Ob svojih neštevilnih shodih po vsej slo-*
venski domovini, ki so se vršili tako rekoč
vsa'ko nedeljo in praznik, je navadno zjutraj
pri sv. maši imel tudi cerkveni govor, ali pa
tudi dva. Kdor ga je naprosil, in bodi še tako
daleč, mu je prišel pridigat, pa tudi spove*
dovat. Kolikokrat je govoril na novih mašah!
Vsakdo si ga jc želel. Najraje je govoril o Kri*
stusu — usmiljenem in Njegovemu sreu. Ko
je bil na počitnicah visoko gori na Prtovču,
je imel vsako nedeljo redno službo božjo.
Tja gor je prihajalo ljudstvo zelo rado na
božjo pot od blizu in daleč.
Zgodilo se jc tudi, da je imel pri kakem
duhovniku * prijatelju misijon ali tridnevnico
za ljudstvo. V Ljubljani je imel misijone za
italijanske delavce. L. 1897. je šel Krek za več
tednov celo na Westfalsko misijonarit med
zapuščene slovenske rudarje. In od tedaj je
zanje preskrbljeno v dušnem oziru.
Ker je bil zelo zaposlen, je prihajal ma*
ševat ali na shod često šele zadnji trenutek.
Zamudil pa ni, — čeprav ni imel ure v žepu
tudi če mu je bilo treba čez gore in doline.
Župniku * prijatelju Tonetu Pfajfarju v
Dražgožah nad Selci je bil obljubil, da bo pri*
šel na žegnanje (opasilo) ob desetih pridigat
in maševat. Ker se je pa bal, da mu bo to za*
radi dela v državnem zboru na Dunaju nemo*
goče — točcn je bil tudi pri državnozborskih
in zlasti odsekovih sejah na Dunaju, — je na*
prosil takratnega glavnega »Slovenčevega«
urednika g. Krhneta, sedanjega postojnskega
dekana, naj pride še on v Dražgože. Par
minut pred deseto pride Krek ves znojen.
»Prišel sem naravnost z Dunaja preko Bohi«
nja (blizu 3 ure od postaje Soteske — Šteng —
čez visoki gozd Jelovco). »Pa pravijo«, se je
šalil, »da sem mlačen duhovnik. Povej mi ga,
ki bi bil to storil!« Tešč z Dunaja in najbrž
tudi brez spanja!
Pri vsem svojem ogromnem delu je pre*
vzel po rajnem dr. Franc. Lampetu za Mo*
horjevo družbo spisovanje »Zgodb sv. Pis*
ma«. Dr. Lampe je bil napisal samo nekaj
zvezkov — vse ostale Krek. Pri tern delu je
pokazal vso svojo veliko bogoslovsko učenost,
pa tudi spretnost, podati ljudstvu sloven>*
skemu lahko umljivo, poljudno razlago često
težko umljivih svetih knjig. Pisal pa je te
»Zgodbe« največ o počitnicah na Prtovču. Na
to veliko delo je bil ponosen in vesel, da je
je mogel podati našemu ljudstvu. Poleg tega
je napisal vrsto cerkvenih govorov in še tu in
tarn kaj nabožnega. Če me spomin ne vara, je
prevedel na naš jezik tudi sedanji »Veliki
katekizem«
Krek je tudi priznan pisatelj. Pisal je
pesmi, igre za ljudske odre (Tri sestre, Turški
križ, Sv. Lucija, Ob vojski, Občinski tepček.)
On je vodil tudi »Zbirko ljudskih iger«. Na*
pisal je tudi več lepih povesti, največ za Mo*
honevo družbo. Prevedel je tudi mnogo de*
lavskih pesmi italijanske pesnice Ade Negri.
Dalje je napisal vse polno učenih razprav in
nebroj člankov socialne, politične, gospodar<*
ske in prosvetne vsebine v Slovenca, Domo*
ljuba, Mladost, Našo moc itd. Pisal je tudi v
nemške, hrvatske, češke in druge časnike.
Zelo znameniti in sad velikega ucenja in truda
pa sta knjigi: »Črne bukve kmetskega stanu«
in pa »Socijalizem«. Ta veleučena knjiga je
zelo obširna. Pred par leti je izšla v drugi
izdaji. Je tako znamenita in spretno, strokov*
njaško sestavljena, da še veliki evropski na*
rodi nimajo zlepa podobne. Prevaja se tudi
v druge jezike.
(Dalje).
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
SOCIALNI VESTNIK.
Naše izseljenke v Egiptu.
(V »Goriški Straži« št. 8 smo
pod zaglavjem »Nekoliko pojasnila
o Aleksandriaji, zlasti za služkinje«,
priobčili članek, ki ga je napisal za
»Cvetje z vrtov sv. Frančiška« p.
Zajec. Ponatisnili smo ga, ker je to
željo g. pisec izrecno poudaril. Člaz
nek je vzbudil v izseljeniških kro:
gih Egipta mnogo razburjenja. Pre-
jeli smo ze od par strani dopise, ki
se ne strinjajo s poročilom in s sta*
liščem g .Zajca. Tudi nam javljajo,
da so se mnoge izseljenke vsled
omenjenega članka čutile bridko
prizadete. »Kaj bodo mislili o nas
doma, kako bodo nas sodili?«, tako
in slično so se mnoge med solzami
vpraševale, ko so brale dotični čla:
nek. Radevolje priobčujemo zato
danes ehega izmed doposlanih od'
govorov. Naj v tolazbo naših iz*
seljenk samo še dodamo, da naša
javnost in tudi naši priprosti ljudje
že znajo ločiti dobro od slabega. Oni
zaupajo in radi enega slabega zgle*
da ne posplošujejo obsodbe. Op.
ur.)
Cairo 8. februarja 1928.
V »Goriški Straži« št. 8 smo či*
tali članek, posvečen goriškim Slo*
venkam v Egiptu. Prečastiti gosp.
Zajec je imel s priobčenjem tega
članka gotovo najboljši namen, a ni
računal na to, da dela s tem krivico
mnogim izmed tistih, ki jih je uso*
da prignala na daljna afrikanska tla.
iMed njimi jc pretežna večina takih,
ki smatrajo za svojo sveto dolžnost
služiti — v trudu in znoju — ne za*
se, temveč največkrat za svoje dra*
ge: starše, otroke, brate, sestre.
Javno mnenje v domovini nas
itak obsoja. Slovenka, ki odpotuje
v Egipt, že samo s tcm korakom iz^
gubi dobro ime v očeh našega ljud*
stva. Kaj naj si pa šele predstav*
ljajo ljudje o nas, ko čitajo, da je
naš zaslužek največkrat »cena zgufo*
ljenega poštenja«, in na dmgem
mestu, »da ta denar ne more imeti
božjega blagoslova«?
Mi potrebujemo zraven dobrega
pouka, za katerega bomo vedno hva*
ležne, tolažbo in vzpodbudo. Na«
mesto tega se nam očita v veliki
večini — nemoralnost!
Ne, ni res! V splošnem naše žen*
stvo tukaj ne dela sramote svojemu
narodu; znalo si je pridobiti s svo*
jim poštenim življenjem, vestnim
in vzornim delom, spoštovanje na
vseh straneh. Naša dekleta in žene
so tukaj dobro obložene z nepresta*
nim delom, brez prostosti ter brez
počitka. Ob prosti uri so zadovolj*
ne, da se lahko nekoliko oddahne*
jo ter nimajo prav nobene želje
iskati nezdrave družbe.
Kar se tiče verskih dolžnosti, je
malo takih, ki so postale bolj mlač*
ne, mnogo je pa takih, ki same pri*
znajo, da so tukaj bolj vestne nego
so bile doma.
Najbolj so bile zadete matere.
Uboge matere! AH si morete pred*
stavljati žalost, ki jo občuti mati,
ko je primorana zapustiti svoje
ljube otroke in oditi v daljni svet
služit zanje, da ne zahirajo vsled
pomanjkanja, ali da jim ohrani
rodni dom, ne vedoč, ali najdc vse
ob svoji vrnitvi? Ve uboge matere,
ne vznemirjajte se vsled trdih be*
sed! Bog vidi vašo požrtvovalnost,
za vse pride dan plačila.
Tukaj skoro ni razlike med de*
kleti in ženami. Vse živimo isto
življenje, nadzorujemo se nehote
en a drugo.
Res je, da so nekatere zgrešile
pravo pot, toda tiste tudi doma ni*
so mogle biti vzorne. Pa poglejmo
nekoliko po tistih dekletih, ki so
ostala doma in videli bomo, da jih
je mnogo takih, ki nam ne morejo
služiti za vzgled. Povsod je torej
tudi kaj slabega.
Vsem onim pa, ki imajo namen
priti v Egipt, povemo sledeče:
Tukaj so tla samo za zdrave, prid*
ne in požrtvovalne delavke. Tista,
ki misli, da si bo tukaj z lahkoto
nakopičila denar, se bridko vara.
Ne hodite v Egipt vse tiste, ki
imate priliko služiti si svoj vsak*
danji kruh doma, četudi je bolj
skromen! Največjo neumnost na*
pravi pa tista, ki bi prišla v Egipt
iskat moža. Tukaj ni dežela za to!
Vam vsem pa — in mnogo Vas
je takih — ki poskušate, kaj je stis*
ka in pomanjkanje, ne bo nihče za*
meril, če pridete iskat rešitve v
Egipt. Zavest, da se boste trudile
za to, da olajšate gorje tistim, ki
ostanejo doma, vam bo dala moč in
vztrajnost.
Vam, naši dragi domači, naj ve*
lja zadnja beseda! Zvesti smo vam
v mišljeju in dejanju, delamo v
želji in v upanju, da se zopet sni*
demo na rodni zemlji!
Slovenke v Egiptu.
Kaj je novega na deželi?
Banjšice.
Prvi predsednik našega bivšega
prosvetnega društva kmeeki fant
Franc Humar se je poročil z bivšo
društveno članico Leopoldo Bre*
zavšček, vrlim našim kmečkim de*
kletom. Oba sta doma iz Krvavca
in sta bila požrtvovalna prosvetna
delavca. Želimo jima obilo sreče in
blagoslova božjcga.
Drežnica.
Zadnje tn pustne dneve smo ime*
li pri nas češčenje najsv. zakra*
menta. Vse tri dni je bilo Najsv.
izpostavljeno in pred njim so se
razlegale glasne ure molitve. Pust*
ne uniforme so nekateri fantje po«
rabili v to, da so z njimi nosili gnoj
na njivo, kar je povzročilo mnogo
zanimanja in premišljevanja o
pustni šegi. Prav je tako. Pustne
šege pod gnoj, v srce pa plemeni*
tost in dobro voljo.
Dolenja Tribuša.
(Ker ie bil g. Podt*ornik v dopisu
iz Šebrelj z označbo njegovega his*
nega imena iavno zadet, mu vseka*
kor pritiče, da tudi iavno zagovar*
ja svoje stališče. Zato priobčujemo
v naskdniem njegov dopis. Op. ur.)
G. dopisniku iz Sebrelj! — Ni
moj namen odgovarjati napadom
na mojo osebo, pojasniti hočem sa*
mo stvar, katero ic dopisnik posta*
vil v popolnoma drugo luč. Da je
vlada sklenila združitev občin, je
vsakemu znano, da pa ie kr. pre*
fektura namcravala združiti občini
Šebrelje in Šentviška gora, so znale
samo gotove osebe, ki so pa radi
osebnosti bile proti temu. Poudar*
iam pa, da smo vsi zadovolini, ako
občine, posebno Šentviška gora,
ostaneio samostoine. V drugem slu*
čaju pa je bil namen kr. prefekture
na mestu, v splošno zadovoljnost
ljudstva, kar so pa nekateri prezrli.
S tem namenom, sporazumno z dru*
gimi trezno mislečimi osebami ter
v korist vseh, ne samo lastno, sem
res dobil vse podpise v Šebreljah,
razun par izjem, ki nai irnaio za*
vest, da po mnenju dopisnikovem
s tem delaio za dobrobit občine, ter
vasi Jageršče, kamor nisem niti šel.
Vsi podpisi pa so mi bili oddani
prostovolino, za kar imam price.
Kdor je zahteval, sem mu dal po*
jasnilo v zgoraj navedenem smislu.
Obcnem sem še dostavil, da ako bi
nam bilo ugodno, bi bil obč. urad
najbrze v Stopniku. V slučaju pa,
da bi kr. prefektura ugodila prošnii
obč. Gor. Tribuša, bi bilo primer*
no, upoštevaioč središče vseh treh
občin, da bi bil urad v Dol. Tribuši.
Meni se očita koristolovst.vo; kako
pa naj se vzame samooblast neka>
terih oseb, ki, ne ozirajoč se na ze>
lje in potrebe liudstva, navajajo
vsemogoče in nemoßoce dobrote in
koristi. ki bi iih prinesla združitev
s cerkliansko občino? Ne g. dopis*
niku, pač pa prizadetim občanom
bi bilo umestno poiasniti, kakšne
ugodnosti bodo imeli posebno gle*
de koriiere. Mislim, da občanom iz
Šebreli ni treba zagotavljati, da naj
bodo brez skrbi glede morebitnih
zadolžnic, g. dopisnika pa poziv*
ljam, nai pripravi dokaze glede
istih ter ßlede slepariie, katera se
mi očita. Vem, pod katerim grmom
tiči zaiec, vendar ga pozivljam, nai
drugič pride z imenom na dan. Tudi
nai prihodnjič pride takoi s stvar*
jo in ne kot sedai, ko ie začcl s po*
rokami. končal pa z Oblakom.
Justin Podgornik, Dol. Tribuša.
Črni vrh nad Idrija.
Pust je potekel letos pri nas —
hvala Bogu! — še precej mirno.
Ker so ga lansko leto na pepelnič*
no sredo popoldne z vso slovesno*
stjo in ob obilni udeležbi slavnega
občinstva svečano pokopali, ie bil
lctos bolj miren. Javnega plesa ni
bilo nobenega. Ne sicer toliko radi
tega, kakor da bi pust pri nas ne
imel nobenega gorečega častilca
več, ampak radi slabih časov, ki so
nastopili. To je bil gotovo prvi in
glavni vzrok, da si noben gostilni*
car ni upal napraviti javnega plesa,
ker se ie vsak bal, da bi imel več
zgube kakor dobička. Da bi pa pust
prešel brcz običajnega plesa, to se
je zdelo nekaterim nekaj nemo«?
gočega in ker ni šlo z iavnimi, je
moralo iti pa z zasebnimi plesi po
zasebnih hišah. Ne vemo, komu bi
se pri tem boli čudili: ali skraino
lahkomiselni mladini, ki si ne zna
poiskati drugačne zabave, kakor so
divji plesi. ki kvariio našo mladino
duševno in telesno, ali pa dotičnim
kratkovidnim in nespametnim his*
nim gospodarjem, ki dajejo svoje
prostore na razpolago za pogubne
in mladino demoralizujoče plese, ka*
terih se ne udeležuieiu samo odra^»
sli plesaželini fantje in dekleta, am?
pak še komaj soli odrasli (ali pa
tudi še ne) otroci. Ali ie potem
čudno, ako se otroci že v zgodnji
mladosti pokvarijo, da postanejo
strastni plesalci in da je v niih za>
morien vsak cut za kaj višjega in
plcmeniteišega.
Odkar se težie dobijo dovoljenja
za javne plese, so se pri nas razši*
rili plesi po zasebnih hišah, ki so v
nekaterih ozirih še slabši, kakor
javni. Ako je že mladina tako
skrajno lahkomiselna, da si išče sa*
mo dvomljive zabave po plesiščih,
bi človek vsaj od hišnih gospodar*
jev pričakoval toliko razsodnosti,
da ne bi dovoljevali svoiih prosto*
rov za plesnc norosti; ne kvarili bi
s tem svojih otrok in ne dajali pri*
ložnosti za razne nerednosti, ki se
dogajajo ob takih prilikah. Plesi
jim ne bodo prinesli nikake sreče
ne pri družini in ne pri gospodar*
stvu. Pac verjetno ravno na*
sprotno.
Gore na Idrijo.
Malokdaj se čuje iz naše vasi kak
glas. Pa ni treba misliti, da sc pri
nas ne dogodi nič novega ali pa, da
morebiti še pisati ne znamo. Tudi
pri nas se vedno dogodi kaj nove-
ga in tudi pisati znamo (pa še kako,
saj ie naša sola še višja kot idrii*
ska), Ie skromni smo tako, da noče*
mo o sebi veliko govoriti.
Gospodarsko stoiimo še precei
trdno, (sai ie naš svet večinoma ka*
menit), zato upamo ostati na doma*
či grudi še dolgo, ker prodati pose*
stcv itak ne morcmo, zadolževati se
pa tudi ne moremo, ker — nima
kdo posojati. Tudi zivinoreja se je
močno dvignila zadnje case; saj
smo toliko napredovali, da že lahko
prodajamo pitane vole pod 2 L kg
živ. teže. Tudi na polju prosvete se
pridno — vrtimo, posebno sedaj ko
se bliža Kurentov praznik. Ker smo
se pa bali, da bi zmanjkalo časa,
smo nedelji dodali še sredi tedna
en dan oz. noč, da se, z ozirom na
bližnji postni čas, še malo zavrtimo
po podu ter pripravimo s tem čev*
ljarju zaslužek. Tako, za enkrat bo
menda dovolj, se bomo pa pozneje
še kaj oglasili, če nam tega urednik
ne vrže v tisti nenasitni »koš«.
Budanje pri Vipavi.
V  »Edinosti« od 22. febr. je   do«=
pis, ki govori o   užaljcnih    fantili.
Naj povemo v odgovor samo   par
besed.    Res    je   navada,   da se n*
predvečer kake poroke   zapoje že*
ninu ali nevesti podoknica.    Tod«.
storiti je treba to zvečer, ne pa ob
11. uri ponoči. Če so bili fantje zato
nagnani, nai si pripišejo sebi.   Go»
voriti o fantih, ki so na dan poroke
delali godbo, je precej    pretirano.
Saj sta bila med   njimi samo   dva
rcsnična fanta, drugi so bili mlado*
letni fantiči, ki so poklicali še   po*
moč iz soscdne vasi. Tcm »fantom«
ženin ni ničcsar obljubil in se tudi
ni nič brigal. ali   hočejo   nehati   2
godbo ali ne. Ob takih prilikah paČ
ni čas, da bi se dajal pouk. Po niih
delih jih boste spoznali, praviio pa*»
metni ljudje. Pika.
Ljubinj.
Prosiva cenjeno uredništvo. da
nama potrdi, da spodaj podpisana
nisva pisala dopisa, ki ie bil priob*
čen v 12. št. »Goriške Straže« z dne
10. februarja 1928 ter da nisva z
niim v nikaki zvezi. Pac pa sogla*
šava z dotičnim dopisom. Leban
Valentin, Alojzij Leban. (Potrju.ieiF
mo. Uredništvo).
Temljine pri Podmelcu.
Dne 24. feb. smo spremili k ve6=
nemu počitku invalida Franca Ru
tarja. Njegov poßreb je pričal, ka*
ko je bil fant priljubljen. Nai v mü
ru počiva, družini pa naše iskrcno
sožalje! — Pripomniti moramo, da
je to že osmi mrlič v enem letu. Ma^
lokdo pomni, da bi jih toliko umrlo
pri nas.
Lokavec.
Žc dolgo se ni nihče oslasil ˇ
»Straži«, zato sprejmite od mene
par novic:
V  soboto 25. feb. ie umrl   nena*
doma    na   vnetju    slepiča 31   letni
fant Albert Kovač. Kako ie bil raj*
ni priljubljen, je pričal   njegov po*
grcb v ncdeljo popoldne. Počivai v
miru dragi Albert !Žalujoči družini
naše iskreno sožalje.    —   Letošnji
pust je precei mirno potekel. — Na>
še ceste so silno potrebne poprave,
posebno cesta, ki pelje v Ajdovščif
no. — Za   danes dovoli. pa drugič
še kai. (Prosimo! Ured.).
Sedlo pri Breginju.
V    kratkem    bo uüodno   rešena
prošnja in bo izdan dekret, ki dovo*
ljuje  naši    združeni    občini Sedlo»'
Bregini zgraditev lastne električne
naprave..   Vodna moč bo prescßala
51 konjskih sil in bo povsem zado*
stovala za razsvetljavo vseh naših
vasi: Breginj, Lo<4jc, Sedlo, Podbe*
la, Homec in Stanovišče.   Vodo bo
dajal potok Bela, ki ima vedno do^
volj vode. Bivši obč. načelnik pod*
pira na vse kriplie nekega nedoma*
čega podietnika, ki hočc na malern
in ncstaln^m studencu   Repca   na*
praviti   električno   napravo, ki bo
imela po komaj 21 konj sil. Iščejo
se že odjemalci in se lovijo podpisi
za tesia nepoklicanega    podietnika.
Vprušamo prejšn jeöa načelnika, ali
se mu ne zdi grdo, da se poteguie iz
dobičkarskih     vzrokov   za   svojo
žlahto na škodo   občine,   kateri ie
prej načcloval?   Dobiček. ki ßa bo
vrgla elektrarna občini, bo ostal do*
ma in se bo poznal pri davkih    in
dajatvah, dobiček, ki bi    ga   imel
privatni podietnik, bi romal   pa v
njegov žep. Üverjeni smo, da bo ß.
prefekturni komisar uvidel, kje je
korist občine in ne bo dopustil, da
bi bila oškodovana.
Stran 4.
»GORI5KA STRATA«
Koledarček.
5.  marca, ponedel/ek,  Janez.
6.  marca, torek, Perpetua.
7.  marca, sreda, Tomaž Akv.
8.  marca, četrtek, Filemon, m.
9.  marca, petek, Frančiška R.
10.  marca, sobota, Makarij.
11.  marca, nedelju, Sofronij, šk.
Gospodarstvo.
Praktični poskusi in vaje
v sadjarstvu.
Z velikim zanimanjem se je od*
zvalo veliko število naših sadjerej*
cev vabilu g. vodje sadjerejskega
oddelka inž. g. Valuta na poučne in
praktične vaje. Dne 19 februarja
predpoldne so posetili nasi sadje?
rejci Bukovico, popoldne pa Do=
brovo. Naslcdnjo ncdcljo 26. fe*
bruarja so obiskali dopoldnc sadov*
njak g. Fiegla v Oslavju, a popol*
dne zanimiv nasad breskev gosp.
Mrevlje na Taboru pri Dornbergu.
Približno 200 poljedelcev je z za*
nimanjem sledilo praktičnim vajam
ter izvajanjem g. inž. Valuta.
Vsem lastnikom sadovnjakov,
zlasti onim, ki gojijo breskve, so
bile izrečene laskave besede prizna*
nja.
V nedeljo 4. marca se bo vršilo
v Sv. Luciji pri Tolminu predava?
nje o racionalncm sadjarstvu, ki ga
bo imel g. Vallig ob 11. uri dopol«
dne v prostorih ljudske sole.
Papoldan se pa bodo vršile toza*
devnc teoretične in praktične vaje
na sadovnja.ku g. Marega iz Sv. Lu*
cijc.
Tečaji za cepljenje in podlaganje
trt v Gorici.
Na pobudo vodstva vinogradniš?
ke ter sadjerejske sekcije kme*
tijskcga urada v Gorici se bodo vr=
šili 20. marca in naslodnje dni v
prostorih kmetijskega urada, Via
Trieste 43, teoretičnospraktični re?
čaji za cepljenje in podlaganje trt
pri mizi.
Da bo pouk nemoten radi pre==
velikega stevila obiskovalcev, je
vodstvo dovolilo udeležbo le 25
slušateljem, kateri se lahko vpiše?
jo najkasneje do 15. marca pri go*
riimenovanem uradu (Cattedra
Ambulante di Agricoltura — Go?
rica.)
Vsak slu.šatelj bo poscbcj obves*
čen o pričetku predavanj.
Oslajena jajca.
Na Angleškem je veliko povpra«
ševanje po oslajcnih jajcih, katere
prodaja jo v posebnih posodah, tako
kot marmelado äli med. Oslajena
jajca priprayljajo na sledeei na*
čin: Sveža jajca operejo in olupijo,
pri oemur se ravnajo po posebnih
predpisih. Beljake in rumenjake
dobro premesajo, dodajo 50% do*
bro rafiniranc-ga sladkorja, vse
sikupaj zopet dobro premešajo in
denejo v posebno posodo (zaklop?
nice * škatlje) in neprodušno za*
prejo. Oslajena jajca rabijo prcd
vsem v sladščičarnah.
Tržne cene
dne 1. marca 1928.
Cesni'k L 1 do 1.20 k<4; brocoli L
1.10 do 1.40 ka; zcljc kislo L 1.60
kg; cvetača L 1.20 do 1.40 kg; čebula
L 1.50 do 1.60 kg; fižol navaden L
1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir
60 do 80 cent, kg; repa sladka cent.
20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do
1 L kg; radič rdcč L 3.60 do 4.60 kg;
špinača L 1.30 do 1.60 kg; zclena
L 2.60 do 2.80 kg; motovilec L 3.20
do 3.80 kg; vrzotc 1.20 do 1.70
kg; pomaranče L 1.80 do 3 kg; li^
moTii 15 do 20 cent, komad; jabolka
L 1.80 do 4 kg; orchi L 3.60 do 4
kg; hruške L 2 do 4.20 kg; češplje
»uhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14
kg; maslo presno L 17 do 18 kg;
mleko L 1 do 1.10 1; med L 10 kg;
jajca 45 do 50 cent, komad.
Valuta.
Dne 1. marca  si dobil:
za 1U0 franc, frankov      74 10 do   74.40 Lir
za 1UU belg. frankov      261.-   do 265.—
za  ;UO švic. frankov      3(52.50 do 364.50
za hiOčeš-slov   kron      55.85 do   56.—
za 100 dinarjev                33.12 do   33 42
za     1 sterling                 9196 do   92.16
za      1 dolar                     18.84 do    !8.90
Novci po 20 frankov        72.— do   74.—
za n 0 avst. šilingov      264— do 272.—
VABILO
k rednemu občnemu zboru
»Krščanskega gospodarskega drus
štva r. z. z o. z. v Idriji, ki se bo vr*
šH, dne 4. marca ob 1. uri popoldne
v društvenih prostorih št. 66, s sic?
dečim dnevnim rcdom:
1.  Citanje zapisnika zadnjega ob6=
nega zbora.
2.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.  Potrjenje   računskega  zaključka
za poslovno leto 1927.
4.  Volitev načclstva in nadzorstva.
5.  Prcmemba pravil.
6.  Poročilo o novem posestvu.
7.  Slučajnosti.
Odbor.
Opomba: Vstop ie dovoljen sa-
mo onim članom, ki se skažejo s
člansko kniižico. Občni zbor skle?
pa veljavno, ako je navzočih naj*
mani descti del čianov. Ako bi tega
ne bilo, se bo vršil čez pol ure na
istem mestu in po istem dnevnem
rcdu drug obeni zbor, ki more ve-
ljavno skiepati brcz ozira na stevi*
lo navzočih zadružnikov.
V znanje   cerkvenim   uradom   in
gosp.   organistom,
da je v tisku krasna, nc pretcžka
latinska maša za mešan zbor od
slovečcga skladatelja Stanka Pre>
mrla.
Prednaročila sprejema Ivan Ka?
cin, tovarna orgelj v Gorici, P. To*
maseo 39.
FRIZER ZA DAME, striženje,
pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri«
poroča se And. Rojic, Via Seminas
rio št. 2 Gorica.
Franc Prencis, izdelovatelj orge!
in harmonijev v Solkanu se pripo*
roča preč. duhovnikom in drugim
za vsa v to stroko spadajoča dela
in popravila.    Pregledi brezplačno!
Kmečka posojilnica v Črničah
naznanja, da da v najem v svoji hiši v Črni*
čah v sredi vasi ob glavni cesti stanovanje
za eno družino obstoječe iz veže, kuhinje,
spalne sobe in shrambe. Zraven sta še dve
sobi, v pritličju z nadstropjem; polcg tcga
sta dve lopi, en prostor uporaben za ko*
kršnokoli obrt z uporabo dvorišča in zra»
ven tega jc še velika obzidana brajda, v
kateri je vrt, njiva, travnik in sadovnjak.
Najraje bi se dalo vse skupaj enemu na»
jemniku, kateri bi lahko oddal sebi neupo*
rabne prostore v podnajem. Natančnejša
pojasnila se dobijo pri Ivanu Kosovelu,
Črniče št. 70, ali pa Alojziju Lojku, Črniče
St. 42.
S. Vižintin proda žensko kolo v
dobrcm stanju. Via delle Offine St.
25 — Gorica.
Zdrawnik
za zobe iti usta
Dr. LOJZ KRAmHEH
sprejema V   GORICI
Piazza della Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. LUCIJI štev. 35
Prenosljivi   gramafoni
v obliki kovčka
ali pa za sobe,
Decca z veliko
zalogo plošč z
modernimi slo-
venskimi pes-
mimi.Pritikline
za gramafone,
vzmet (peresa)
in popravila v
knjigarni WO-
KULATGorica
Corso, Tel. 347
Ucenca, 14   do   15   let   starega,
sprejmem takoj za sedlarsko obrt;
ubogljivega, krotkega. od pošte-
nih starišev. Franc Vičič, sedlar,
Zagorje (Sagoria S .Martino) pokr.
Reka.
Mladenič želi v svrho ženitve
znanja z gospodično od 22 do 26
let s 5 do 10 tisoč premoženja. Lah*
ko tudi pristopi. Kapitala ima 25
tisoč lir, izvežban je v trgovini, star
36 let. Ponudbe spreiema uprava
»Goriške Straže«.
PUÜCNE BOLEZNI
Dott. Cerretti
Radiologični kabinet je odprt:
v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dci)
v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre-
dah in petkih ob pop. urah).
Zaood Df. B0NCIN9 FIHETT1
TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03
Zagotovljeno 3-dnevno zdravljtMije
„ŠIJ ATIKE'
(Trganje v kolku)
Zdravljenjo živčneg.i trganja v laktih in
V  bok#l. -  sprejema oct 10-12 in od 15-17.
ACOÜA DELLlLABaR^
proti izpadanju l«i.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno priporocljiva proti prehlatlu
in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v iekarni Cft*
stellanovich, lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici.
Via  Carducci 9 pri  Fiegel.
[ŠTSOLI
I
KJje otrok dales od vašega nad-
gSzorstva in luhko oboli na
jsjglistah. ki so nevarne čre-
A j          vesne zajcdavkc.
<2   V vsukem takem slučaju dujie
i   vašim otrokom ČCKOLADNI
BONBON    ARKIBA    PROTI
KJjjOLISTAM, ki takoj in gotovo
uaiči v?e gliste.
V zclenth za\iäkiti po L. 1.—
Prodaja sc v vsth lekurnah.
ČOKOLflDNI BONBON PROTI GLISTflM
NA   MORJU.   \?   HRIBIM   IN   MA
LETOtflŠČU IMEJTE \?EDMO NA
RAZFOL^öO    ..tfRRIBO'1    ZA
2DRAÜJE VASiM OTROK.
Zahtevajte pri vaSem-'
lekarnarfu !
Na prodaj je čevljarsko orodje
v boljšem stanju po primerni ceni;
ugodna prilika. Več se izve pri
upravi »Goriške Straže«.
Lioyd Sabauüe.
i'rihodnje voznje:
v Severno Amerika .
»Conte Grande« 3. 4. 1928.
»Conte Rosso« 25. 4, 1928.
Iz Genove v Njujork v 9. dnch.
v Južno Amerikos
»Conte Verde« 16. 2. 1928.
»Conte Biancamano« 29. 3. 1928.
»Principessa Giovanna« 23. 3. 1928.
Iz   Genove   v   Buenos   Ayres   v
131/2 dneh
v Avstralijo:
»Maria Cristina« 17. 4. 1928.
Informacije daje in sprejema
prednaročila na vozne listke za?
stopnik
F. Rosich, Gon'ca,
Via Contavalle šf. 4.
Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali
vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti,
WINDSPACH,Via Carducci 6,GORICA
it  Teod« Hribar (nasi.) »» Gorica  B
Ji     CORSG VERDI 32  » -  (hiöa Cents*. Posoj.)     K
41 Vilihc zalojjfl cesliegs platna iz znons tovarne Reytsnchsrf 2 fiflymnmi, vsnko- D
W intno blego za poročence hafeop tudi velit» izbira m^w in žsnsbige suhoB. W
JI     Blago solidno!                     Cene zmernol    9