346
Naši dopisi.
z Dunaja 23. okt. (Iz državnega zbora.) Včeraj uže pričelo se je zborovanje delegacij, državni zbor pa še danes nadaljuje nadrobno posvetovanje o adresi. V delegacijah volil se je za predsednika grof Fr. Falken-hayn, za podpredsednika pa Chlumecki. Minister vnanjih zadev grof Kalnokj predložil je delegaciji proračune in računske sklepe in pa predloge, da se rabo dovoljenih kreditov podaljša, dalje pa je naznanil, da bo cesar ogersko delegacijo sprejel jutri 24. t. m. ob 12., delegacijo avstrijsko pa ob 1. uri. — Po volitvi zapisnikarjev in rediteljev izvolil se je vsled predloga grofa Hohenwarta budgetni odsek 21 udov in pa peticijski odsek 9 udov. Predsednik budgetnega odseka postal je potem grof Hohenwart.
Pa vrnimo se v zbornico poslancev na uni konec novega parlamenta, kjer se je takoj po seji delegacije pričelo zborovanje s tem, da se je nadaljevala nadrobna razprava o adresi. — Kaj hočem reči v obče o tej ad-resni debati?
Jaz sem prav zadovoljen ž njo, tudi večina državnega zbora tako, ker govorniki desnice so častao zmagovali s svojo vsim avstrijskim narodom pravično, za državo našo edino pravo zastavo. Dalje pokazala je večina svoje odločno okrepčanje, ker je tudi vsem mogočim nasprotnikom nasproti zmagala z odločno in zanesljivo večino 24 glasov. Večina more tudi zato biti zadovoljna z adresno razpravo, ker so njeni govorniki brez izjeme z največjo zmernostjo govorili in svetu dokazali, da je ravno enaka pravica za vse narode nemške in nenemške in pa dobrohotna zmirnost ljudskih zastopnikov edina pot, po kateri je mogoče državi dati mir in moč.
Večina državnega zbora sme tudi zadovoljna biti z vedenjem nasprotnikov njenih v manjšini.
Žugalo se je uže od letošnje spomladi z „ojstro^ stranko z najojstrejo stranko najojstrejših besedi in naj-ojstrejšega dejanja. No, sedaj so govorili, sedaj so upili in razsajali najojstrejši govorniki. Pa kaj so s tem dosegli ? Dosegli 80, da jih svet sedaj pozna, dosegli so, da se jih sramujejo celo njihovi prijatelji z levice, in dosegli so, da je večina zbornice in vlada ravno s tem
347
bolj vtrjena in močneja. kakor je bila prej. Ojstreja stranka Pickert-Knotzova, zastopana v nemškem klubu, je tedaj večini mnogo koristila.
Kaj pa vlada? Vlada sama se v zbornici poslancev prav nič ni vtikala v razpravo. Edine besede Taaffejeve, s katerimi je zavrnil uznemirjevanje naše vojne, iu s katerimi je ojstro zadel levičarje. Sicer so oni ministri, ki so poslanci, zmiraj vsi glasovali z večino, le pri prvem glasovanji, pri vprašanji, jeli naj se predlog večine sprejme za podlago razprave, popihal jo je naučni minister Conrad. — Kasneje si je rad ali nerad stvar premislil in glasoval z večino.
Iz Ljubljane. — Za Gorenjce po povodnji poškodovane darovali so presvitli cesar 2000 gold., deželni odbor nakazal je 1000 gold. Ker pa škoda znaša v občinah Radeče, Belapeč, Kranjska gora in Dovje blizo 100.000 gold., in ker mnogo poškodovanih, kakor nam pripovedujejo priče nesreče z onih krajev, nimajo najpotrebnejšega živeža in oblačila, zato je gosp. deželni predsednik vpeljal s posebnim oklicem nabiranje dobrodelnih darov po vsi deželi. *) Upamo pa tudi izdatne državne podpore, kakoršne so se enako delile pri enakih prilikah v druzih deželah.
— Državni poslanci naši vrnili so se zopet nazaj v domovino, ker je bilo zasedanje državnega zbora dne 26. t. m. pretrgano. Zbornica poslancev imela pa je svojo zadnjo sejo minulo soboto.
Posebnih novic nam poslanci niso prinesli saboj, ker obravnavali so se razun adrese samo nekateri najnujnejši vladini predlogi. Med saboj pa so se slovenski poslanci razgovarjali o svojih ožjih zadevah, pri katerih se tudi gmotnih vprašanj naše dežele ni pozabilo. — Po sprejeti adresi naznanil je štajerski slovenski poslanec grofu Hohenwart-u pismeno svoj iztop iz kluba ne da bi bil navedel zakaj. Nek dunajski dopisnik „Politike^ piše, da mu je baron Godel navedel kot povod izstopa to, da z onimi stavki adrese, kateri govore o avtonomiji dežel in kateri segajo dalje kot besede prestolnega govora ni zadovoljen^ zato, ker bi bilo to na škodo slovenski manjini na Štajerskim. — Temu nasproti pa moramo vendar naglasiti,, da zahteve po avtonomiji izrečene v adresi ne presegajo mej sedaj veljavnih ustavnih postav, dalje pa tudi to, da se nam tako naglo nastala rahločutnost gospoda poslanca zdi čudna, posebno ako se sklicuje na prestolni govor, ker temu nasproti moramo vsaj eno navesti, da so ravno za one stavke adrese, nad katerimi se gospod baron spodtika, glasovali vsi ministri poslanci in se celo nježnočutni baron Conrad. — Državni poslanci naši, ki razmere tamošne poznajo drugače sodijo o uzrokih tega krhanja. — Sicer pa baje g. baron Godel zagotovlja, da ne bo nikdar nasprotoval desnici.
—  Dr. Josip vitez Zhishman, vseučilišni profesor, rojen kranjec izvoljen je letos za rektorja Dunajskega vseučilišča.
—  Slavni naš pesnik Fr. Cegiiar, brzojavni uradnik v Trstu, imenovan za višjega poštnega kontrolorja. Čestitamo!
—  Da se umrljivi ostanki Kopitarjevi prepeljejo z Dunaja v Ljubljano, sklenil je odbor Matice slovenske v svoji zadnji seji, potrebno vpeljati ter stopil v dogovor v ta namen z gospodom Ivanom Navratilom, pisateljem na Dunaji.
*) Tudi vredništvo „Novic^ radovoljno sprejema darove v ta namen, ako bi bilo kateremu dobrotniku bolj prilično oddati jih pri nas. Do sedaj darovali so v ta namen : gosp. Luka Robič, dež. poslanec 5 gold., gosp. dr. Jos. Poklukar, dež. poslanec 5 gold.
—   Podružnice sv. Cirila in Metoda ustanovljene so uže tudi v Celji in v Celovcu.
—  Gospod Žiga Bohinec, konzistorijalni svetovalec, imenovan je za ?podravnatelja in ekonoma v ljubljanskem semenišči.
—  Gosp. Anton Tavčar, župnik na Raki, umrl je po dolgem bolehanji dne 23. t. m.
—  Trgovinska in obrtniška zbornica zboruje jutri dne 29. t. m. in obravnava sledeči dnevni red:
1.  Zapisnik zadnje seje.
2.  Poročilo o delovanji.
3.  Poročilo o proračunu za leto 1886.
4.  Poročilo o provalih zadruge frizerjev in brivcev.
5.  Poročilo o načrtu postave v zavarovanji ponesrečenih delavcev.
6.  Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedoček.
—  Dela za železnico iz Trsta v Hrpelje so se pričele v občini Boršt pri Trstu.
—  Trgovina s kavo. One naše veče trgovce, ki v reški okraj in pa bivšo vojaško pokrajino kupčujejo s kavo, opozarjamo. da se mora kava tje namenjena postaviti v dotični carinski urad za to, da se trgovcu izroči prigledno potrdilo. — Na to naredbo opozorilo je finančno ministerstvo trgovinsko zbornico ljubljansko.
--- Kraj carska podružnica „Narodnega Doma'- v Ljubljani je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 de-setkrajcarskih. — Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Štajerskem 26, drugod 20; na Kranjskem pobira 221 poverjenikov krajcarske in 54 poverjenikov desetkrajcarske doneske; na Primorskem 30 krajcarske in 4 desetkraj-carske; na Štajerskem 20 krajcarske in 6 desetkrajcar-ske; drugod 13 krajcarske in 7 desetkrajcarske. Največ kijjižic kurzira se ve da po Ljubljani, namreč 148. in sicer 117 krajcarskih in 31 desetkrajcarskih; 13 jih je v Trstu, 12 na Dunaji, 10 v Novej Vasi pri Rakeku, 8 v Kranji, 7 v Lescah, 5 v Novem Mestu, po 4 so v Celji, Cirknici, Idriji, Postojini, Reki, Vrhniki in Za-gorji pri Litiji. Po 3 so v Dolenjem Logatci, Grorcojem Logatci, Gradci, Ljubnem pri Gornjem Gradu, Mariboru, Planini (trg), Prigorici pri ribniškej Dolenjej Vasi in v Sodražici; po 2 v Borovnici, na Brdu, v Gorijah^ Št. Jerneji, Kameniku, Komendi, Loki, Loži, Metliki, Radovljici, Razdrtem, Selcah, Semiču, Trnovem in Žireh na Kranjskem; v Dreženci pri Koboridu, Gorici, Komnu, Kopru, Pulji in Ravnem pri Cirknem na Primorskem; v Ljutomeru, Mozirji, Ptuji in Veliki Nedelji na Štajerskem. Posamezne knjižice nahajajo se še v Trnji pri Postojini, Šmihelu pri Žužemperku, Goricah pri Kranji, Knežaku, Svibnem, Podbrezji, Premu, Ribnici, Polhovem Gradci, Dobravi pri Kropi, Kropi, Kameni Gorici, Vr-bovem pri Ilir. Bistrici, Dovjem, Planini nad Vipavo, Ustiji, Slapu, Bistri, Ljubnem pri Podnartu, Ratečah, Litiji, Višnjej gori, Kostanjevici, Begunjah pri Cirknici, Št. Vidu pri Zatičini, Studencu pri Igu, Jesenicah in Bohinjskej Bistrici na Kranjskem; v Bolci, Šmariji pri Gorici, Gabrijah pri Ajdovščini, Brezovici pri Materiji, Nabrežini, Barkovljah, Šepuljah pri Sežani, Tolminu in Barki pri Divači na Primorskem; v Polzeli, Žusmu, Seegrabnu, D. M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji in Or-moži na Štajerskem; v Zagrebu, Lienzu in Celovcu.
Razprodanih je do sedaj 11 krajcarskih knjižic. Te dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod št. 183 iz Ljubljane (poverjenik g. R. K.) in kot 11. knjižica pod št. 156 iz Zagorja pri Litiji (poverjenih g. J. M.) že tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega po-
348
verjenika.   Prav   toplo   zahvalo   gg.   poverjenikoma  na njihovem marljivem trudu.   Le tako naprej!
(Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Star^tu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)