Si.D. TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 54 Magda Peršič AKULTURACI3A ETNIČNE SKUPINE N'COAKHOE V ZVEZI Z ORGANIZACIJO KURU DEVELOPMENT TRUST Basanva' v Bocvani so najštevilčnejša2 skupina Sanijev\ živečih v južni Afriki.4 V zadnjih 40 letih so bolj kot katerakoli »izumirajoča« etnična skupina pritegnili pozornost svetovnih in afriških antropologov, politikov, mednarodnih humanitarnih organizacij in borcev za človekove pravice. O Grmičarjih je bilo veliko napisanega, vendar se zdi, da večinoma »romantično« obarvane antropološke raziskave oziroma politično sociološke, ekonomske študije5 ne pripomorejo prav veliko k razumevanju njihove skupnosti. Pripadnik'' etnične skupine N'eoakhoe (N/oakwe) je izjavil: »Znanstveniki in antropologi so nas dolga leta preučevali, toda zdi se mi, da so se osredotočili na najrazličnejše podrobnosti, ki se v resnici ne dotikajo naših resničnih potreb. Vesel bi bil, če bi te >podrobnosti< pripomogle prepričati bocvansko vlado in druge pomembne ljudi, da spoznajo naše resnične potrebe in nam dovolijo spregovoriti o sebi.« Tisočletja živijo Grmičarji v južni Afriki kot njeni prvotni prehivalci, že vsaj dve tisočletji pa jih spremlja oznaka manjvredni ljudje, ki je s prihodom belcev v zadnjih stoletjih pripomogla k njihovemu pregonu v najodročnejše predele s surovimi življenjskimi razmerami/ Na prehodu v dvajseto stoletje, z naselitvijo burskih in črnskih farmarjev v kalaharsko puščavo, bogato z divjačino, se jc pregonu pridružila asimilacija Grmičarjev, v 60. letih dvajsetega stoletja, natančneje po osamosvojitvi Bocvane leta 1966, pa še akulturacija Dasarwov s številnimi ekonomskimi programi vlade, ki naj bi pripomogli k vključevanju v sodoben način življenja Bocvane. Ob koncu drugega tisočletja so Grmičarji razdvojeni, izgubili so identiteto lovsko-nabiralne skupnosti in še niso prisvojili poLrošniško-informativnega vzorca globalne družbe. Namen pričujočega prispevka je predstaviti akulturacijo Grmičarjev v Bocvani. na podlagi projekta Kuru Development Trust (KDT), v naselju D'Kar v okrožju Ghanzi v zahodnem delu puščave Kalahari ob meji z Namibijo. N'coakhoe »Izgubili smo vse. Našo zemljo in tudi našo vero. Vemo. da moramo sami nekaj narediti. Kuru nam lahko pomaga. Drugi ljudje nam pomagajo, toda nekega dne bodo naši otroci počeli to sami. kakor smo mi to počeli dolgo nazaj.« Tako je leta 1998 razmišljal Kamana Phetso. administrativni tajnik KDT, predstavnik etnične skupine N'eoakhoe (Rdeči ljudje).' Stoletja so se N'coakhoe svobodno selili, lovili in nabirali v okrožju Ghanzi in zunaj okrožja, še pred dobrim desetletjem (v 80. letih 20. stoletja) jih je bilo 15 odstotkov, predvsem lovcev in nabiralcev. Zemlja je bila dobra in je kljub suhem podnebju v pustem okolju z veščo uporabo različnih načinov preživetja zagotavljala njihovim prednikom preživetje. Na prehodu v dvajseto stoletje je postalo ozemlje Ghanzija iskano lovsko področje, saj so se različne skupine, kot Afrikanerji, Bakgalagadi in Beherero, zavedale bogastva divjačine na tem ozemlju. Začeli so se naseljevati, ne da bi upoštevali lastništvo zemlje Ncoakhoe. Sočasno je začela Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. Siran 55 TEMA \B. ijjm* ■ / ; . V' " * . •te 7- . - •ivV . . ■- .. ^ ¿L ■ i,> . ' ■ . . v_ [>'Kar, (998 (luio; m, Periif) britanska vlada naseljevali kmete iz Južnoafriške rePttblike kol obrambo pred morebitnim vdorom ■ emgev iz Namibije. Prihajali so v majhnih skupinah, se Naselili kot živinorejci in postopoma ogradili zemljo s krmami za govedo ter tako izrinili Ncoakhoe z njihovega avtohtonega okolja. Ti so se bili prisiljeni P^agoditi, da bi preživeli v okolju, kjer je prevladovala rt;Ja živine in ki so se mu selitvene poti divjačine 'Ognile, hrano iz divjine - vir nabiralništva pa so začeli nadomeščati drugi načini prehranjevanja. Prav tako seje Paradi povečane porabe vode na kmetijah mnogim V"dn'tn vrtinam gladina vode znižala in podvodni izviri s" Presahnili. J* raziskav v letih 1950-1980 lahko ugotovimo, da so coakhoe izrinili iz njihovih tradicionalnih lovišč in Velclov' beli in občasno črni živinorejci Tswana, ki imajo Prevlado nad njimi in jih skora j kot sužnje zaposlujejo na nr—r svojih farmah.1" Vlada je ta problem še poglobila z razdelitvijo grmičarske zemlje in dajanjem te zemlje v zakup farmarjem." Namesto da bi se divja območja ohranila, jih danes intenzivno izkoriščajo, V šestdesetih letih se je problem izrabe naravnih virov prebrane tako izostril, da se je postavilo vprašanje, kaj sploh loviti in nabirati, saj je bilo rastlinstvo in živalstvo že precej izčrpano. Selitve Basarwov so bile omejene, zato so prevzeli polnomadski oziroma poljedelsko-živinorejski način življenja s stalnimi ali vsaj pol stalnimi bivališči. Posledica lega je. da živijo Basarwa na državnih posestvih alt delajo oziroma se brez zakonite pravice naseljujejo na kmetijah in ugotavljajo, da jim njihovo tradicionalno znanje več ne koristi. Poleg stalne naselitve, ki odvrača divjačino od naselij, je za zamiranje lovskih in nabiralnih veščin Grmičarjev ' ,'m'J so sprejeli / resolucijo na konrerenci o Sanih v Gaboroncju. wtobra I9D3. n 5t) heterogenih Grmičarjev - mešanci s Holenloti. Bantujci, in drugimi etničnimi skupinami, sg Pomeni domačin, domorodec, prvotni prcbivalcc - tako , ,rmičarjc imenovali kapski Hotentoti, ki so /viška gledali hanie lmJlil '' lCm iraenom opredelili za drugačne od njih, manjvredne. e Koikoin ali Khoi. kol se HotenloLi sami imenujejo, pomeni ^ravi ljudje* in s tem označuje njihovo večvrednost nasproti ^""Jem, Imenovanje San people oziroma Sani so začeli ^Porabljati predstavniki afriških humanističnih ved po leni 1971 i,,""0"13 P° sim|,n7'J" Ljudje Južne Afrike, samim Grmičarjem pa "nL' n' 7t|ano. Imenovanje Bušman ima žaljiv predznak, čeprav D?. ami tirmičarji imenujejo s tristo let starim izrazom Bushmen ein^1"13 Bush pei'plCl 1(0 govorijo o drugih pripadnikih svoje 1 ne skupine. Najraje pa uporabljajo ime skupine, ki ji ln Padajo, ^ Največ Grmičarjev zunaj Boevanc je v severnovzhodnem delu mib'je - 26.000. v Angoli - 4.000. Zambiji - 200 in JAR - 25; po dr. Silberbauerju i/, knjige Bushmen survey, 1965. 5 Državni in mednarodni projekti: agrikultumi. nravovarslveni ... 6 Hunter Sixpence, uradnik Karu Development trust za slike z javnostjo. 7 Severovzhodni del Namibije - Caprivi. Kaukaveld, puščava Kalahari, Okavanška koilina: na primer: z območja Oranje v JAli v puščavo Kalahari. K »Imenujejo nas San people ali Bushmen, sami se imenujemo Ncoakhoe ali N/nakwe (Rdeči ljudje), uradno nas poznajo kot Dasarvva." Ime San je nepoznano večini Grmičarjev, zato raje uporabljajo ime svoje etnične skupine, na primer NY-oak lice za skupino Naro govorečih Grmičarjev. Za Grmičarje na splošno pa uporabljajo tudi izraz Bush people. 9 Veld v jeziku afrikans pomeni južnoafriško slepo. 10 Veliko Grmičarjev je delalo in šc dela na farmah le za golo preživetje - hrano in ponošeno obleko, 11 Farmarji so z zakupom zemlje skupili tudi prebivalce te zemlje, ki so bili večinoma N'cnakhoe. 1E.D TEMA Glasnik S.E D. 40/1,2 2000, stran 56 poskrbela bocvanska vlada leta 1979 z zakonom o lovu in zakonom o zaščitenih rastlinah/ KURU DEVELOPMENT TRUST (KDT) je bil formalno organiziran 1986 v naselju D'Kar na 3.000 hektarjev veliki farmi, ki je v lasti in jo upravljajo N'coakhoe. KDT je nastal z združeno podporo vladnih1' in nevladnih'1 projektov in tudi z mednarodno podporo vladnih" in nevladnih organizacij.1" Osnova uspešne rasti KDT je bila skupina pridobitniško in v proizvodnjo usmerjenih projektov (Income generating projects), med katerimi so se nekateri uveljavili že leta 1960, drugi pa po letu 1983, Projekte je vpeljala D'Kar Congregation (Cerkvena občina D'Kar) v sklopu Reformirane cerkve v Bocvani. Beseda Kuru je izvora Naro in dobesedno pomeni naredi/uslvari. V KDT pogosto radi dodajo frazo »Kuru maa se« (ki pomeni »naredi sam«) in je obenem tudi moto organizacije. Področja svojega delovanja predstavlja namenoma v grafični obliki - kot drevo,logotip KDT pa je »rain birds, ki je Logotip KDT simbol navdiha in upanja.1* Organizacijska shema KDT: Upravo sestavljajo: reformirana cerkev v Bocvani kongregacija (verska občina) D'Kar skupnost (občina) D'Kar naseljenci in farmarji Urad: administracija finance donatorji transport vzdrževanje a) Proizvodni programi: sušni projekti trgovina Kuru: mesnica restavracija, pekarna trgovina z mešanim blagom prodajalna na veliko rokodelski izdelki: proizvajalci trgovina barvanje tkanin šivanje slrojarna in usnjarna izdelovalci motik, kopač b) Agrikultura: sindikati živinorejcev projekti s košeniljko: Tshobokwane, Bere, Groot I.aagte, New Xanagas, D'Kar, East Hanahal, West Hanahai Dq'ae Qare Form noji (nojeve farme) Delovna mreža: regionalna: Bocvana južna Afrika mednarodna Izobraževanje: kulturni center: muzej knjižnica umetnost (galerija, delavnica) šolski in vzgojni eenter: predšolski program Bokamoso (šolanje učiteljev, igralne skupine, vaške šole, invalidi) pismenost/opismenjevanje: (angleščina. Naro jezik, Setswana) neformalno izobraževanje (dopisno izobraževanje) kratki uporabni tečaji gostišče, kuhinja V okviru KDT sodeluje v različnih programih približno 4,000 Basarwov," Leta 1991 so v okviru poljedelskih razvojnih programov KDT začeli poskusno uvajati The Cochineal Project (projekt s košeniljko), ki se je kasneje razširil na več krajev na območju Ghanzija (Tshobokwane, Bere. Groot Laagte. New Xanagas. D'Kar. East Hanahai. West Hanahai). Projekt je usmerjen v gojenje košeniljk na kaktusih za pridobivanje rdečega barvila (karmina, cinobra). Naravno rdeče barvilo se pridobiva tako. da se kapar postrga s kaktusa, nato se ga v vodi segreva, da se napne in tako izloči rdeče barvilo košeniljo. Uporablja se pri izdelavi harv, v proizvodnji čistilnih sredstev (čistila za čevlje), kozmetiki (rdečila, kreme za ustnice), prehrambni industriji (jedilno barvilo: v jagodnih jogurtih, Kampariju ...) in za druge potrebe. Košenilja kot naravno barvilo postaja čedalje pomembnejše v nasprotju z umemimi barvili, ki jih v mnogih državah zavračajo zaradi karcenogenosti. Pridobivanje naravnega barvila s košeniljko je septembra leta 1995 preraslo poskusno uvajanje z razširitvijo gojitvenih nasadov, saj so posadili 1.000 sadik kaktusov, ki so jih naročili v JAR.-1 Štirje terenski delavci iz KDT redno obiskujejo polja, nadzirajo razvoj projekta, spodbujajo in poučujejo Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, strani 57 TEMA IfD. Kurujski atelje in galerija. D'Kar. 1998 Ram bird« je znana med prebivalci Kalaharija kol ptica, ki krasi nebo v obdobju obilja in pobira mrčes s sočne trave. Kurujska deževna plica nosi luč v svojem repu, ki jo vodi in usmerja in spominja ljudi na navzočnost ter vodstvo svetega duha. Kljun in oči gledajo čez hortzoni in določajo potrebe in usmeritev organizacije KDT Večja krila pomenijo proizvodne projekte, ki jih podpirala manjši krili - usposabljanje in izobraževanje 19 Zaposlenih je približno 200 prebivalcev D Kar-ja: terenskih, tehničnih, administrativnih delavcev je 31, učiteliev. vzgojiteljev in pomočnikov je 37, z izdelavo In s prodajo rokodelskih izdelkov in surovin se jih preživlja 120. 500 družin pa se preživlja s proizvodnjo košeljnike. D'Kar šteje približno 1.000 prebivalcev. 20 Košeniljka (škrlat) so majhni insekti (kaparji). ki živijo na opuncijah, njihovo naravno okolje je polpuščavski svet Srednje in Južne Amerike. 21 Sajenje sadik so spremljali manjši zastoji: slana, koruzne kobilice, namakanje, povezava T. vodnimi viri; na nekaterih območjih so začeli sadili rastline celo brez vode, v upanju na ugodno deževno dobo. 22 Žal jc poljedelski koncept tujek v lovsko-nabiralni družbi, zato nekateri niso pokazali velikega zanimanja zanj, tudi zato. da bi obdržali koščke zemlje, kajti ugotovili so, da vaška skupnost zemljo jemlje in jo daje drugim, 2.1 Skrbeli naj bi za material, usposabljanje družin, tehnični nadzor, terensko osebje, za slroške programa, poskrbeli za podporo - denarno pomoč v denarju in obveznicah. 24 NGOs - Permacukure in Thusano Lefalsheng, Si.D. TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 58 D Kar. 1998 Oblo: M. Peršič) poteka reja nojev na zasebnih zemljiščih, v prihodnosti pa nameravajo noje s posamezni!) kmetij preselili na 6.300 hektarjev veliko posestvo jugozahodno od DKurja. Reja nojev se je izkazala za zelo hvaležno, saj se noj v celoti porabi: meso. jajca za prehrano, jajčne lupine, kosti in koža za obrtne izdelke, perje za čistilne krpe. Določeno število nojev ohranjajo za vzrejo. V okviru kmetijskega programa je zelo zanimiv projekt Dtjae Qare Gaine Karni. S podporo nizozemske vlade'1, in drugih nevladnih organizacij je KDT blizu D'Karja odkupil opuščeno farmo goveda v velikosti 7.500 hektarjev, ki je prvič v zgodovini uradno postalo last Ncoakhoe. Želje Tshabuja in drugih, ki so razmišljali podo-bno. so se uresničile: »Nikoli nismo bili pastirji živine, čeprav danes nekateri gojimo koze, Eland je bil naše govedo. Radi bi imeli prostor, kjer bi naši otroci videli, kakšni so eland (orjaški kozobik), gemsbok in žirafa ter vse živali, ki smo jih lovili in ljubili.« Nakup farme je politična gesta bocvanske vlade, ki ima simbolični pomen, saj je bilo Rdečim ljudem povrnjeno nekaj njihove zemlje, najbogatejše z divjačino. Ncoakhoe so dobili priložnost zgraditi lasten model socialno ekonomske integracije, z možnostjo ponovnega stika z naravo, oživljanjem tradicionalnega vedenja in lovsko nabiralnih veščin za potrebe ekoturizma, pa tudi možnost za povrnitev njihovega ponosa, samospoštovanja. potlačene identitete," Ponovno učenje že pozabljenih veščin pomeni odkrivanje bogastva njihove kulture obiskovalcem in njeno ohranjanje za prihodnje rodove. Leta 1995 so svetovalci pri Land Use Plan skupaj s skupnostjo D'Kar naredili načrt o uporabi zemlje in razvojni plan izkoriščanja farme na osnovi treh dejavnosti: farma za divje živali, kmetijski projekt z noji in ekoturizem. Projekt se uspešno razvija, nakupili so avtohtone divje živali, w ogradili zemljo, odprli kamp s prenočišči, kjer bodo zaposleni le izbrani in strokovno usposobljeni vaščani z znanjem angleščine. S prihodkom farme Dqae Qarc bodo pripomogli k ustvarjanju skupnega sklada vasi D'Kar za podporo drugih projektov skupnosti. Tudi zato so v letu 1999 vložili veliko truda v registracijo in ustanovitev D'Kar Trust, na katerega se je preneslo oziroma prepisalo lastništvo Dqae Qare Game Farm iz KDT. Ekološka narava farme se i2raža tudi v okolju prijazni tehnologiji; za nadzor nad divjačino se uporabljajo le lok in puščice, najpomembnejši vir energije je sončna energija, stari materiali, najdeni na farmah, se ponovno uporabljajo v različne namene ... Poleg vsega ponuja obisk farme Dqae Qare možnost doživetja ekološkega nasprotja med delto Okavango in puščavo Kalahari. i. l M*.t M V okviru proizvodnega programa sta najstarejša projekta strojarna in usnjarska delavnica, ki delujeta že od zgodnjih 60. let. Večino kož za strojenje priskrbijo na bližnjih kmetijah. Pri strojenju uporabljajo koreni ko zelo razširjene avtohtone zeli (mosetsane) skupaj z gašenim apnom in »sorgliumom«. Kemikalije uporabljajo le za pospešitev strojarskega procesu. Usnjarska delavnica kupuje različne vrste usnja iz strojarne in iz njih izdeluje konjska sedla ter uzde; ponudbo dopolnjuje tudi z usnjenimi mapami, torbami, kapami in ščitniki, čevlji, sandali in stoli safari. Med proizvodne programe spada tudi šiviljski obrat, ki je deloval še pred ustanovitvijo KDT. leta 1983 ga je ustanovila skupina žensk, ki so se zbirale v cerkvi in šivale. Šivajo predvsem šolske uniforme, obleke s krpastimi životci. svileno-platnene vsestransko uporabne torbe in po naročilu. Pozneje so ustanovile več manjših skupin z različnimi programi. The Silkscreen Group potiskava tkanino za torbe, pa tudi za zavese, ki krasijo kurujske hiše. Umetniške risbe s tradicionalnimi motivi domačih umetnikov uporabljajo za potiskavanje majic. Prva dva izdelka, leta 1990 ustanovljene delavnice ¿a barvanje tekstila, je odkupila narodna galerija v Gaboroneju. Pri barvanju tkanine uporabljajo obstojne praške {flour-resist niethod). Tkanine, barvane po metodi nanašanja barve na risbo, sušenja in izpiranja, so svetle, jasne, žareče in slikovite, njihova uporaba je neomejena. Rokodelska skupina je nastala po ustanovitvi KDT leta 1986, ko so odkupili različne rokodelske izdelke od domačinov v okolici naselja D'Kar in od naseljencev v okrožju Ghanzi. Lesene predmete izdelujejo iz mehkega lesa q'aro, ki se z lahkoto rezlja. Nojeve jajčne lupine so osnova za izdelavo nakita, s pogosto kombinacijo naravnih materialov: semen, korenin in trav. Priljubljeni izdelki so tradicionalni loki in puščice, najmanjši -ljubezenski in veliki - lovski. Za prodajo živil, oblek, odej skrbi The Kurit Shop. Kalahari Grafi Shop prodaja izdelke, narejene v Kuruju: usnjene izdelke, blago, rokodelske izdelke in spominke, barvane tkanine, majice, torbe, obleke, slovarje naro. avdiokasete z etnično glasbo, M razglednice ... Veliko Si.D. TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran TEMA s°larji so si vzeli »prosto«. D" K ur, 1998 (foto: M. Peršič) ^biro umetniških izdelkov lahko vidimo v galeriji. okviru izobraževanja deluje kulturni center, ki »je n;ičin ohranjanja naše preteklosti, da bi seje spominjale ludi prihodnje generacijc.«" Kulturni center deluje "eodvisno in je hkrati vezni člen izobraževalnega centra. s katerim sodeluje, ga kulturno bogati in pomaga pri 'iohraževalnih programih za N'coakhoe. kulturni center vključuje muzej z zbirko, kjer je Predstavljen tradicionalni način življenja N"coakhoe: ^njižnieo z angleškimi in šolskimi knjigami naro ter bogato antropološko literaturo in filmi; program za mlade, ki gaje leta 1995 ustanovil skupaj z bocvanskim krščanskim odborom z namenom vključiti v celodnevni Program (prehrana, športne aktivnosti, igre. umetnost) lupino zanemarjenih otrok iz Kuruja. ki so jih Prizadele posledice kulturne tranzicije v njihovih ^¿inah - revščina, zasvojenost z alkoholom" in drugimi drogami; organiziranje različnih delavnic. Kulturni center je prostor, kjer se zbirajo različne skupine Grmičarjev, izmenjavajo znanje in navade ter se tako izobražujejo, The An and Cultural Projeci je nastal leta 1990 po uspešnem obisku Tsodilo Hills11 7. namenom, da starodavna grmičarska umetnost ne bi utonila v pozaho in da bi oživili slikarske veščine današnjih N'coakhoe. Slikarski projekt trenutno vključuje 10 umetnikov N'coakhoe, ki uporabljajo različne tehnike: slikanje z oljem, grafika (črn obela in barvna), ütografija ... Namen projekta je priskrbeli osnovne pripomočke in material, pustili umetnikom ustvarjalno svobodo in jih spodbujati, da se osebno izražajo, manj pa je v njem poudarjeno »učenje umetnosti«. Slikarji preživijo v ateljeju nekaj ur na dan.111 Njihova slikarska dela so bila predstavljena v južni Afriki, na Danskem, v Veliki Hritaniji, na Norveškem, Nizozemskem, Poljskem, v Nemčiji, Kanadi. ZDA, Avstraliji in tudi v Bocvani. Kar nekaj umetnikov je bilo tudi nagrajenih. " V sodelovanju s kulturnim centrom so za kolekeionarsko izdajo knjige Qauqaua v 100 izvodih prispevali 11 slikarskih del. Vzgojno-i zobraževalni ccnter je bil uradno potrjen leta 1993 z uvedbo razredov Naro in predšolskega programa Bokamoso. Med pomembnimi cilji izobraževalnega projekta je zmanjšanje nepismenosti,' i. učenjem jezika naro,'1' angleščine in setswana.1" Skupina naro je sestavni del projekta prevoda Biblije v jezik naro, v sodelovanju z reformirano cerkvijo U'Kar vključuje nepismene odrasle N'coakhoe in tudi tiste z znanjem angleščine ali jezika " Dqae Q.irc pomeni v jeziku naro Stcenbok Bi I long - posušene ^esne rezine južnoafriške antilope. ^ Ministry of Ko reign Ailairs of the Netherlands in SNV Netherlands Development Organisation, ' SNV Botswana, Norwegian Church Aid. kulturni center DKT skrbi za oživljanje tradicionalnih in tudi Sodobnih veščin: iskanje podtalne vode. sledenje divjadi, nabiranje Pravilnih zelišč. nekajdnevno prehranjevanje It s hrano ¡7 divjine. Peka kruha na soncu, prirejanje ritualnih večerov s plesom in Poslušanjem mitov in pripovedk, tečaji risanja ... - Kudu. gnu. južnoafriška antilopa - stecnbok, duiker - hulež. Wnishok - črnagrivastaantilopa (oryv). J 'Tsisi |c of the Kalahari Bushmen of Botswana. 1997. G las fx) je ¡■"■¡net J. S. Brcarly. ki jc 20 lei zbiral in preučeval etnično glasbo ^oakwe in drugih etničnih skupin. Nekaj pesmi je bilo posnetih v karjii ob predstavitvi ritualnega plesa (healing dance). Ukase la in zgoščenka sla posvečeni Johnu K!at/c ■ attlcju, izobražencu. ki je deloval med Grniičarji in ustanovil ■Ustvo First ¡'eople of the Kalahari. Temu je tudi namenjen izkupiček prodne. ^ 1 hop i Caru, predsednik upravnega odbora KOT. ■ - 'Grniičarji niso navajeni alkohola in ga ležko prenašajo, sploh P*1 ne znajo piti; popivajo ves dan, tudi tri dni, dokler ne porabijo denarja ali obležijo mrtvo pijani«, je povedal Possent A. C. koordinator KOT iz Tanzanije. ' Iradieionalni ples in glasba, pravljične delavnice, zloraba ohola, delavnice o nevarnosti AIDS, delavnice s temo spreminjanja tradicionalne vloge žensk v družbi, s temo ženske proti posilstvu, divja hrana in sodobno prehranjevanje, iranzicijski problemi s spreminjanjem norm in vrednot, delavnice za moške o tradicionalnem lovu... .14 tsodilo Mills na severozahodu Bocvane so znani po več kot 2.750 jamskih slikarijah na več kot 200 krajih. Za Grmičarje ima ta kraj mitološki, legendarni in duhovni pomen. 35 Zanimivo jc. da slikajo predvsem živalske in rastlinske molive. njihove slike asociirajo oziroma imajo določene skupne elemenlc z jamskimi slikarijami. 36 Sobe Sohe jc prejel mednarodno nagrado na razstav? grafik na Finskem med 400 deli i. vsega sveta: poleg njega so dobiti priznanja še trije kurujski slikarji, 37 Umetniki v Kuruju so zrasli z zgodbo o Qauqaua. ki se jc ustno prenašala. Zaradi hitrih sprememb njihovega tradicionalnega načina življenja so se zbali, da bi jo pozabili, zato so se odločili, da jo natisnejo. 38 Basarwi v Bocvani imajo komaj 86-odslotno pismenost. 26 odstotkov prebivalcev Bocvane pa jc nepismenih. .19 Jezik naro govorijo N'coachoe. ostale skupine Grmičarjev v Bocvani govorijo jezik dxana. dcukhwoc, ict|'ox'ge. ts'akhoe. qg'oo. Za jezik naro so značilni 4 osnovni in 3 pomožnimi kliki; vsak klik ima lahko do 7 različic. ■10 Setsvvana in angleščina sta uradna jezika v Bocvani. Tsuana jezik govorijo črnci, pripadniki etničnih skupin: Bangwato. Bangvvakclse, Batawana. Bagkall(t)a. Balcll(l)e, Ball(l)akwa, Barolong. Bakwena. LED. TEMA Glasnik S.F.D. 40/1,2 2000, stran 60 D'Kar. 1998 (tbto: M, 1'criiČ) setswana. Da bi spodbudili zanimanje za jezik naro" in vključevanje v izobraževanje, so leta 1995 izdali naro slovar s 3.000 besedami, ki pomeni osnovo pouka jezika naro. Poleg tega izdajajo v jeziku naro poljudne publikacije, brošure s tradicionalnimi in drugimi zgodbami, mesečnik Naro Tchoa, pripravili so tudi ročni imenik in vodnik za učitelje in vse tiste, ki naj bi se naučili črkovanja imen s klikajočimi znaki. Za večino N'coakhoe je učni proces počasen iu utrudljiv, še posebej za starejše ljudi, ki niso nikoli obiskovali šole. Nenehno se pojavljajo problemi, kako motivirati udeležence pouka, da bi biii aktivni in in da bi zbrano sledili poteku pouka, kajti Ncoakhoe niso navajeni rutine in reda. Tečaji angleščine so za N'coakhoc pomembni, zlasti zaradi stikov z zunanjim svetom, in potekajo na različnih ravneh; začetna pogovorna angleščina, podjetniška in marketinška angleščina, angleščina za razumevanje uradniškega jezika. V sodelovanju z. oddelkom za neformalno izobraževanje ministrstva za izobraževanje so bili ustanovljeni razredi z jezikom setswana in študentski center za izobraževanje na daljavo. Izobraževanje odraslih vključuje poleg opismenjevanja še usposabljanje osebja za projekte KDT (računalništvo, administracija, vozniški izpiti, šivanje), skupinske razvojne delavnice (vaška organizacija, kmetijsko sodelovanje, regionalna delovna mreža ...) in dopisno izobraževanje. Predšolski program Bokamosti vključuje dveletni izobraževalni program za vzgojitelje z delavnicami, ki jih prirejajo štirikrat na leto, med šolskimi počitnicami. Teoretično usposabljanje vključuje teme, kot so razvoj otroka, učne metode, udeležba staršev, zdravstveni tečaj. A? praktični predmeti pa vključujejo izdelke iz različnih materialov, tradicionalno glasbo in igre ter kuhanje. Leta 1994 je tako dobila prva skupina - 39 vzgojiteljic potrdilo o strokovni usposobljenosti. Namen projekta Bokamoso je zbrati predšolske otroke grmičarskih manjšin s kmečkih območij, ki imajo enake akulturacijske probleme kot otroci N'coakhoe. Klasično varovanje v zaprtih prostorih nadomeščajo z alternativnim načinom igralnih skupin na prostem -pod drevesom. V Bokamoso je vključenih skoraj 400 otrok v desetih krajih okrožja Ghanzi, V vzgojno varstveni program si prizadevajo vključiti tudi otroke s posebnimi učnimi potrebami. Prav tako izobražujejo skupnost staršev, da bi se bolje seznanili z vzgojo in izobraževanjem svojih otrok in prevzeli del aktivnosti, ki vključujejo izdelovanje igrač iz odpadnih materialov. V D Karju deluje poleg KDT še pet organizacij oziroma društev, katerih dejavnost se tesno prepleta Z dejavnostmi v Kuruju: Habitat for Humani!v je nepridobitna krščanska organizacija, ki deluje v D'Karju z namenom pomagati reševati problem nezadostnosti bivališč. Z gradbenim materialom oskrbuje družine z nizkimi dohodki in jim tako omogoča gradnjo stalnega bivališča. Zidake naredijo domačini sami iz naravnih materialov (večinoma iz peska). Pri gradnji si med seboj pomagajo, da je gradnja cenejša. Lastniki bivališč namenjajo mesečni prispevek v skupni sklad za kritje materialnih Stroškov družinam, ki potrebujejo bivališče. V okviru projekta deluje »tovarna opeke«, ki pokriva potrebe D*Karja, načrtujejo pa tudi prodajo presežka opeke, ki bi pomenila obogatitev skupnega sklada. Organizacija ni dobrodelna ustanova, temveč skrbi, da si družine med seboj pomagajo, hkrati pa pripomorejo k razvoju Glasnik S.E.D, 40/1,2 2000, stran 61 TEMA skupnosti, Reformirana cerkev D'Kar je bila v 80. letih neodvisna kongregacija reformirane cerkve v Namibiji. od 1994 pa spada v reformirano cerkev v Bocvani. ki je nasledila misijonsko cerkev nizozemske reformirane cerkve v Alriki. Ta je že v 60, letih delovala med N'coakhoe v naselju D Kar. Cerkveni odbor opravlja različne naloge: upravljanje kmetij, preučevanje življenjskih pogojev Ncoakhoe. °skrba z vodo ... Cerkveno farmo je preoblikoval v kmetijske podružnice, pri katerih nadzira število živine. ^ se lahko pase na njihovem ozemlju. Nadzor nad naravnimi viri je potreben, ker so ti zaradi razmeroma Majhne farme in sorazmerno velikega števila "Porabnikov omejeni. Cerkveni odbor in KDT si izposojata različne Pripomočke, KDT uporablja med tednom cerkvene prostore in plačuje cerkvi najemnino za svoje zgradbe, Sczidane na cerkveni zemlji. Osnovna sala z internatom D'Kar je bila ustanovljena na Pobudo reformirane cerkve D'Kar leta 1968 in je med največjimi v okrožju Ghanzi. V šolo je vpisanih Približno 400 otrok, od teh jih polovica stanuje v domu Za učence. Otroci iz Central Kalahari Game Reserve in ludi z območja Ngamiland so bili poslani v D'Kar iz različnih razlogov; eden izmed njih je ta. da jim razdalja Preprečuje beg iz šole. Šola je namenjena tudi otrokom Vl- kmečkih skupnosti v okolici D'Karja. Na šoli poučuje IS učiteljev, v sklopu šole pa deluje tudi skupnost staršev 'n učiteljev. bor Naro vključuje mlade pevce, ki sami prevajajo in žagajo večinoma religiozne pesmi v jeziku naro. Pevci 'majo svojstven in enkraten slog. poslušalce navdušujejo s Peskanjem med izvajanjem glasbe in plesa. The Kura Rain Birds (Delta Force) je uspešno nogometno društvo v okraju Ghanzi. KDT pomaga nogometnemu Moštvu s posojo avtomobilov za prevoze na tekme, Ugotovitve desetih letih delovanja je uprava KDT analizirala delovanje različnih programov v sklopu projekta in skušala oceniti njihovo uspešnost ter ugotoviti Pomanjkljivosti. KDT si prizadeva, da bi pridobil ^odilno vlogo med razvojnimi projekti za Grmičarje v s^em geografskem prostoru. V ta namen mora razviti jasno strategijo na podlagi pridobljenih izkušenj. Kuru Preučeval različne programe akulturacije, toda šele °bisk podobne organizacije v Giltu v Pakistanu, 11 je Pripomogel k oblikovanju vizije razvojnega dela med Grtničarji v južni Afriki, ki jo je sprejela tudi delovna ^ Upi na IMSA (indigenous Minorities in Southern Africa). ' r°jekt KDT ima veliko nerešenih vprašanj, ki jih mora Preučiti in ponuditi nov razvojni koncept, ki bi bil sprejemljiv tudi za druge razvojne projekte za Grmičarje. Večina jih je družbene narave - enakopravna 'tnizbena Struktura Ncoakhoe ovira njihovo sodelovanje j; KDt, neenakost v prihodkih povzroča napetost. ubosumje in razdiranje družbenih vezi v skupnosti. roblem je tudi prepoznavanje lastnih potreb Ncoakhoe v projektu, nesposobnost dojemanja in sprejemanja radikalnih sprememb, izogibanje odgovornosti in nezaupanje v projekt, ki ga ne razumejo. Kultura demokratičnega odločanja N'coakhoe vključuje v odločanje vse udeležence, zato ne zaupajo peščici posameznikov, ki nadzorujejo projekt. Eden najtrdovratnejšth problemov je razumevanje denarnega sistema ekonomije oziroma ravnanja z denarjem, saj ne poznajo njegove vrednosti in ne znajo ravnati z njim," Dejstvo je, da imajo Ncoakhoc v okolju, kjer drugi nadzirajo denar, zemljo, divjačino, prodajo, šolski sistem, politiko, »sindrom odvisnostih, ki ovira njihovo uspešnost in nadzor nad okoljem, v katerem živijo. Postavlja se vprašanje, ali jim prepustiti nadzor in odločanje o njih samih ali pa se jih razrešiti te odgovornosti. S tem je povezano tudi nezanimanje za vodenje, kar je posledica njihove tradicionalne družbene organizacije, ki ne sprejema in obsoja izpostavljanje v kateremkoli pogledu, saj običajno rešujejo svoje probleme v skupini soglasno in so zato voditelji nepriljubljeni, V Kuruju so poskusno uvedli različne odbore, ki bi zastopali koristi skupnosti, vendar se je v praksi izkazalo, da niti posamezniki niti odbori niso sposobni prevzeti odgovornosti za uspešno vodenje skupine, večje od družine, ne da bi porušili odnose v skupnosti. Posledica tega je, da so N'coakhoe prepričani, da so odgovornost zanje prevzeli vodje drugih vladnih in nevladnih skupin, zato so lahko neiniciativni. Naslednji problem KDT so tuji prostovoljci vladnih in nevladnih organizacij, ki so strokovno usposobljeni in pomenijo kratkoročno rešitev, dolgoročno pa se postavi vprašanje smiselnosti njihovega delovanja, saj delujejo pri projektu običajno štiri leta in si šele medtem pridobijo osnovne izkušnje in naučijo komunicirati v lokalnih jezikih, kar je osnovni pogoj uspešnega delovanja z etničnimi skupinami. Vprašanje je tudi, ali naj imajo zunanji sodelavci vodilno vlogo v lokalnih organizacijskih strukturah ali naj jih samo podpirajo, saj KDT ni znal uporabiti tradicionalnega znanja Ncoakhoe, navsezadnje tudi zaradi njihovega prevelikega števila. Namen novega razvojnega programa KDT je ustvariti razmere, v katerih bi tisočletno vedenje in znanja znova zaživelo z motivacijo formalno neizobraženih posameznikov, veščih tradicionalnega znanja. Poleg tega bi moralo biti ruralno načrtovanje razvoja povezano z določeno skupnostjo, zunanji sodelavci bi se morali z vaščani sporazumevati v njihovem lokalnem jeziku in jim omogočiti sodelovanje, odločanje in vrednotenje skupnih načrtov. 41 Dr. J. Tsonope i oddelka za afriške jezike na bocvanski univerzi je naredil raziskavo o vplivu jezika naro »a jezik sctswana in druge jezike v Bocvani. 42 Agu Khan Rural Support Programme in Gill. 4.1 Braam le Ron*; Community Owned Development. Active Voices. 1996: »Večinoma ni razlike med 400 ali 2.000 pal mesečne place, čez dva tedna bosta oba brez denarja. Večina N'coakhoe misli, tla je denar nekaj, kar Imajo >drugi< ljudje in jim ga dolgujejo, oziroma, da če dovolj dolgo moleduješ za denar, dobiš svoj delež. Ta problem se je še poslabšal s prosjačenjem.i m Si.D. TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 62 Edina alternativa razvojnega projekta je v samostojnem razvoju. Neoakhoe morajo sami poskrbeti za svoj razvoj, se morajo ekonomsko osamosvojiti, seveda z začetno pomočjo v obliki majhnih prispevkov, ki bi omogočili razvoj lastnega kapitala v vaseh. Ustanovili naj bi tudi nekakšne »servise« za vsako skupnost posebej, s primernimi programi za nadzor nad surovinami in nad kakovostjo proizvodov ter prodajnimi možnostmi v sklopu kooperativnega markelinškega načrta. Pereč problem KDT je alkoholizem sodelujočih v razvojnem projektu, zlasti med mladimi, in s tem povezano nasilje v družini." Poseben problem je družbena vloga žensk v skupnosti, saj sta se pomen vloge ženske v preteklosti in njen ekonomski prispevek v družini izničila. Razvojni projekt bi moral v programih usmerili pozornost na raziskovanje posledic razvoja na spolno pripadnost in jih skušal reševati v okviru vaških skupnosti ali v ločenih ženskih organizacijah. Etnična pripadnost je ena najobčutljivejših tem v večini držav, zalo bodo morali razvojni projekti v Bocvani upoštevali ludi ta vidik, posvečati posebno pozornost kulturnim vsebinam, saj bi njihovo ignoriranje v razvojnih projektih povzročilo večje zapostavljanje, kol so ga »bili« Grmičarji deležni s pripadnostjo svoji etnični skupini. blago, saj številne organizacije vlagajo precejšnja sredstva v razvojne projekte. Igra velikih in pametnih je deloma pripomogla k njihovemu samozavedanju, saj so začutili potrebo po spoznavanju in povezovanju različnih etničnih skupin v okviru njihove skupnosti."1 Mogoče pa je v slogi moč? Sklepne misli Akulturacija ali totalitarnosl. protislovje velikih in malih kultur, bogatih in revnih ljudstev, razumljivih in nerazumljivih, enakih In drugačnih so misli, ki spremljajo pričujoči prispevek. Grmičarji. ki jim mnogi priznavajo status prvotnih prebivalcev Zemlje, še danes nimajo ustreznega imena kot etnična skupina, torej formalno ne obstajajo." Zdi se, da so »neškodljivi ljudje«, kol se Grmičarji sami radi imenujejo, sami odgovorni za svoj manjvredni položi^ v družbi. Njihova nrav. ekonomska in družbena organizacija jim nista omogočili, da bi se uprli agresivnejšim kulturam. Stoletja so sprejemali kulturo nadrejenih etničnih skupin in se jim prilagajali oziroma se umikali v neprijazna življenjska okolja, vse do danes, ko so ludi la še do nedavnega nedostopna območja odkrita in izkoriščana. Njihov način življenja se v tisočletjih ni spreminjal - do kokakole v pločevinki. V trdem in krutem naravnem okolju so živeli li »divjaki« razmeroma mirno, vsa zemlja je bila njihova, z rastlinami in živalmi so živeli v sožitju, njihova individualnost je bila nekaj povsem naravnega. Oh koncu dvajsetega stoletja je bilo vsega lega konec; izgubili so zemljo in možnost preživljanja z veščinami, preizkušenimi v tisočletjih njihovega obstoja. Poslali so razdvojeni, med dvema svetovoma - lislim, ki ga ni več, in tistim, ki ga ne poznajo. Naj agresivnejša kultura v njihovi zgodovini jih uničuje z dobroto, vsiljuje jim svoj vzorec življenja, da bi bolje živeli; zasipa in zasvaja jih z nusproizvodi potrošniške družbe in »civilizacijskimi« vrednotami, ponuja jim izobraževanje - vendar le do določene stopnje, ne preveč, toliko da lahko koristi njihovim namenom. Grmičarji so postali v tržnem pogledu iskano 44 V DKarju je ena ilegalna točilnica na .10 prebivalcev. 45 Po zakonu imajo Basarwe enake pravice do dedovanja in nakupa zemlje kol drugi pripadniki etničnih skupin v Bocvani. Problem je v tem, da v naravnih rezervatih ne morejo kupiti oziroma imeti lastne zemlje. Avtohtono grmičarsko ozemlje puščave Kalahari je država preoblikovala v naravne rezervate za potrebe turizma in naselila Grmičar|c zunaj parkov - v rezervate. Prav tako je leta 1995 izselila avtohtone prebivalce iz Centralnega Kalaharija zaradi najdb diamantov. V zameno ponuja vlada Grmiearjcm ugodnosti programa za razvoj odročnih področij. 46 WIMSA - delovna skupina za manjšine Ormičarjev v Južni Afriki; teži k povezovanju vseli Grmičarjev v južni Afriki; Bocvani, Namibiji, Angoli. Zambiji, Južnoafriški republiki.