290
Naši dopisi.
V Gorici 3. sept. — Večkrat  se  zgodi,   da   ša Je pogreb pokaže, kaj je kdo bil.    Včeraj smo imeli tu pogreb, kakoršen se po redkem vidi; pol mesta je bilo po koncu.    Vdeležili   so   se  sprevoda  deželni glavar % očetom svojim fem.  g. grofom Iv. Coronini-em,   dvorni svet. baron Rechbach,   župan   s polovico mestnega starešinstva,   ves   kapitelj (privatno)   in vsa svetna in redovna mestna duhovščina, mestne šole deske in dekliške v obilnem številu (čeravno so počitnice), veliko druzih načelnikov in prvakov in ogromna množica druge gospode vseh   stanov   in   obojega   spola.    Po   ulicah   pa so stali ljudje v dveh vrstah ,   kakor  pri procesiji na sv. Telo. Vsem se je bralo resnično sočutje za rajneega na obrazih.    Vse se je  naredilo  samo  od sebe;   nič umetnega ni bilo pri tem pogrebu.    In komu je   veljalo V3e to? Priprostemu   duhovniku   v  ponižni  službi.    Umrl je po kratki bolezni (prijatel moj) vodja mestnega zavoda za zanemarjene  mladeniče   in  katehet  dekliške mestne šole (nekdaj začasno ravnatelj deške mestne šole), pevec prvostolne cerkve,   g. Anton Cumar,  star  še  le 48 let, mož, ki ni imel nobenega neprijatla, pač pa toliko spoštovavcev,   kolikor   znancev — spoštovavcev  vsake vere, vsake narodnosti, vsacega stanu.    V zavodu,  kateremu je   bil   v najtežavniših razmerah veliko let ravnatelj,  je  nenadomestljiv;   kaj   je  bil   kot   katehet — pokazalo  je   sinoči   stokanje  in   glasno jokanje šolskih deklic, ki je vse pričujoče globoko ganilo. Rajneega delovanje je bilo tiho,  brezhrupno , pa rodovitno in obče znano. Tako je bilo znano tudi Nj. veličanstvu cesarju; lani meseca maja je  bil  rajnki poslavljen z zlatim zaslužnim križcem s krono — in nobeno drugo enako po-češčenje o tistem   času ni našega  občinstva s tako za-dovoljnostjo napolnilo, kakor njegovo. — Pogrebne stroške je plačal mestni municipij, katerega uradniki so tudi vsi bili pri pogrebu.   —  Z eno besedo  sinočni sprevod je bil tako sijajen,   da mu gre odlično mesto   v  naši
mestni kroniki, in to tem bolj, ker je bil priprost duhovnik on, kogar je mesto tako poslavilo. Da! praktični razum in srce, kakor ga je imel rajnki dobrotnik Goriškega mesta, več dobrega storita, ko visoka učenost v visokih službah. Počivaj v miru, blaga duša! — Jutre 4. dne t. m. se odpre novi trg za zelenino. Lepo delo je. Krog in krog so štacunice, po sredi so okusno narejene strehe in okoli teh še prost nepokrit prostor. Vsaka prodajalka pod omenjeno streho bo imela mizo in stol vse to za 2 solda. Tudi drugod po mestu je vse premenjeno. No, za olepševanje mesta naši  mestni očetje skrbe;   to se jim mora pustiti.*)
Iz Gorenskega 30. avgusta. (Se nekaj o krivicah, ki se včasi gode na železnici.) Opravičena je pritožba, o kateri se bere v 31. listu „Novic", namreč, da se imena postaj ne oklicujejo tudi v slovenskem jeziku. Al še neka veča napaka se nahaja na železnici tu in tam. Ko je bila 1. 1848. kmetom zoperna desetina odpravljena, sem slišal v Ljubljani nekega Krakovčana na citre izvrstno brenkati in prepevati mnoge slovenske pesmi, med njimi tudi eno, ki je zadevala odpravljeno vez med grajščakom in kmetom, kojo bil je zložil prost kmet. Le samo te-le besede sem še ohranil:
Ferdinand je patente dal — vsak jih je lahko bral, Desetina je že preč — ne boš je kmetic dajal veču itd. Res je, za vselej je pokopana desetina, le v enem stroku se še jemlje, namreč na nekaterih železniških postajah. Ni ravno dolgo, ko mi je vinsk trgovec in krčmar pripovedoval tako-le: „jutri spet Štajercem nekaj denarja ponesem ; to pot ga pa ne bom več pripeljal, kakor 5 barigelj , šel bom s svojo živino in dva voz-njača bom še najel." Jaz opomnim na to: čemu je pa železnica, ki tako po ceni vozi? „Na železnico ga pa res nikoli več ne denem — mi mož odvrne,   kajti tam
se mi preveč vsuši!   Tisti — nadaljuje — tisti zi-------
fakini na postajah so le preveč žejni; vendar bi še po-trpel, ako bi ga za pokušnjo bokal izpili, al te kanje imajo menda gobo v grlu, ker ga vlečejo kakor mule, in da bi se ne vedelo, da ga toliko manjka, ga pa potem še krstijo ali poroče z majko vodico. Ko se mi pa na kolah pripelje, je posoda polna in pijača nepokvarjena." — Tedaj, oče, res prav imate, da tako ravnate — odvrnem zadnjič. — Drugi moj prijatelj je ravno tako naletel. Sel je bil tam po zimi po vino doli v Krško okolico; izročil ga je bil Videmski postaji; izloženo je bilo na Kranjskem kolodvoru, in ko ga domu dobi, zapazi in se prepriča, da manjka vina 10 litrov, toliko, kakor 3 gold-., kapeži bili so namreč dno barigle prevrtali in zopet zabili; al vsaj krstili ga niso bili. — Po tem načinu se dvojna krivica dela: ne samo prejemniku, ampak tudi železnici, ker bodo trgovci zaupanje do nje zgubili. — Kar je tu razodeto, je gotova resnica, ki se lahko izpriča, ako bi trebalo. Vodstva železniška ne vedo tacih slučajev, zato jim bo gotovo všeč, da se jim povedo.
Iz okolice Kranjske 30. avg. **) — Da imamo tudi
v okolici naši slabo, prav slabo letino, to utegne „Novicam" že znano biti; če še ajdica ne obrodi, nam bo trda pela! Zelje so večidel gosenice pohrustale , repo pa deloma suša, da ni kalila, deloma pa bolhe. — Pa še neka druga nadloga je pritisnila na polje. Pripovedujejo mi ljudje od nekih žužkov, ki jih imenujejo žabice zato, ker so majhne živalice, malo veče, kakor selena žaba, katerih  v naši okolici sicer ni ravno obilo,
*) V zadnjem dopisu se je vrinila na nekem mestu beseda ,,laške" (prvaške moči). Jez sem hotel reči, da prvaške {slovenske) pevske moči so bile.                                    Pis.
**)  Sestavek o brajdi prihodnjič.
gori v Kokri pa in tam v Cerkljanski fari jih je sila veliko — na majhnem prostoru 3—4 korakov jih je nekdo naštel 30. Ne vemo, kako temu mrčesu v okom priti, ako začne škodljiv biti?*)
Jz Idrije 2. sept. (Volitve za mestni odbor) pretekli mesec so se vršile pri nas popolnoma pravilno; to lahko prisegamo pred Bogom; al ker so nemčurski nasprotniki naši v manjšini, skovali so 10. dan po volitvi (kajti laži kovati, ni zmirom lahko) neki protest zoper volitev ter ga poslali c. kr. deželni vladi , ki pa ga je brž nazaj poslala protestantom. Od njih je romal c. k. okrajnemu glavarstvu v Logatec, ki je nemudoma prepovedal volitev župana, dokler protest ni rešen. Gosp. Ogrinec — pravijo —• je mož pravice; pravijo pa tudi, da pozna postave. Ce je res to oboje, mora z ozirom na jasni §. 33. volilnega reda občinske postave ono pismo protestantov odločno za neveljavno priznati. Skozi in skozi postavno izvršena volitev in pa oni §. 33. volilnega reda — to sta stebra naši pravici, na katero se naslanjamo, in če ne bi obveljalo, pritožiti se dalje in vso intrigo ob svojem času predložiti deželnemu zboru. Nadejamo se, da vendar še ne živimo na Turškem in da Plamenig in Onderka nista paši Turški!
Iz Ljubljane. (V odborovi seji družbe kmetijske 3. dne t. m,) so se obravnavale sledeče zadeve: Na vprašanje gosp. Piskarja: kedaj in kje naj bi v smislu miniaterskega naročila razlagal nauk o umnem pre-divstvu, seje odgovorilo, naj se zgodi to še ta mesec in sicer za en kraj popotnega svojega nauka naj si g. Piskar izbere okolico S kofj o Loško, za druzega pa okolico Litijsko, in o tem brž poroča odboru, da se poprej zdatno razglasi; — na znanje se je vzel odpis c. kr. deželne davke-uravnavalne komisije, po katerem c. k. finančno ministerstvo ni vslišalo družbine prošnje o gozdni v ceni t v i; — ker družba kmetijska let03 ni dobila podpore za nakupovanje kmetij s kega orodja, odbor ni mogel vslišati dotičnih prošinj iz Dola in Dov-jega; — po predlogu podružnice Planinske se je Ziherlu dovolil prodaj za pleme ne več pripravnega bika; — naznanilo se je odboru, da se je prošnja čebelarskega društva o državni subvenciji s toplim priporočilom izročila si. ministerstvu kmetijstva, in da se isto tako izroči prošnja gosp. J. Jarca o podaljšanji štipendije; — sklenilo se je naročiti en iztis W. Ossen-kopovega navoda, kako po mladikah izrejevati sadno drevje itd., kar — kakor njegov oglas pravi — s pohvalnimi spričali potrjujejo strokovnjaki baron Babo, dr. Penzel in baron Suttner; — ker podružnica v Kranjski gori še ni odgovorila: ali je ondi kaka sirarska družba, zato se jej naroči za odgovor do 15. dne t. m.; — nadrobni program vinorejskega kongresa in vinske razstave v Mariboru (od 17. do 25. dne t. m.) se je na znanje vzel z dostav-kom , da je vožnina po železnici za '/3 znižana in da razstavni odbor hoče skrbeti za stanovanja; — o zadevah dr. Costovega spominka je bilo sklenjeno, naj se izvoli ožji odsek 2 odbornikov družbe kmetijske, 2 odbornikov pa Matice slovenske, ki si volijo še 5. odbornika za prvomestnika, ter da se ta sklep naznani in v odobrenje priporoči odboru Matičnemu; odbor družbe kmetijske je koj v današnji seji soglasno volil dr. ^Jan. ßleiweisa in Fr. Schollmayera.
— Čebelarskemu društvu je si. ministerstvo kmetijstva dovolilo 80 gld. podpore, da se udeleži zbora čebelorejskega v Vratislavi.
*) Skusite nam kakih 5 tacih živalic na ogled poslati, da razsodimo, kaj so ter dostavite, ali so na njivah ali drugod?
Vred.
291
— (Iz seje deželnega odbora 2. septembra.) Mestnemu magistratu Tržaškemu se bode odgovorilo na vprašanje o potrebnih korakih zarad odprave naj-denišnice Tržaške. — Predlogom dotičnih šolskih svetov deželni odbor pritrdi, da se učiteljska služba v Goricah pri Kranji podeli sedanjemu učitelju Jak. Ukmarju v Mošnjah, učiteljska služba v Logatcu pa sedanjemu učitelju Jan. Juvancu v Planini.
—  Presv. cesarica s svojo hčerko Valerijo se je 31. t. m. po železnici peljala skozi Ljubljano v Miramar poleg Trsta, kjer neki ostane do konec tega meseca.
— (Likvidacijski odbor banke „Slovenije") se je pretekli teden 3 dni pogajal z gospodoma zastopnikoma banke „Slavije", ki sta o tej zadevi iz Prage prišla, al žalibog, brez vspeha; isto tako tudi razgovori s se drugimi bankami niso nobene koristi kazali nesrečni naši banki. Da se od nobenega kupca ne more zahtevati, da bi v lastno škodo prevzel kako kupčijo, no, to pač sprevidi vsak; al nasproti si likvidacijski odbor tudi ni upal na svojo odgovornost skleniti pogodbe take, po kateri bi kupec vzel mes6, prodajalcu pa pustil same kosti. Več o tej zadevi r&či pridržujemo si za drugi pot; danes naj povemo le to, da se nam je naznanil §. občne kupčij ske postave, po kateri je delničar zavezan, celi znesek akcije vplačati, in to je §. 223., ki ga od besede do besede razglasimo drugi pot. To je pač britka „kozja molitev", katere se moramo zdaj učiti, kar ne bi nam treba bilo, ko bi se Slovenci leta 1872. v Celji, zapeljani po tujcu, ne bili izpustili na polje, katerega celö nič niso poznali! Velike važnosti po vsem tem bo za delničarje, ki imajo veliko akcij, prihodnji občni zbor umirajoče banke Slovenije 28. t. m. Naj bi jim dobrohoten strokovnjak (Fachmann) pokazal pravo pot iz tega labirinta!
—  (Knjige „Matice slovenske") za tekoče leto bodo kmalu gotove , in se bodo razpošiljale vsem g. udom, ki bodo po odborovem sklepu do tistega časa odrajtali letni no za preteklo 1875. leto. — Knjiga „dr. Lovro Toman", obsegajoča: životopis dr. Tomana in mnogo pesem njegovih na 11 !/2 pole, s podobo njegovo je že natisnena in tudi že vezana, — „Letopis za 1. 1876" bode kmalu gotov, in tudi novih zemljevidov pričakujemo vsak dan z Dunaja. Ker pa se ravno sedaj za „letopis" pripravlja „imenik Matičinih udov", prosimo vljudno, naj se nemudoma po listnici (do tajništva) oglase vsi gosp. udje, ki so spremenili svoje stanovanje in tega še niso naznanili ne svojemu poverjeniku , ne tajništvu, kajti Matičin odbor želi, da, kolikor mogoče, bode imenik korekten. — Ob enem naznanjamo, da smo krasnega kamnotisa dr. Tomanove podobe (na lepem, večem papirji) dali natisniti še nekaj iztisov, kateri se v pisarnici „Matice slov." dobivajo po 30 kr.
Iz pisarne Matičine,
—  (Sanskritsko-nemski slovar) je prišel ravnokar na svitlo pod 08krbstvom ces. Petrogradske akademije; on obsega 6 zvezkov po 600 strani. Akademik Bötling s pripomočjo Rotha ga je izdelaval 23 let. In naš ubogi slovensko-nemški slovar se izdeluje že 25 let, a še ni duha ne sluha o njem!
—   Deževanje preteklega tedna je razen silne povodnje v Cerkniški dolini tudi tukajšnje jezero tako napolnilo, da ni upanja, da bi letos kaj košnje bilo v njem; tudi ribolov je uničen.
—   V Logu pri Vipavi bo na praznik Marijin 8. dne t. m. Goriško pevsko društvo „Slavec" pelo Ober-hoferjevo veliko mašo; popoldne pa napravi koncert na Zćmoni nad Vipavo, katerega čisti donesek je namenjen pogorelcem Logaškim.
292