fostninn plačana v gotovini. Let0 LXI1 V Ljubljani, v soboto 29. decembra 19'54	štev. 294 a Cena 1.50 Din
■1 ..... ■» ■	.
' M /\|1, lj
Naročnina mesečno flMMB	'gnnnn^ - ^eMBitok.	ra*un: Ljub-
25 Din. i nožem- ^HT^^J^^k ^^^^^^	^ JMiff Jffi^ 'j8"" St
atvo — ne- ^^^^^^ ^^M w J^^m	W MSmm jSČ&^L s ^^m	^Bm	10.344 za
loletno 96 za J^Hf	Im8m M ^AJ BK	mBSm
inozemstvo 120 Din ^^B ^^m ^HV	JMgV m ^HHV JBV	WM
Uredništvo je v flHM^	dHbn^ff B^fc—rf ^^baBB^^ U prava: Kopitar-
Kopitarjevi ol.6/111	jeva b, telefon 2V99
Telefoni ntednlStvas dnevna služba 205® — nočna 2996, 2994 in 2050	- Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn
Bistveni predpogoji
Iz Pariza prihajajo vesti, da bo zunanji minister Laval otvoril politično novo leto s že tolikokrat napovedanim obiskom v Rimu, kjer bo s predsednikom italijanske vlade zaključil obširen sporazum, ki se bo raz-tegal na ogromna področja v Afriki, na Sredozemsko morje in v Podonavje. G. Laval je pred božičnimi prazniki ob dveh prilikah zelo jasno poudaril, da je trdno odločen, da sporazum z Italijo sklene, a istočasno je tudi izpovedal, da mu je zveza med Francijo in Jugoslavijo odnosno med Francijo in državami Male zveze nedotakljiva in sveta, tako da v sporazumu z Italijo ue bo žrtvoval ničesar, na kar bi v Podonavju države Male zveze prostovoljno ne pristale. Ako torej danes slišimo, da je francoska vlada pripravljena podpisati sporazum z Italijo, moramo, oslanjajoč se na zgoraj navedeni načeli zunanje politike Pierrea Lavala z gotovostjo sklepati, da sta se Francija in Italija sedaj našli ne samo v vprašanjih Afrike, ampak tudi v vprašanju ureditve Podonavja, to se pravi z drugimi besedami, da je Italija že morala dati Franciji trdna zagotovila, da v Podonavju ne bo ničesar zahtevala, kar bi šlo proti bitnim interesom Jugoslavije in njenih obeh zaveznic združenih v Mali zvezi. Kateri so ti bitni interesi Jugoslavije, ki morajo biti zaščiteni v fran-cosko-italijanskem sporazumu, ako naj bo kaj vreden in tudi kaj otipljivega prinese k trajni ureditvi miru in mirnega sožitja narodov, ki so naseljeni v Podonavju?
Prvo in osnovno, kar naša država zase zahteva, je, da jo puste na miru, to se pravi, da ji priznajo in zajamčijo njen neodvisen državni obstoj in nedotakljivost njenega državnega ozemlja, da torej za vselej pokop; ljejo vse katerekoli načrte, ki so morda kdaj ali kje obstojali za nasilno spremembo državnih meja, in da se možnost nasilne revizije lcončnoveljavno in iskreno izbriše iz besednjaka vsake tvorne zunanje politike v Evropi. V teku zadnjih tednov smo sicer slišali, da predsednik italijanske vlade na predlog Francije, naj italijanska vlada na slovesen način v javni izjavi obljubi, da bo spoštovala državno skupnost in neodvisnost Jugoslavije, še ni hotel pristati, toda z ozirom na dejstvo, da bo Laval kljub temu potoval v Rim že prihodnje dni, smo mnenja, da je tudi ta težava že rešena in da bo italijanska vlada bodisi v slovesni izjavi, bodisi v besedilu sporazuma samega, bodisi v posebnem sporazumu z našo državo dala tista potrebna jamstva, da priznava državno skupnost Jugoslavije in da se odreka morebitnim težnjam nekaterih, da se ta skupnost ruši. Kakor hitro imamo od Rima ta čisto načelni pristanek, ki mu seveda morajo slediti tudi temu primerna dejanja, je odstranjena poglavitna ovira za sodelovanje Francije, Italije in nas v podonavskem kotlu.
Drugo, kar prištevamo med bitne interese naše države, ki upamo, da bodo v francosko-italijanskem sporazumu zaščiteni, je usoda jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. Kajti brez ureditve tega vprašanja naše sodelovanje s Francijo in Italijo v Podonavju ni mogoče. Naj se to ne razume tako, kot da bi se mi hoteli vmešavati v notranje zadeve kraljevine Italije, niti da je nam v umu kakšna nasilna sprememba državnih meja, toda to nas ne sme ovirati, da na primeren način in v okviru mednarodnega prava vedno in vedno z nova ne postavljamo tega vprašanja na dnevni red, dokler ne bo rešeno zadovoljivo za našo narodno manjšino, ka: kor se tudi Italija ne čuti ovirane, Ja brani pravice italijanskega prebivalstva v francoski Tuniziji ali da se povsod^ hvalevredno zavzema za usodo svojih manjšin po drugih državah, četudi tam ne prebivajo kot velike narodne skupine, ampak samo kot začasni priseljenci, kar pa naša manjšina v Italiji menda ni. Saj Italija osnovnih manjšinskih pravic ni odrekla nemški manjšini v južnem Tirolu. Na sestanku med Mussolinijem in Lavalom bo moralo torej tudi to vprašanje priti na dnevni red, ako je tema dvema državama kaj na tem, da vrneta mir v podonavsko kotlino in da pridobita za sodelovanje tudi našo državo. Nikomur ne pade na um, da bi hotel Italiji predpisovati, kako naj uredi svojo upravo v Julijski krajini. Smernice za to ji daje naravno pravo samo in mednarodne določbe o zaščiti narodnih in verskih manjšin, ki itak obsegajo komaj zelo pičli količnik pravic, ki jih je človek, bodisi da živi osamljen ali v narodnih skupinah, dobil od Boga in so ter ostanejo nedotakljiva lastnina vsake človeške biti. Ako imajo državniki resno voljo, da očistijo pota miru — dozdaj nimamo razloga, da bi o dobri volji dvomili — potem z vedrim čelom v imenu nase narodne manjšine pričakujemo olajšav, ki bodo dozdanje napetosti kar čez noc lahko odstranile.
Tretji bitni interes, ki ga ima naša država v Podonavju in ki mora biti zaščiten, ako naj italijansko-franeoski sporazum sproži veselo sodelovanje držav Male zveze in po-ebno Jugoslavije, leži na naši severni meji v Avstriji. Po pravici povedano, je nam malo mar, ako Italija goji svoja zasebna prijateljstva v Avstriji m na Madjnrskem. Kakor nam to ne povzroča strahu, tako nam to tudi ne vzbuja ljubosumnosti. Nikdo nc bo tako otročji, da bi zahteval, naj te ljubezni. ki sedaj cvctejo, na enkrat nehajo. Nai tra ia io dalje. Toda kar mi zelino, je, da Avstrija, ki je naša soseda na dolgi meji, ne postane zaprto lovišče za kakšne izključne interese. Avstrija mora dobiti mednarodno Jamstvo za ohranitev svoje državne neodvisnosti in za nedotakljivost svojega ozemlja tako, da bo enako zavarovana pred vsiljivostjo vseli svojih sosed brez razlike. Vsaka enostranska zaščita avstrijske neodvisnosti mora biti izključena, ker je v interesu miru v Podonavju, da jo ščitijo enako vse države
Pred .sestankom Lavala z Mussotiniiem
Kaj zahteva Italija ?
Nezaviden položaj francoske diplomacije
Pariz, 27. decembra.
(Od našega pariškega dopisnika.)
O zapletenem in dozdaj vedno bolj zaple-tajočom se vprašanju sporazuma med dosedanjima glavnima nasprotnikoma v Evropi, Francijo in Italijo, se tudi iz najbolj vodilnih listov ne more posneti ničesar pozitivnega, ampak so tozadevne publikacije gola ugibanja časnikarjev. To, kar brez dvoma stoji kot neobhoden pogoj vsakega sporazuma med Parizonr in Rimom, je to, da ne moreta Francija in Italija podpisati nobenega pakta med seboj, v katerem ne bi bila v načelu rešena vsa vj>rašanja brez izjeme, ki so v Evropi še odprta. Ne gre torej samo zato, da se ustvari med italijansko in francosko politiko popolno soglasje, recimo, glede odnošajev z Jugoslavijo, ampak morata obe državi najti isto smer tudi v vprašanju Nemčije in njenih zinanih zahtev, ki niso v skladu z izvestniimii določbami versailske mirovne pogodbe. Kdor to vpošteva, bo razumel, da je čisto naravno, če se g. Laval in g. Mussolini še vedino nista srečala na isti črti in da tudi potovanje g. Lavala v Rim, ki naj bi se na vsak način zgodilo čimpreje, še ne bo pomenilo, da je sporazum med Francijo in Italijo do zadnje pike gotov.
Stališče Anglije:
En sam sporazum za vsa vprašanja
To je predvsem stališče Anglije, ki je v zadnjem času za kulisami izdelala načrt splošnega varnostnega pakta evropskih držav, v katerem naj bi sporazum med Francijo in Italijo tvoril samo najibolj važen člen verige. Stvar je zelo idealno zamišljena, toda Velika Britanija je s tem svojim uačrtom vprašanje le še bolj zapletla, kajti čim več držav se bo potegnilo v pogajanja, tem več jako mod seboj nasprotujočih si zahtev m stališč je treba meti seboj spraviti v soglasje. V Franciji se vedno
obstoj
željo francoske diplomacije izrabijo v to, da bi zmagala v Evropi italijanska teza o sodelovanju štirih velesil — Francije, Italije, Velike Britanije in Nemčije —, kar bi potisnilo Malo zvezo in posredno tudi Balkansko alianco na stopnjo podrejenih in manj vrednih držav, ki se naj podredijo diktatom privilegiranih velesil. Razumljivo je, da se prizadete države tega odločno branijo in da stoji Francija, ako bi pomagala Mussolinijevi tezi do zmage, pred izbiro, ali naj odslej nadaljuje svojo dosedanjo smer tesnega sodelovanja z državami Male zveze ali pa naj se pridruži politiki g. Mussolinija. Ker je ta dilema za Francijo seveda jako težka, in ker na drugi strani odgovorni francoski državniki na vsak način žele pozitivnih rezultatov v razgovorih z Italijo, se je v zadnjem momentu sklenilo, da bo g. Lavni v prvem tednu novega leta potoval v Rim, toda ne več, kakor je bilo prvotno mišljeno, pod pogojem, da bo do tedaj sporazum z Italijo v bistvu gotov, ampak, da se to vprašanje reši šele v razgovorih z Mussolinijem.
Tri točke Mussolinija
Vzrok, zakaj je prišlo do tega, najdemo v polemiki, ki jo je te dni italijansko časopisje začelo z znanim francoskim glasilom »Echo de Parisc. Iz te polemike se spričo tega, da so članki o zunanji politiki v italijanskih listih vedno točen izraz tega, kar g. Mutssolini misli in hoče, brez možnosti kakega dvoma razvidi sledeče:
Izjava o Jugoslaviji nepotrebna
1. Mussolini slejkoprej ni pristal na željo Francije, naj bi Italija podala jasno in obvezno izjavo, v kateri bi pripoznnla dejstvo zedi-njenja Jugoslavije in njene integritete kot dejstvo, ki se ne sme spreminjati niti osporjevati po revizionističnih tendenenji in zahtevah. Mussolini stoji na stališču, da se Jugoslavija lahko zadovolji z izjavo, ki jo je podal letos v svojem
znanem govoru na milanske delavce, kjer je Jugoslaviji ponudil prijateljsko roko, in da je dolžnost Jugoslavije, da nn Mussolinijevo ponudbo prijateljstva odgovori.
Slovanska manjšina v Italiji za Jugoslavijo ne obstoja
2.	Ako pa Francija smatra, da je potrebna še kakšna druga izjava, potem stoji g. Mussolini nn stališču, da mora želji Francije oziroma Male zveze, nnj se revizionizem enkrat za vselej črta iz političnega slovarja srednje Evrope, odgovarjati izrecna in obvezna izjava Jugoslavije, da se ne bo več v nobeni obliki zanimala zn vprašanje »tnkozvane« narodne manjšine v Italiji, to je Jugoslovanov v Julijski Benečiji.
Avstrija ni vprašanje Male zveze
3.	Mussolini ne more ugoditi želji Francije, da bi pakt o zasiguranju neodvisnosti Avstrije poleg štirih velesil podpisale države Male zveze, ampak stoji nn stališču, da je zadosten so-l>odpis neposredno na Avstrijo meječih držav, to je Jugoslavije in Češkoslovaške, »ločim je
Sir John Simon pri Mussolinija
Jugoslavija naj bi izjavila, da jo jugoslovanska manjšina v Italiji odslej ne zanima več
po njegovem mnenju podpis Romunije popolnoma nepotreben. Na odgovor nacionalnih frun-eoskih krogov, da to stališče Miissolinijn pomeni njegovo znano težnjo, dn bi Malo zvezo kot tako kot odločilen faktor srednjeevropske politike sploh izločil, odgovarja Mussolini, dn neodvisnost Avstrije ni vprašanje, v katerem naj bi se pokazala grupncija različnih evropskih alianc, ampak zgolj vprašanje najbolj praktične rešitve avstrijskega vprašanja. Tudi meni italijanska diplomncijn, du bi se, če je potreben podpis Romunije, logično moralo zn-jitevati tudi, dn pakt o zajamčenju neodvisnosti Avstrije podpišejo tudi države Balkanskega sporazuma, katerega član ie Romunija. Tudi je Mussolini mnenja, da bi toka afirmacija Mule antnnte odbila za vselej Madjarsko, ki bi se potem vrglo v naročje Nemčiji, kar gotovo ne more biti želja Francije.
Takšno je v vsej točinosti sedanje stanje razgovorov med Francijo in Italijo. Ali bo |x>-tovanje g. Lavala v Rim na tej stvari kaj spremenilo, je seveda nemogoče odgovoriti in so tudi vse druige kombinacije prazno govorjenje, I ki položaja ne more razjasniti, dokler ne bomo I točno vedeli, kakšno je stališče tudi drugih I držav, ki pri tem bistveno prihajajo v poštev.
Anglija posega v pogajanja
Slepomišenja iz Briandove dobe se bodo nadaljevala
London, 28. dec. c. Danes so se tukaj razširile vesti, da se misli zunanji minister sir John Simon kmalu sestati z Mussolinijem v nekem italijanskem mestu na severu Italije; Ta sestanek bi se naj vršil prav kmalu in sicer že pred sestankom med Lavalom in Mussolinijem. Potemtakem bi se ponovila ista igra, ki se Jt med Italijo in Anglijo z zelo velikim uspehom razpletala že takrat, ko je angleško zunanje ministrstvo vodil Austen Chnmberlain. Takrat je angleška zunanja jiolitika razbremenila francosko zunanjo politiko zato, dn jc Bri-and lahko s Strescmnnnom vodil ono proslulo politiko Thoiryja, ki je vsn obstojala v slepomišenju in sta bila tako Briand kakor tudi Stresemann prepričana, da sta pretentala drug drugega. Takrat je angleška politika razbremenila Francijo na ta način, da jo je odločilno podprla v njeni politiki v srednji Evropi, ki nnj omeji preveliki upliv Francije'v tem delu
Vse to je bilo za Anglijo zelo koristno in An glijo ni stalo prevelikega truda. Edino Austen Chamiberlain je dvakrat do trikrat na leto obiskal na svoji jahti Aurori Mussolinija, ki ga je pričakoval v italijanskih vodah.
Po vsem tem izgleda, da se bo kmalu zgodilo nekaj konkretnega tako v politiki francosko nemškega zbliževanja kakor tudi v ra/čiščenju vseh vprašanj med Italijo in Francijo. Če so vesti o angleškem obisku pri Mussolini-ju resnične, je pričakovati, da Mussolini s Francijo sploh ne bo sklenil niknke točne in formalne pogodbe, ampak se bo izjavil, da ostane še naprej prav tako dober zaveznik Francije kakor je Anglijo. Tako bodo ostala vrata odprta še za vse nadaljnje pogovore, ki bodo Ita-
liji lahko prinesli mnogo več koristi nego politična prijateljska pogodba med obema državama, ki sta tako že |m> krvi sorodni, in teh čuvstev sorodstva nobena prijateljska pogodba ne more prekositi.
Se ni dosti
Pariz, 28. dec. AA. Diplomatski uiredtniik lista »Echo de Pariš« Pertinax pravi, da dejansko dela Madžarska slej ko prej najulktivneje za revizijo, Italija pa zavzema, ker zahtevajo tako njeni trenutni interesi spričo skorajšnjih razgovorov s Parizom, zelo rezervirano stališče, ker noče sipraviti Pariza v slabo voljo. Toda vzlic temu jc Italija pruv tako aktivna kakor Madžarska. Poslaia je v Budimpešto svojega korporacijskega ministra g. Asnuinijn in ravnatelja trgovinskega oddelka italijanskega zunanjega ministrstva. Duhovi v srednji Evropi še niso niti najmanj — kakor mislijo v Parizu _ pomirjeni. Knnyn dela še dalje resno za revizijo mirovnih pogodb, češkoslovaški poslanik v Budimpešti, g. Kobr, pn izjavlja s svoje strani, da Mala zveza noče pristopiti k italijansko - avstrijsko - madžarskim dogovorom od 18. marca t. 1. vse dotlej, dokler Madžarska, Italija in Avstrija ne bodo prenehale delovati za revizijo obstoječih razmer v Evropi.
Za neodvisnost Avstrije
London, 28. dec. A A. Listi objavljajo prvotno informacijo »Daily Telegraplia« o tornada se med raznimi evropskimi prestolnicami vrše pogajanja o sklenitvi pakta v šestih. Gre zn nedotakljivost in neodvisnost Avstrije. Pakt o tem naj bi sklenile Italija. Francija, Nemčija, Jugoslavija, Madžarska in češkoslovaška.
Boji v Abesiniji
Italijani so zasedli mesto Ajdob in obstreljevali Ado
„Naša potrpežljivost pojema4'
Dunajska vremenska napoved: Nekoliko topleje. Ponoči ohlajanje. Nato kmalu zopet padavine.
Zagrebška vremenska napoved: Vreme ee zboljšuje.
Ženeva. 28. decembra. TG. Abesinska vlada je poslala na tajništvo Zveze narodov novo protestno noto proti neprestanemu prodiranju italijanskih čet v abesinsko ozemlje, kjer trajajo boji med italijanskimi in abesinskimi vojaki še vedno dalje. Italijani so bombardirali abesinsko mest« Ado in prizadeli mnogo škode. Abesinska nota pristavlja, naj Zveza narodov nemudoma reši ta spor, kajti v nasprotnem primeru se bo morala Abosinija pač sama braniti, ker ne more dovoliti, da bi Italija nadaljevala kršitve neodvisnosti abosinskega cesarstva. Potrpežljivost abosinskega naroda pojema. Naj se jc preveč ne preizkuša.
Italija jo na abesinsko pritožbo takoj odgovorila ter priznava, da jo neko italijansko letalo
proti vsem. Na avstrijski meji se morajo ustaviti vsi pohlepni apetiti. Če bo sporazum ined Lavalom in Mussolinijem dosegel to, potem ni več nobenega razloga, da sc tudi v tem oziru naša država z najboljšo dobro vo-voljo pridruži njunim naporom.
Mi smo te točke našteli, ne kot da bi si hoteli prilaščati zaslugo, da smo jih iznašli, marveč, ker smo iz ust našega predsednika vlade, ko je bil še zunanji minister, večkrat slišali poudarjati njihovo načelno važnost v vsej naši zunanji politiki. Kar je. gosp. 13. Jevtič zasledoval s tako smotreno in jekleno voljo kot zunanji minister, bo sedaj, ko je prevzel še mnogo večje breme, da kot predsednik vlade vodi vso usodo naše države, zasledoval še z večjim poudarkom. Iz tegn razveseljivega dei«tva črpnmo svoj optimizem in svoj notranji mir, ko zremo na pogajanja
med Francijo in Italijo, ki vključujejo tudi pogaianja med Italijo in Jugoslavijo. Kot preizkušen patriot je predsednik vlade dal dovcl i dokazov, da bo branil nedotakljivost našega državnega s krvjo plačanega ozemlja do zadnjega diha, kot slovanski državnik, ki .ic v mednarodni politiki zavzel tako zavidljivo visok položaj, pa bo v svojem slovanskem srcu i n v svojem pravem znanju črpal prepričevalno dokaze za dosego znosnejšega življenja naših krvnih bratov onstran državnih nie.ia. Mi srno prepričani, da nas bodočnost v tem našem zaupanju ne bo varala in da bodo skorajšnji zelo važni razgovori v Rimu ob tvornem in stvarnem sodelovanju predsednika vlade dali Evropi, posebno pa srednji Evropi one pogoje, ki so zn njen mirni razvoj tako neobhodno potrcbnL
zares metalo bombe na abesinsko mesto Ado, samo pristavlja, da so Abesinci na letalo streljali in da se mesto nahaja na ozemlju, kjer pripadnost še ni polnopravno določena.
Abesinska vlada jc tudi na to italijansko noto brzojavno odgovorila, v kateri ponavlja obtoži«!, da italijanska vojska neprestano prodira v notranjost Abesinije. Italijanske četo so zasedle žo mesto Af-dub blizu mesta Vardajra. (Mesto se nahaja kakih 50 kilometrov od meje v notranjosti Abesinije.) Abesinska vlada pričakuje novih napadov in pristavlja, da sc jc položaj silno poslabšal.
Letica - pomočnik lin. ministra
Beigrad, 28. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je postavljen z ukazom kr. namiest-ništva na predlog finančnega ministra za pomočnika finančnega ministra Dušin Letica, prejšnji državni podtajnik in pfvi pomočnik finančnega ministra. G. letica je danes prevzel svoje mesto. Iz razlogov varčevanja je finančni minister sklenil, da za zdaj sploh ne bo imenoval drugega pomočnika finančnega ministra.
Preiskava o marsejskem zločinu
Marseille, 28. dec. b. Zastopnik naše kraljice Marije je imel 4 urno konferenco s preiskovalnim sodnikom Ducoup de Saint Pnulom. Po konferenci je Boncour i/javil časnikarjem, du je proučil vse akte in je opozoril nato preiskovalnega sodnika na nekatere točke, ki zahtevajo še naknadno preiskavo. Meti drugim jo Paul Boncour zahteval proučitev vprašanja, od kje so teroristi dobivali orožje
Arhiv makedonskih revolucionarjev
Odkriva se morje blata
Strahovlada zločina, korupcije, nasilja in nemorale
Sofija, 28. dec. b. Vladno glasilo »Novi Dni« j je začelo objavljati arhive razpuščcne makedonske revolucionarne stranke, ki jih je vlada zaplenila na stanovanju Vanče Mihajlova. Arhiv odpira popolen vpogled v strahovlado te revolucionarne skupine in daje jasen pregled o vseh političnih 1 zločinih, ki so se v Bolgariji zgodili na povelje Vanče Mihajlova. Makedonski revolucionarji so imeli svoj lasten zakonik in svojo lastno notranje sodstvo. Podpisan je na zakoniku sam Mihajlov in sicer z izposojenim imenom Radko. Iz objavljenih listin izvira, da so se tndi drugi teroristi posluževali izposojenih imen, tako se je imenoval zloglasni Nastev s skromnim imenom Ljutova, Vasilijev pa si je nadel ime Hitlerja. V arhivih je mnogo smrtnih obsodb, ki so bile izrečene točno po sodnem postopku makedonske stranke same. Osumljence so po predpisih najpreje strašno mučili, da so od njih izvedeli razna tajna početja. Obsojence so pred usmrtitvijo še grozno mučili in jih celo žive pokopavali. Našli so listino, kjer smrtna obsodba neke mlade žene izrecno zahteva ,naj se živa pokoplje. Našli so listino, v kateri se nahaja povelje, naj v januarju 1933 neki vlak iz Solije v Petrič obstre-ljajo in v zrak poženejo. Na drugih so povelja, naj se Makedonci z orožjem zoperstavljijo rednemu vojaštvu. Viebruarju 1933 so revolucionarci sklenili gotove dele Bolgarije proglasiti za neodvisne ter ustanoviti posebno revolucionarno vojsko 10.000 mož. Iz arhiva izhaja tudi, odkod so sprejemali ogromne milijonske zneske, ki so bili potrebni za vzdrževanje cele revolucionarne vojske, za podku-
povanje državnih uradnikov do najvišjih položajev in za razsipno življenje, v katerem so se valjali najvišji voditelji stranke. Tako je sedaj dokazano, da je denar prihajal v veliki meri iz inozemstva, deloma pa so ga enostavno od prebivalstva izsilili. Revolucionarci so nalagali posebne davke, pobirali trošarino od sladkorja, tobaka, vina, rožnega olja povsod, kjer so neomejeno vladali. Za kg tobaka so zahtevali 1 lev trošarine, za kg opija že 500 levov trošarine, če kmetje niso mogli plačevati tek revolucionarnih doklad, so jim zaplenili živino ali druge poljske pridelke. Ako je prebivalstvo koga od stranke »razžalilo«, je bilo kaznovano z denarno globo. V arhivih je zabeležena obsodba nekega kmeta, ki je »žalil« revolucionarne vodje, za kar je bil obsojen na denarno globo 16.000 levov. Ko jih je izplačal, je bil po nalogu stranke zadavljen. V avgustu 1933 so revolucionarji poslali okrožnico na bankirje v Sofiji, kjer so zahtevali takojšnje izplačilo 63 milijonov levov. Znani milijonarji Krum, Caprašikov, Gubidelnikov, bivši zunanji minister Gurov so morali vsi plačati po 10 milijonov levov »pridobnine« v revolucionarno blagajno.
Z objavo teh listin je razkrinkanih veliko število nekdaj uglednih visokih uradnikov, ministrov, poslancev, generalov, ki so vsi zajemali podkupnine iz makedonske blagajne in so celo podpisali »pogodbo o medsebojnem sodelovanju«, ki je sedaj objavljena. Odkriva se morje blata ... Aretacije so se že začele.
Sfrašne temine sodobne kulture
Trgovina z dekleti
Celo božič so oskrunili SSSm^ST^*
London, 28. decembra. TG. Iz Mehike prihajajo poročila o novih vladnih ukrepih, ki kažejo, da sc boj proli krščanstvu v Mehiki nadaljuje z vso silovitostjo. Prav na sveti večer je mehiški kmetijski minister izdal ukaz, da mora uradništvo vseh podrejenih uradov na božič delati. Pozneje je izšla naredba, da morajo vsi državni uradniki 25. decembra priti redno na delo. Ta ukrep je toliko bolj gorostasen, ker že zakon o delu določa, da je božič tudi za delavce praznik.
Poslanski zbornici je bil predložen načrt zakona, ki naj razlasti vse umetnine, ki so danes v lasti Cerkve. Umetnine, ki jih bo država zaplenila, bodo izročili novemu državnemu muzeju za versko zgodovino. Načrt je bil izročen zadevnemu odboru t namenom, da ga ta prouči.
Iz Pueble poročajo, da je bilo državno ozemlje razdeljeno na 23 okrajev. Nov zakon je odredil, da nc smejo duhovniki, ki imajo pooblastilo, da
lahko izvršujejo dušno pastirstvo v določenem okraju, zapustiti tega okraja, da bi šli propove-dovat krščanski nauk v drugi okraj. Duhovnik, ki bi se ne pokoril temu ukazu, bo takoj aretiran, ali pa mu bo naložena denarna kazen.
Dovoljenje za izvajanje dušnega pastirstva daje guverner. Dovoljenje bo guverner izdal le tistim duhovnikom, ki so rojeni v Puebli in ki so stari nad 50 let. Redovniki ne smejo z zaobljubo priseči zvestobe nobeni inozemski sili. (Zakonodavec se je očividno postavil na stališče, da predstavlja Cerkev »inozemsko oblast«, kar seveda ni res). Poročeni duhovniki imajo prednost. Preden guverner izda dovoljenje, ima pravico odrediti potrebno preiskavo, ali podatki duhovnikov ustrezajo resnici. Guverner lahko tudi prekliče izdano dovoljenje. Že izdana dovoljenja morajo duhovniki predložiti guvernerju v potrdilo najkasneje do 15. januarja.

Kljukasti križ gre čez vrhe gora"
Odgovor nemški reviji „Geopolitik"
(JredniStvo nemške narodnosocialistične revije v-Geopolitik nam v odgovor na naš članek, pricnb-čen dne 14. novembra pod naslovom »Kljukasti križ zro čez vrhe gora« in v katerem emo opozorili na nekatera izvajanja 11. Stttrgerja o nat&i severni meji, pošilja sledeče pojasnilo, ki ga rade volje objavljamo:
>Vaša izdaja z dne 14. novembra 1!>34 priobčuje senzacionalen članek pod naslovom »Kljukasti križ zre čez vrhe gora«. Pri vseh, ki jim v Nemčiji leži pili srcu gojitev nemško-jugoslovanskih odnošajev. je ta napad povzročil obžalovanje. Ta občutek je postal še močnejši vsled objavljene slike, ki predstavlja narod nosocialističnega SA moža, kako s slovenskih planin z daljnogledom opazuje slovensko ozemlje, ki naj bi ga Nemčija zavojevala. Sliki ste dodali še .ironičen pripis: Kako sladko govore — a kako hudo mislijo« — Nemci seveda.
Državniškim ciljem spoštovanja vrednega umorjenega kralja Aleksandra s takšnimi vznemirljivimi klica ne služile, -fCasopis za Geopolitiko>, vodilni mednarodnopolitični časopis nove Nemčije, njen izdajatelj sedanji predsednik nemške akademije general Haiushofer in vsi njen/i sotrudniki smatrajo torej za potrebno, da odgovorijo ua napačna tolmačenja članka «K obrambnoipolitičnemu položaju Avstrije*, ki ga je napisal v Geoipolitikis-H. Stoger.
Ta čisto strokovni članek ni nič drugega kot vojaškopoliitičeui spis, v katerem obravnava strate-gičen položaj Avstrije nasproti njenim južnim sosedam. to so Italija, Jugoslavija in Madjarska. delom« pa tudi napram Češkoslovaški. V tem članku opisuje na podlagi dejanskih zemljepisnih prilik obmejni položaj Avstrije, nakar — často teoretično — opisuje položaj Avstrije, ki bi nastal v primeru i tal ijansk o-j ugoslo v.inski 11 vojnih zaipletljajev. Pisec g. Hans Stoger prihaja ipri tem do zaključka, da bi v tem primeru Italija takoj poskusila čez na tla podrlo Avstrijo poiskati zveze z njeno zaveznico Madjarsko.
V tej ugotovitvi tudi pri najboljši volji ne moremo odkrili nobenih pohlepov Nemčije po gotovih delili Jugoslavije. Tiste, v geopolitičnem delu članka mimogrede vmes vržene in za razumevanje nemškega bravca določene pripombe, da je Kranjska v začetku srednjega veka pripadala Nemčiji, in tista v postranskem stavku navedena pripomba, da. so Maribor. Ptuj in Celje nemška mosta, so vendar le čiste ugotovitve dejstev. Vaše-mu dopisniku pa so zadostovale, da je iz njih izumil neko »nemško nevarnost:, proti kateri je nato naperil svoje najtežje topove in prišel do zaključka, da ima sedanja Nemčija trdno voljo seči po nemškem ozemlju Mežiške doline in Štajerskem dol do Save, in še dalje čez truplo naše de-lele do Jadrana, sledeč pri tem starim načrtom, ki jim je narodni socializem dal lo še večjo pobudo.« Bog nas varuj pred tem. pravi vaš člankar da bi se na Karavankah pojavil kljukasti križ. Takšnemu Dpisovanju, ki vodi v zmolo, moramo v Interesu naših skupnih ciljev, nasj^otovati. Naša dva naroda sta drug na drugega navezana. Ml smo vsled tega mnenja, da bo takšne poskuse, da bi se dobri odnošaji mod Nemčijo in Jugoslavijo motili, porazilo zadržanje obojestranskega vodilnega tiska.
Tako se dobesedno sla-d dopis, ki smo ga ml uredništva Goopolitike« "prejeli in ga objavljamo, da svojo dobro volj« pokažemo. Nam ni znano, kakšne zunanjepolitične eilje zasleduje trenotno Nemčija, t kateri je rOeopolitika« vodilni glasnik r ni ed narod nopoliti enih vprašanjih, kot uredništvo «amo priznava, mi vemo samo to, da se v nemškem iasopisju nepre-tano ponavljajo rnznii namigava-sja o -.nemškem značaju« Mežiške doline, stnjer-»kc. štajerskih mest in podobno, in da mi takega namigovanja, ki izvira it predvojne laznjive sta-
tistike ponemčevalnih združenj, nočemo mirno prenašati. Tudi v zgoraj navedenem dopisu najdemo takšnega »kozla«, ki je spoštovanemu piscu ušel izpod peresa, ko pravi, da so »trditve v postranskem stavku, da so Maribor. Celje i n Ptuj nemška mesta s a 111 n čiste ugotovitve dejstev« ali ko par vrst pozneje govori o »nemški Mežiški dolini«. Proti tem lažnjivim ugotovitvam »dejstev« sc mi borimo, ker Mežiška dolina in mesta Maribor, Celje iu Ptuj niso nemška mesta nikdar bila. niso in ne bodo. Ce ha nemški tisk hotel podpirati zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo, no bo zadosti, da sledi navodilom propagandnega ministrstva in samo pavšalno hvali našo državo, ampak bo moral storiti več, moral se bo učiti zgodovinskih dejstev, moral bo iztrebiti iz urednikov in dopisnikov tist« na laž-njivih podatkih slonefco miselnost, ki neprestano povzroča, da jim v slavospevih ua Jugoslavijo spodrsne in da se niti v »postranskih stavkih« ne morejo vzdržati, da ne bi trobili v svet neresnico, ki jih skrbno hranijo v podzavesti za morebitne druge potrebe. Nam Slovencem je nemška miselnost znana, zato smo v vprašanjih, ki jih je take skrbno strokovno obravnaval g. Hans Stoger. občutljivi iu tam več beremo, kot samo gole vrste povedo. Nam tudi trenotni molk nemškega tiska niti ne impo-nira, niti nam ne koristi, dokler nova liarodno-so-cialistična Nemčija nc bo dosegla tega, da se bo nemški tisk n p a I povedati polno resnico o naši severni meji. to je, da bo povedal, da je to slovenska zamlja, ki sega še čez severno državno mejo, da vsa nasilna gemianizncija v stari Avstriji ni dosegla, da bi tej zemlji odvzela slovenski značaj in da jo zlohotno, če se kdo v strokovnem članku spozablja imenovati Maribor, Ptuj in Celje ter Mežiško dolino nemška mesta in nemška ozemlja. Dokler tega preokreta v nemški miselnosti ne bomo opazili — in dozdaj ga na žalost nismo — bomo stali na straži in si bomo šteli v sveto dolžnost, da kot vodilni slovenski list na severu naše države svarimo, četudi bi vodilni tisk v drugih predelih našo države iz razlogov politične ojioriu-: nosti taksnim pojavom posvečal manj pozornosti, i S toni mislimo, da najbolj služimo obojestranskim ! Interesom, kor zahtevamo jasnost. Kajti zbližanje med Nemčijo iu našo državo bo prineslo koristi nam ln Nemčiji le, če bo zapustilo meglene sentimentalnosti in se bo vršilo i vsemi kartami na mizi.
Boji na Kitajskem
ftaughaj, 28. dec. b. Po vojaških operacijah generala čangkajšekn proti kitajskim komunistom, ki je zabeležil precej uspeha, so sedaj komunistične čete izvršile hud proti-udarec s polnim uspehom. Kitajski komunisti so zavzeli celo vrsto mest in si krčijo pot skozi razbite vladne čete proti morju.
Ogromna stavka
Alime.il Abad. 28. dec. e. 2(10.0111) tekstilnih delavcev je stopilo v stavko zato, ker so podjetniki sklenili, da jim znižajo plačo zn lil'.'/,. Gundhi je takoj po izbruhu stavke odpotoval v Amadabat, prej pa je še izdal proglas nu vso Indijo, dn. naj podpira dclavce v njihovem mezdnem boju.
Odkritje nove zemlje
Newvork. 28. decembra. AA. Iz taborišča Lilt-le America poročajo, ila so geologi Byrdove od-I prave ugotovili ozemlje, ki veže Južni ločuj z iizein-I Ijem, imenovano -Marie . Prvotno je Byrd mislil. I da gre za ledenike. Zdaj p,i so dognali, da j - ped ' ledeniki zemlja. Ilazteza se več 100 kilometrov.
Tajništvo Zveze narodov se že lota peča s to sramoto človeške družbe, a doslej ni doseglo dosti več, kakor da je razkrilo ogromno razsežnost iu zvita pota trgovine z dekleti. IJgotovili so, da jn ta sramotna kupčija razprežena še danes pn 28 deželah v Evropi; dalje v Severni Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Zaupniki tajništva ZN so poizvedovali neposredno pri trgovcih z dekleti in njih posredovalcih, lastnikih javnih hiš in podobni golazni in so v ta namen navezali stike z Več ko 10.000 takih oseb. Prizadeti večinoma niso vedeli, s kom imajo opraviti, in so govorili zaupno in odkrito.
V mednarodni pogodbi za pobijanje trgovine z dekleti iz let 1907 in 1921 je opredeljen ta pojin kot nabiranje, odvajanje ali razpošiljanje mladoletnih žensk, četudi z njihovim lastnim privoljenjem, in polnoletnih žensk brez njihove privolitve. Najnovejši tostvarni mednarodni sporazum pa vključuje v kaznjivo trgovino z dekleti ludi vse slučaje, ko gre za polnoletne ženske, ki so v kupčijo same privolile.
Kako obsežno je omrežje trgovine z dekleti, kaže najbolje število inozeiuk med prostitutkami v raznih deželah. Tako so v Braziliji našteli 80%, v Argentini 75% in v Uruguayu 42% inozemk. Gotovo je med temi ženskami nekaj lakih, ki so se z določenim namenom same podale na pot, toda pretežno večino so premamili in zverižili tja ljudje, ki so pri tem zaslužili in jim je bil to tudi edini namen. Kakor so izpovedali domalega vsi lastniki javnih hiš, se njihovi gostje v prvi vrsti zanimajo za inozemke. S tem je dovolj pojasnjeno veliko število inozemk po vseh brlogih.
Najvišjo ceno pa imajo mladoletna in nepokvarjena dekleta in zu njimi uprizarjajo trgovci z dekleti in njihovi plačanci z vsemi zvijačami prepleten zločinski lov. Dekleta, ki so lahkomiselna in brez pravega pridobitnega poklica, jim gredo hitro v past: od tujega moškega, ki jim dvori, sprejmejo »posojila«, dokler se ne zadolže čez glavo; tedaj so zrele za njegove namene. Nemalokrat se pa zgodi, da se agent z dekletom cerkveno poroči, nato jo pa odvede v tujino in proda sramotni obrti. Ker v mnogih deželah cerkvena iioroka brez civilne ni veljavna, more svojo zločinsko igro ponovno odigrati brez posledic zase. Več takih slučajev se je zgodilo n. pr. na Poljskem.
V veliki nevarnosti pred trgovci š človeškim mesom so vedno plesalke in podobne umetnice; dostikrat pošljejo agenti take skupine v tujino pod pretvezo angažmana. Ko pridejo v daljno tuje mesto, jim tam povedo, v kak namen so bile naročene. Brez sredstev in brez zaščite se pogube na ta ali drug način. Znan je slučaj Leona Falla,
ki je prišel v Buenos Aires s svojo umetniško skupino, a mu je podjetje propadlo, štiri dekleta so ostala brez denarju in vsakršne pomoči. Prva se je ustrelila, ko je težko obolela, druga je tudi poizkusila samoumor, tretja je nekaj časa nastopala v nekem nočnem lokalu, nato pa brez sledi izginila, četrta je baje odpotovala nazaj v Evropo, kamor se pa ni nikdar vrnila.
Izvedenci ZN so odkrili dve glavni veliki poti, po katerih gre trgovina z dekleti. Prva vodi iz Evropo v Južno Ameriko in to iz sredomorskih pristanišč Genove, Marseillea in Nizze, druga pu iz Vzhodne Evrope do teh prislanišč. Končni cilj vseh teh transportov pa so južnoameriške dežele, predvsem Argentina. Buenos Aires imenuje po ročilo naravnost »središče špekulacije s pregreho.. L. 1932 je bilo v tem mestu 000 javnih hiš ter 1200 vpisanih in približno 10.000 tajnih prostitutk. Med temi nesrečnicami je bilo tri četrtine inozemk, od teh večina Evropejk.
Veletrgovci z dekleti, ki nastopajo večinoma pod izmišljenimi imeni, so skoraj neprestano na poti med Evropo in Južno Ameriko in obratno. Poročilo ceni, da se vozi z vsako ladjo, ki pluje iz navedenih sredozeuskih francoskih in italijanskih luk v Južno Ameriko, najmanj 4 do 5 žensk ali deklet, ki so namenjene za pregreho. Agenti, ki jih spremljajo, nastopajo kot impresariji, prijatelji, sorodniki ali celo kol soprogi. V Buenos Airesu se nahaja lokal, v katerem je vedno 150 do 200 Evropejk, ki so namenjene za nadaljnjo prodajo. Vsem obveščenim veljajo zgolj kot kup-cijska roba in lokal se tudi imenuje enostavno s>Trg«.
Latinska Amerika je glavno središče trgovine z dekleti, predvesm Argentina in Uraguay, Brazilija, Havanna, Kuba in Panama. Večina deklet je Francozinj, med njimi je vsaka desjda mladoletna. — Važno torišče trgovine z dekleti je tudi j Egipt. Tu dobi trgovec za posamezno dekle do . 100 turških funtov.
Da je trgovina z dekleti, ia nezaslišana sramota kulturnega sveta, še vedno v polneai cvetu, priča dejstvo, da je prejelo tajništvo ZN v minulem letu obvestila o tisočih novih slučajev, a znano je, da policija odkrijo in zasleduje le neznaten del vseh primerov.
Poročilo tajništva ZN naglasa, da je beda v premnogih slučajih tista rufijanka, ki tira ženske v prostitucijo. Nezadostna plača za žensko delo v mnogih poklicih pripravlja pot trgovcem s človeškim mesom. Tej sramoti bo mogoče uspešno iz-podmakniti tla ie na ta način, da se ženslvu omogoči zadosten pošten zaslužek in da se ženska mladina iz vsega početka in brez izjeme vzgaje za resno delavno življenje.
Razprava proti morilcu Kirova
,Ubil sem ruskega tatu,drugi bo delo končat
Ljeningrad, 28. dec. b. Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se je pričela danes razprava protii morilcu Kirova Leonidu Nikolajevu in 12 tovarišem. Razprava se vodi v znaneirt institutu Smolny. Vojaštvo je zastrSžilo vse dohode do poslopja. Razprava je tajna in nimajo dostopa niti domači niti inozemski časnikarji. Kot predstavnik diktatorja Stalina je navzoč njegov sotrudnik Kaganovič. Obtoženci so bili pripeljani v dvorano z zvezanimi ro-
kami in nogami, vsakega pa sta varovala dva stražnika s puškami. Ko je državni pravdnik vprašal Nikolajeva, če je kriv, je le-ta izjavil, da je »ubil ruskega tatu, drugi pa bo začeto delo končal«.' Nato se je obtožeifeC začel smejati in prepevati. Enako so sc obnašali tudi ostali obtoženci razen šackega, vodje komunistične mladine v Ljeningradu, ki je prosil milosti in končno padel v nezavest.
,,Čiščenje" v Nemčiji
Berlin, 28. dec. c. Nemški tiskovni urad najodločneje zanika vse vesti, ki so se razširile v inozemstvu in ki govore o tem, da je dala. vlada zapreti nad 4000 političnih sumljivih osebnosti in rla. je bilo od teh nad 230 usmrčenih. Nemški tiskovni urad sporoča, da je bilo res zaprtih nad 300 oseb zaradi tega, ker so kršile zakone,^ ki ščitijo moralo. Še isti dan je bilo odpuščenih- nad 200 osumljencev, vsi ostali pa pridejo pred redna, sodišča, ki jili bodo zasledovala zaradi j nemorale.
Vendar pa inozemski dopisniki svojim listom sporočajo, da je razpoloženje v Nemčiji prav isto, kakor je bilo po zadnjem po-kolju d;ne 30. junija t. 1. Kakor takrat, tako je tudi sedaj nemška vlada za nekaj dni prepovedala razpečavanje vseli inozemskih časopisov. »Tempsov« dopisnik poroča svojemu listu, da se jc tokrat v Berlinu zgodilo nekaj takega, kar se je v zgodovini že večkrat pripetilo. O obračunavanjih in revolucijah v palačah se je govorilo samo takrat, če so uspele. Zato se zdi, da narodni, socialisti tokrat niso uspeli in da napetost še ili po; pustila. Dozdaj je jasno samo to, da narodni socializem ni mogel ustvariti še nič pozitiv-nega, ampak da. je sedaj na umiku in da prepušča Nemčijo generalom in industrijskim magnatom.
Berlin, 28. dec. e. Nemški tiskovni urad zanika vest, da .ie bil aretiran in zaprt vodja nemške policije in vodja vseh SS, Himniler. Tudi ni res, da bi bil nsmrčen Briickner. Briickner se nahaja v bolnišnici, ker »so mu odpovedali živci«.
Dunajski žuoan obišče Pariz
Pariz, 28. dec. b. Prihodnje dni obišče dunajski mestni župan Schmitz Pariz, kjer bo sprejet od predsednika francoske rejiublike Lebruna, ministrskega predsednika Flandina in zunanjega ministra Lavala. Ta jx>t dunajskega župana v Pariz sc bo i izvršila, še predno Laval od|X)tujc v Rini. Dunajski i župan bo točno orisal politično in gos|jodarsko sta-i nje Avstrije, ki se iz dneva v dan zboljšuje, vsled . česar bi se lahko pristopilo k stvarni likvidaciji av- 1 strijskega problema.
Trčenje dveh ladij v belgrajskem pristanišču
Rolgrad, 28. decembra, m. Danes okoli 11.00 bi se skoro zgodila na izlivu Save v Donavo hudu nesreča. Na tem menlu pod Kalimegdanoin sta namreč trčili dve ladji: velika ladja rečne plovbe Aleksander iu ladja »Otadžbina« brodarskega podjetja Todorovič. K sreči pa trčenje ni hilo hudo in je linija Aleksander le malo poškodovala manjšo ladjo ■Oladžbino-. Na lice mesta je taikoj prihitela rečna policija, ki je nemudoma zaslišala krmarja ladje Aleksander«, kateri je radi nera-■ zumljivega manevriranja zakrivil trčenje.
Zbirk,-i za počitniški dom na Ktmtu. V
1 jnbljnn.skili cerkavh se bo v nedeljo in 110-, j„tn djin pobiralo za dograditev pnčit-
I iiibkcu:i doinn zn rudarsko deco uu Kunni.
Seja glavnega odbora JNS
Belgrad, 28. decembra, m. Radi bolezni g. Ni-kole Uzunoviča, predsednika Jugoslovanske nacionalne stranke, se je danes napovedani sestanek ožjega glavnega odbora le stranke vršil namesto v veliki dvorani narodne skupščine v Uzunoviče-vem stanovanju v njegovi vili v Ulici vojvode Pro-tiča. Seje ožjega odbora so se od 51 članov, kolikor jih šteje ta odbor, udeležili sledeči poslanci: Nikola Uzunovič, dr. Milan Srskič, Boža Maksi-movič, dr. Voja Marinkovič, dr. Ninko Perič, Bogoljub Kujundžič, Ilija Mihajlovič, dr. Fedor Nikič, Milan Radonjič, Milan Simonovič, Marko Petrovič, dr. Mihajlo Živančevič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Ilija Šumenkovič, dr. Grga Angjelinovič, Kosta Ti-motijevič, dr. Slavko Sečerov, Mihajlo Jevtič, Gjorgje Demetrovič, dr, Kramer, dr. Ljubomir To-maševič, dr. Lavoslav Hanžek, Karlo Kovače/ič, Ivan Pucelj, Boško Zeljkovič, dr. Uroš Desnica, dr. Miroslav Ploj, Šalih Baljič, Asimbeg Mutcvelič, Adolf Ribnikar, dr. Janko Rnjer, dr. Mita Perič in dr. Ante Pavičič. Na dopoldanski seji so govorili Uzunovič, dr. Marinkovič, dr. Srskič, dr. Angjelinovič in Juraj Demetrovič. Seja ožjega odbora je trajala od 10 do 14 in se je nadaljevala ob 17 V času, ko vam to poročamo, seja še traja. Seje se med drugimi niso udeležili: predsednik vlade in zunanji minister Bogoljub Jevtič, pravosodni minister dr .Dragotin Kojič, minister za gozdove in rudnike Svetislav Popovič in minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Auer.
Osebne vesti
Belgrad, 28. decembra, m. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Dragica Gams iz Maren-berga v Mosle pri Ljubljani, Angela Halner od Sv. Lenarta pri Laškem v Šmartno pri Kranju, Helena Likar iz Toplic pri Zagorju na I. dekliško ljudsko šolo v Ljubljani, Ljudmila Binder iz Dol. Bistrice v Prekniurju v Vitanje, Lea Bizjun i/. Tržiča v Žalno pri Višnji gori, Ana Celjar iz Križ v Škofje Loko, Vera Divjak od Sv. Marka niže Ptuja v Ljubljano na prosvetni oddelek ban-ike uprave. Celestina Gorup iz Gor. Polskave v Krče-vimo, Justina Jlabič iz LeS v Boh. Bistrico, Anton Habič iz Leš v Boh. Bistrico, Ana Hiršunan i/. Javorja v Dev. Marijo v Polju, Marija Kovač iz Tržišča pri Krškem v Dol pri Ljubljani, Marija Laivrif iz Loke na Vransko, Marija Likar iz Ruš v Kostanjevico, Franjo Lubej iz Ljutomera v Ljubljano, Olga Orač iz Fare pri K as te hi k Sv. Križu v šmar-skem okraju, Pavel Dobnikar iz Podlipe na Dobravo. Ciril Rakovec. od Sv. Pavla pri Preboldu v Dob pri Kamniku, Albina Vidic od Sv. Andraža v Halozah v Prevalje in Eliza Zega iz Središča ob Dfavi v Hajdiuo.
S kraljevim ukazom je sprejeta ostavka, ki jf je podala na državno tdužlbo učiteljica Melanijn Knjdiga v šmartnem pri Kranju.
Z odlokom notranjega ministra je imenovan k pristava VIII. skupine pri okrajnem načelstvu v Dol. Stubiei livgen Srebot. jiolitičnO-upravni pri pravnik tega okrajnega načelstva.
Belgrad, 28. decembra, m. Na predlog zuna njega ministra in v soglasju z ministrskim sveton ic s kraljevskim ukazom ukinjen konzulat v Varni.
Božično zborovanje Slomškove družbe
Slomškova družba je za svoje letošnje običajno božično zborovanje povabila svoje članstvo s par noticami v časopisju, pa so te notice imele nenavaden uspeh, da se je na dan zborovanja zbralo članstva kakor le malokdaj. V času splošne brez-idejnosti je to zopetni dokaz, da je in ostane ideja katoličanstva vodilna in zmagujoča. V vrstah Slom-škariev in Slomškaric je vedno bilo in je tudi še sedat živo zanimanje za življenje s Cerkvijo in zato se jih je prav na letošnje božično zborovanje zbralo toliko, kakor že dolgo ne, prav gotovo zaradi tega, ker so bila na programu že prva navodila za evharistični kongres, ki bo meseca junija, za katerega vlada med katoličani vse države že zdaj veliko zanimanje.
Pred zborovanjem so se zborovalci zbrali k sv. maši v frančiškanski cerkvi, kjer je učiteljstvo vso mašo prepevalo prelepe božične pesmi. V tem razpoloženju je do zadnjega kotička napolnilo ve-randno dvorano v Unionu.
Predsednik štrukelj je otvoril zborovanje ler je poudarjal, da se letošnje zborovanje vrši pod silnimi vtisi, ki jih je napravila smrt Nj. V. kralja Aleksandra I. Zedinitelja po vsej Evropi in po vsem kulturnem svetu. Globoka rana, ki jo je zadala ta smrt, je še vsa sveža in boleča in visoka želja blagopokojnega kralja, naj vsi in vsakdo čuvamo Jugoslavijo, nam je sveta ter jo zvesto vršimo vsak na svojem mestu. Kot predsednik Slomškove družbe se je takoj prvi dan vpisal v knjigo sožalja na kr. banski upravi in poslal Nj. V. kraljici Mariji sožalno brzojavko. Sklical je odbor k žalni seji, na kateri so bili določeni delegati za pogrebne slav-nosti v Belgradu, katerih so se udeležili en odbornik in dve članici, ki so se tudi vpisali v dvorno knjigo. Tudi žalnega obiska na Oplencu se je že udeležilo lejx> število Slomškarjev in Slomškaric. Poživlja zborovalce, da danes, na prvem zborovanju po tem tragičnem dogodku, zakličejo blago-pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju trikratni »Slava«. Zborovalci so se zavedno odzvali temu pozivu s trikratnim Slava-klicem.
Mlademu kralju Petru II., ljubljencu vse Jugoslavije, je celotni zbor spontano vzklikal »Živel!«
Nato je predsednik prečital pozdravno brzojavko Nj. krali. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar je zbor sprejel z velikim aplavzom.
Predsendik je nato pozdravil zborovalce, ki so se v tako obilnem številu zbrali, jx>sebno še profesorje, duhovščino, čč. sestre in vse tovariše in tovarišice. Krščanska vzgoja je tista, ki vzgaja državi najmočnejše stebre. Slomškova družba pa je že od nekdaj gojila krščansko vzgojo ter je od svojega članstva vedno to zahtevala. Zato pa je v svoje okrilje sprejemala vse, ki imajo opravka z vzgojo od univerzitetnega profesorja do otroške vrtnarice, kakor je to za učiteljski stan tako lef>o izrazil učenjak prof. Willmann na zborovanju krščanskega učiteljstva 1. 1912 na Dunaju. — Kadar vejejo pšenico, odpadejo pleve in le kleno zrnje ostane. Tudi članstvo Slomškove družbe je bilo že večkrat prevejano in zato lahko trdimo: kar je ostalo, je kleno zrnje. V informacijo našteva jx>-tem, koliko članstva ima Slomškova družba, ter izraža upanje, da se bo članstvo v novem letu še pomnožilo.
Po tem poročilu predsednika prične svoje predavanje s skioptičnimi slikami glavni tajnik pripravljalnega odbora za II. jugoslovanski evharistični kongres, g. V. Zor. Na številnih slikah je prikazal vso krasoto evharističnih kongresov od leta 1881 dalje. Vmes pa je podajal celotni razvoj evharističnih kongresov in opisal ves sijaj, ki se je vršil zlasti na zadnjih kongresih v čast evharističnemu Kralju.
Z navdušenim aplavzom je zbor nagradil predavatelja, predsednik pa se mu je še posebej zahvalil.
Pri debati o pripravah na evharistični kongres se je oglasil k besedi dr. K. Capuder, ki je v imenu pripravljalnega odbora pozival učiteljstvo k vsestranskemu delu in k pripravam, da se bo tudi naš evharistični kongres vršil z vsem sijajem, zlasti pa spremljan z ono notranjo poglobitvijo, ki edina more v sedanjih težkih časih dati človeštvu opore in miru. Zlasti Slomškova družba, t. j. katoliški učitelji in katoliške učiteljice se morajo prav posebno izkazati, saj je bil njih vzornik, v duhu svetosti umrli škof Slomšek mož Evhari-stije. Že kot deček je v tistih časih splošnega janze-nizma kot ministrant zelo [»gosto prejemal sveto obhajilo. Tudi pozneje je kot župnik, opiat in škof svoji družini stalno naročal mesečno prejemanje sv. zakramentov. Predragoceni dokaz njegovega ev-harističnega življenja nam podaje res zlata knjiga, ki jo je svojim udom podala za letošnje leto družba sv. Mohorja. Govornik prosi v imenu pripravljalnega odbora, da bi Slomškarji povsod tam delali, kjer jih je najbolj treba: opustili naj bi takrat svoje lastno zborovanje in zborovali v tistih krogih, kjer bodo prav jx>sebno potrebovali njihovega sodela. Prihodnji evharistični kongres naj bi bil znak splošne ljubezni med seboj. Ozdravil naj bi naj-
hujšo rano sedanje dobe: verski egoizem. Tudi v verskem oziru nam je treba socialnega čuta, da izkažemo in damo svojemu bližnjemu vso ono milino in blagost, ki nam jo nudi vera in življenje
fo veri. To naj bo glavna misel za čas priprave, i jo je treba zanesti povsod. Druga misel pa bodi misel katoliške edinosti. V naši državi je 5 milijonov katoličanov, ki so raztreseni po vsej državi, 6 milijonov pa je pravoslavnih, ki tudi verujejo v presveto Evharistijo. Katoliška misel edinosti bo našla tudi jx>t do vsesplošne ljubezni po presveti Evharistiji. Učiteljstvo, kot glavni vzgojni faktor, je v prvi vrsti poklicano, da vrši svojo vzvišeno službo, katero prekaša samo ena, namreč duhovniška, da vrši to svojo službo z vso vnemo in vestnostjo, kar nas bo pripeljalo končno do resnične enotnosti. V tem smislu želi govornik Slomškovi družbi v novem letu bogatega blagoslova prav v evharističnem smislu.
Predsednik se govorniku iskreno zahvali za njegove vzpodbudne besede, kar je storilo tudi poslušalstvo z navdušenim ploskanjem.
Za tem je govoril drugi predavatelj prof. Etbin Boj c o temi: »Kako daleč smo v kulturi.« Orisal je vse značilnejše črte, ki jih riše sodobni čas v smislu kulture na zemljevidu Evropie. Pokazal p>a je tudi, kako je vsa kultura prazna, če je brez onega gorčičnega zrnja, ki ga je zasejal božji Se-javec. Na splošno željo poslušalstva bo prinesel to predavanje »Slovenski učitelj«, s čemer bo ustreženo j vsem onim, ki žele ob podanem predavanju teme- j ljiteje razglabljati. Tudi tega predavatelja so f>o- '
slušalci nagradili z viharnim odobravanjem in se mu je predsednik še posebej zahvalil.
Pri slučajnostih je urednik »Slovenskega učitelja« tov. L u ž a r povedal, da ga pri uredniškem delu posebno ovira dejstvo, da naročniki nc plačujejo svojega lista. Prav resno povdari, da tako ne more iti več dalje in naj se naročniki zavedo svoje dolžnosti.
Tov. Vider povdarja, da bi morali biti člani Slomškove družbe kot družina. Kadar se družinskemu članu kaj težkega pripeli, ali če se mu luido godi, mu jx>magajo vsi drugi družinski člani. Slomškova družba v tem oziru do sedaj ni še ničesar storila. Predlaga, naj bi se v okviru Slomškove družbe ustanovil odsek Vincencijeve konference,'ki bi zbiral sredstva, s katerimi bi jx>niagal tistim, ki so v potrebi. V ta namen naj bi se že danes napravila zbirka, organizacija novega odseka pa naj prevzame odbor. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
K sklepu poroča še blagajnik W a g n e r , da ie večina članstva zaostala s članarino po 2 Din na leto, ker vsi mislijo, da je z naročnino plačana tudi članarina. V tem dolgu leži v zadnjih lelih par tisočakov, ki naj jih prizadeti gotovo poravnajo. Terjatve zahtevajo toliko denarja, da bi se prav res ne izplačalo, ampak naj vsak član in članica, ko plačuje naročnino za »Slovenskega učitelja« priloži še 2 Din za članarino.
Po teh slučajnostih je predsednik zaključil lejx) uspelo zborovanje z najboljšimi voščili za novo leto in je ob koncu zaklical: Na svidenje o veliki noči!
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Vače zobe boste obvarovali z ERASMIK
MILOM IN PASTO ZA ZOBE
Xa ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
Pismo iz Mostarja
Iz preteklosti katoličanov
v
II. Iz lepše sedanjosti
Led je bil prebit; katoličani so imeli v Hercegovini dve središči, iz katerih se je širilo novo življenje jx> deželi. Ustanovila sta se še dva samostana: v Mostarju in v Ljubuškem, tako da jih ie sedaj toliko, kakor pred prihodom Turkov. Zraslo je tudi nekaj novih cerkva. Sicer ie še vedno več nego polovica katoliških župnij v Hercegovini brez cerkve in se služba božja vrši kar na prostem (največkrat na pokopališču), vendar se vse župnije trudijo, da bi zbrale sredstva vsaj za skromno hišo božjo. Prav minuli mesec je mostarski škof Mišič posvetil temeljni kamen za župno cerkev v Kru-ševem blizu Mostarja. Redke slovesnosti sem se udeležil tudi iaz.
Kruševo leži kakih 11 km jugozapadno od Mostarja ob »Mostarskem blatu«. Mostarsko blato spominja na naše Cerkniško jezero: dobrega jx>1 leta je jx>d vodo, nekako od konca maja do srede oktobra se pa razprostirajo tu pašniki, travniki in njive. Sedaj n. pr. imamo tam precej veliko jezero: 30kmJ obsega, odtehta torej dobra štiri Bohinjska jezera (6.60 km2) ali dva in dvajset Bleških (1.33 km'). Kakor se je na obalah Sredozemskega morja razvilo že v starih časih živahno življenje, tako je tudi okoli Blata vzcvetel venec vasic, ki jih štejejo med imovitejša sela v Hercegovini. Prebivalstvo teh vasi je skoraj brez izjeme katoliško, nima pa niti ene cerkve. Sedaj župnikuje tam g. Romič, ki ima svoje znance tudi v Sloveniji: pred nekaj leti se je zdravil na našem Dovjem pri župniku g. Pe-čariču. G. Romič se je lotil težkega posla, da zgradi prvo cerkev ob Blatu. Z delom je začel že lansko leto, polagoma se je nadaljevalo tudi letos, a šlo je zelo počasi: manjkalo je denarja. Temu nedo-statku naj bi nekoliko od|x>mogla ljudska veselica, ki bi bila združena s posvetitvijo temeljnega kamena. Prebivalstvo je darovalo v ta namen vina in ovac v izobilju.
Mrzla burja je pihala, ko sem 25. novembra ubiral stopinje jx> bližnici proti Blatu. Pot me je vodila mimo starega opuščenega škofijskega dvorca v Vukodolu, ki napravlja vtisk prostorne, a neokretne kmečke hiše. Sedanji škofijski dvorec stoji na eni najlepših točk v Mostarju in se pred njegovo elegantno, gosposko zgradbo lahko ljubljanska škofija skrije. V Kruševo sem prišel baš pravočasno, to se pravi: na začetek narodne veselice. (Maša na prostem ob poznojesenski burji tudi tukaj na toplem jugu ni priporočljiva za ljudi, ki se ne morejo jxinašati s jšolnolaso glavo.) Narod, ki je čutil kaj okroglega pod palcem, se je zbiral v cerkvi, ki jo začasno tvori samo še par metrov visok zid. Tam so položili jx> tleh deske, za odličnejše goste je pa bilo postavljenih par miz. Zbralo se je približno 260 oseb. Vsak gost je dobil v roko velik kos mesa in kruha, pa se je gostil jx> mili volji. Tudi žeje mu ni bilo treba trpeti.
Ob 90 letnici
Krempljeve smrti
Ce se že spominjamo raznih obletnic, desetletnic, petdesetletnic ter obhajamo srebrne, zlate in železne jubileje, je povsem prav in pravično, da se spomnimo tudi moža-narodnjaka, ki je v dneh absolutistične Metternichove dobe in germanizatorične-ga režima neustrašeno oral našo narodno ledino ter prižigal luč prosvete v našem vzhodnem Štajerju. .
Ta narodni delavec je bil Anton Krem-pelj. Rojen 14. januarja 1790 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je po odlično dovršeni osnovni šoli nadaljeval študije na mariborski gimnaziji, dokončal pa jih jo v Gradcu, kjer je vstopil v bogoslovje in bil po dokončanih študijah leta 1815 v mašnika posvečen.
Ze kot mlad kaplan (pri Svetinjah in v Ormožu) je začel kazati svoj pisateljski talent.	,	., , ,. ,
Udejstvoval se ,ie kot pesnik-rodoljub, nabožen pisatelj (razne priložnostne pridige, molitvenik, nemško-slovenski katekizem) in šolnik. Vendar i>a so mu ime predvsem proslavile njegove »Dogodivšine Štajerske zemlje«. Da ozarja Krempljevo glavo aureola historiografa njegove ožje domovine, se je zahvaliti okolnosti, da je prišel za svojega službovanja v Ptuju v žive stike s tedanjim beneficiatoni Simonom Povodnom, ptujskim zgodovinarjem, ki je mladega Kremplja navdušil za zgodovino.
Kot župnik pri Mali Nedelji (1 MG-1844) je začel in dovršil svoje najimenitnejše delo: Dogudivšitie. Toda velike težave za obeloda-njenje tega dela mu je delala takratna stroga cenzura; tako je doživel le prve pole svojih »Dogodivšin«, kajti že 21. decembra 1844
mu je smrt kot štiriinpetdesetletniku iztrgala pero. Zato bi lahko imenovali »Dogo-divšine« njegovo posmrtnico.
Čeprav pisatelj »Dogodivšin« ne pozna zgodovinske kritike, vendar so s prav posebnim poudarkom podčrtani momenti, ki bi mogli vzbujati in gojiti narodno zavest. In vprav spričo te narodno-vzgojne tendence so bile »Dogodivšine« usjiešen buditelj narodne zavesti — zlasti v revo luči jskem letu 1848.
Sprva je K. pisal v bolioričici, kasneje pa se je — kot rodoljub ilirski — oprijel gajice.
Stanko Vraz pravi, »da ce i ovo njegovo najvažnije delo njima (t. j. Slovencem) istotako omiliti i za svukoliku našu gornju bra-tju ilirske Slovence ono bili. što je za bratju Hrvate Kačič (Miošič)«.
Dne 11. avgusta 1895 so mu hvaležni rojaki postavili mramornat obelisk kot spomenik, na katerem so vklesani med drugim tudi ti-le stihi:
Počivaj mirno, narodnjak,
v gomili častni svoji, davni!
Saj zemlja je slovenska ta,
kjer spavuš ti, Anton naš slavni!
A nnrod le, — učiš nas ti —
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani! (Gorazd.)
Mnogo Krempljevih del se jc pornzgu-bilo, — zln.sti rokopisov. Nekaj njegove zapuščine hrani Zgodovinsko društvo v Mariboru. Največje vrednosti je med temi pač rokopis »Dogodivšin«, ki so napisana že v gajici.
Mi pa ohranimo moža, — ki .ie bil pred 100 leti zvest čuvar, propovednik in buditelj naše narodne zavesti na naši severni meji — hvaležen spomin!	S—nh.
in sedanjosti Hercegovini
Iz velikih lesenih posod, ki so držale po par litrov in krožile med gosti, je lahko pil sladki pridelek vinogradov ob Blata vsakdo, kolikor mu je velevalo grlo. Ves prizor mi ie bil zelo všeč: tako so se gostili Homerovi junaki! Slično je moralo biti takrat, ko je Kristus nasitil množice v puščavi. V enem oziru je bil obed pač sličnejši gostijam pred Trojo: razen dveh žensk so bili navzočni samo moški. Ženske so samo od daleč gledale, kako se dobro godi gospodarjem stvarstva. Novo dobo ženske enakopravnosti tudi pri gostijah sta s svojo jx)gunino prisotnostjo oznanjali samo dve izjemi: sestra gimnazijskega kateheta dr. Culeja in moja žena. Čast jima!
Ko sta jed in pijača ustvarili dobro voljo med gosti, se je dvignil dr. Cule, ki se je rodil kot župljan kruševski in čigar oče sedaj županuje ob Blatu, in je razglasil, da se pričenja zbirka za cerkev. Šel je od gosta do gosta v spremstvu drugega duhovnika, ki je nosil blagajno, in z zvonkini glasom oznanil skupščini, koliko je kdo daroval za cerkev. Pričel je pri škofu; glasno ploskanje se je začulo in živio-klici so ga spremljali, ko je narod izvedel, da je »padel« tisočak! Tudi od navzočnih okoliških duhovnikov ni šel nikdo pod vsoto z dvema ničlama. Kmetje so se večinoma držali vsot z eno ničlo. Dr. Cule je manjše vsote povedal bolj tiho, da se ne bi kdo pohujšal, zato je pa tem bolj ]x>udaril [»snemanja vredne številke. Končni uspeh
ie bil okoli 14.000 Din, kar bi pomenilo dobrih pel kovačev na gosta.
Med veselico sem imel priliko, da sem se nekoliko razgovarial s škofom Mišičem. Drago mi je bilo, ko sem čul, kako je cenil svojega prijatelja iz Sarajeva — nadškofa Jegliča. Ko je bil Jeglič kanonik v Sarajevu, je bil Mišič lain katehet na gimnaziji. V isti hiši sta stanovala in leta 1880 ludi skupaj |X>tovala v W6rishoten, ker se je Jeglič čutil slabega na pljučih. Iz VCorishofena sta odšla v Alpe in tam se je na višinskem solncu in v gorskem zraku Jeglič popolnoma ozdravil.
Kako dolgo je narod vztrajal pri veselici, ne morein jx>vedati. Mene je na prostem in v burji začelo zebsti, tako da sem se kar oddahnil, ko sem zopet začutil pod nogami trdo hercegovsko skalo na poti proti domu.
Pot me je vodila ob Blatu skozi vas Cule. Tam je doma dr. Cule in v vasi je jx)lno ljudi tega imena. Dr. Cule mi je tolmačil svoje ime tako, da jx>meni »čule« človeka brez ušes. (Tudi Vukov slovar iina izraz »čula« v pomenu »človek z majhnimi ušesi«.) Po vsej priliki so torej nekoč prebivalcem te vasi porezali ušesa. Kdaj se je zgodilo to in kdo je rezal ušesa, o tem se je spomin že izgubil. Ne zdelo bi se mi neverjetno, da je bilo rezanje ušes v zvezi s kakimi verskimi borbami v preteklosti. Saj so se v tem oziru godile po vsej Evropi in Ameriki, pa tudi drugod, še hujše stvari in se še dogajajo, zato ni treba, da bi kdo zaradi tega vrgel kamen na nas Hercegovce. Hercegovci so namreč v vprašanju vere samozavestni in se z veliko žilavostjo drže svojih izročil. Taki so kakor njih zemlja, ki jih je vzgojila jx>d vročim soncem med skalami ob pičlem kruhu: odporni in če treba tudi svojeglavni.
Pred nedavnim časom sem bral v sarajevskem Jugoslavenskem listu neko anekdoto — ne vem več, ali je izvirala iz Bosne ali iz Hercegovine — ki jx> mojem mnenju dobro označuje odpornost in neuklonljivost tukajšnjega prebivalstva. Neka »baba« je šla na semenj in med jx>tjo srečala sv. Petra, preoblečenega v navadnega zemljana. »No, baba, kam pa ti?« jo nagovori sv. Peter. »Na semenj.« »Kaj ne: ako Bog da,« hoče sv. Peter poučiti babo, kako naj se izraža dober kristjan. — »Grem na semenj, če Bog da ali ne da!« ga zavrne ženska. Sv. Petra babina trma ujezi in spremeni babo v žabo. Žaba skoči v mlako, sv. Peter pa gre jx> svoji poti. Cez tri dni se sv. Peter vrne k luži, spremeni žabo nazaj v babo in jo vj^raša: »No, baba, ali danes še greš na semenj, ako Bog da ali ne da?!« — »Tudi danes grem, če Bog da ali ne da! Seveda — med jx>tjo bom tri dni v mlaki, poteni pa nadaljujem pot!«
Tudi hercegovski katoliki so imeli čase, ko so bili v mlaki, morebiti tudi brez ušes A hvala Bogu, da se kolo časa suče in da »kar je čilega, to obvelja!« Ce bi kristjani na Balkanu ne bili imeli nekoliko lastnosti naše »babe«, bi danes ne bilo Jugoslavije.	1. Dolenec.
Žrtev velike brakade odkopana
Včeraj so na Golem obducirali odkopano truplo St. Ponihvarja
Ijano. Preiskava se nadaljuje proli glavnemu osumljencu. Zanimivo je pri tem nesrečnem slučaju, v koliko so civilnopravno odgovorni za nesrečo zakupniki lova in organizatorji brakade. V tem jx>-gledu bo pač oče skušal doseči primerno odškodnino za svojega ustreljenega sina. V ostalem za enkrat ni mogoče objaviti v preiskavo spadajočih podrobnosti.
Še dve obdukciji odrejeni
Ljubljana, 28. decembra. »Slovenec« je kratko poročal o žalostni smrti 12 letne delavkine hčerke Elvire Poljančeve iz Tržiča. Včeraj opoldne je poslala žrtev avtobusa, ki jo
Ljubljana, 28. decembra.
Bil je lep jesenski dan, 25. november letos. Ljubljanski zakupniki ielimeljskega občinskega lova so povabili svoje znance in prijatelje na veliko brakado proti zajcem in drugi divjačini. Bila je prav pisana družba. V službi so bili tudi domači gonjači, med njimi mlad kmetski fant Stanko Po-nikvar z Golega s svojim očetom. Pokalo in grmelo je kot na fronti. Neprevidnost nekega lovca-gosta, ki pač ni bil star lovski praktik, je imela za posledico, da je kot žrtev te brakade bil hudo ob-streljen Stanko Ponikvar, ki je dobil snop šiber v glavo, oko, okoli srca in dve celo v trebuh. Po mnenju starega lovca-strokovnjaka ie bil mladenič obstreljen v razdalji kakih 20 do 40 korakov. Fanta, nezavestnega, so sicer prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so se zdravniki kjrurgičnega oddelka trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Ves trud je bil brezusfiešen. Oče je sina najjosled dne 13. decembra vzel domov v domačo oskrbo. Stanko je podlegel hudim poškodbam in je bil 17. t. ni. Ix>kopan na domačem jx)kopališču.
Uprava ljubljanske splošne bolnišnice je po svoji dolžnosti prijavila slučaj državnemu tožilstvu, ki je uvedlo kazensko preiskavo. Zaslišanih je bilo že več prič, udeležencev brakade. Na predlog drž. tožilstva je preiskovalni sodnik g. Ivan Brelih odredil izkop pokojnega Stanka Ponikvarja. Davi ob 7 se je sodna komisija pod vodstvom sodnika g. Ivana Breliha odpeljala z dvema zdravnikoma-sod-nima izvedencema na Golo, kjer je bila izvršena sodna obdukcija trupla ter ugotovljene vse poškodbe. Komisija se je jx>f>oldne vrnila v Ljub-
je |x>vozil ter je deklica pri tem dobila hude poškodbe, tako da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Tam je včeraj umrla. Uprava bolnišnice je nezgodo in smrt prijavila danes drž. tožilstvu, ki je takoj predlagalo sodno obdukcijo. Ker sta bila sodna zdravnika-izvedenca zadržana pri obdukciji trupla Stanka Ponikvarja na Golem, je bila obdukcija odložena za zvečer odnosno jutri dojx>ldne. — Državno tožilstvo f>a je prav tako predlagalo sodno obdukcijo danes dopoldne umrlega hlapca Josipa Moharja, doma iz Mozlja pri Kočevju. Na Štefan dan so se mozeliski in drugi fantje stepli v neki domači gostilni. Kot žrtev junakov noža je obležal na tleh Kožarjev hlapec Mohar. Bil je prepeljan v ljubljansko bolnišnico, toda vsaka jx>moč je bila prepozna. Proti pretepačem je uvedena sodna preiskava in bodo udeleženci pretepa odnosno poboja izročeni okrožnemi' sodišču v Novem mestu.
Ponarejevalci denarja pred sodniki
Za ponarejanje srebrnih kovancev 3 lela robije
Ljubljana, 28. decembra.
Na razpravnem programu ljubljanskega okrožnega sodišča je te dni več obravnav proti ponarejevalcem in razpečevalcem ponarejenega kovanega denarja. Ponarejevalci najraje fabricirajo mnogokrat na prav naiven in priprost način kovače. Rabijo zato razne litine. Na zatožni klopi malega kazenskega senata je danes sedela stlriperesna deteljica, obtoženci, ki so si bili ožji rojaki, dom ti tam od Krškega. Trije so bivali v Ljubljani, četrti pa je posestnik v Velikem Mračcvem. Ze lani so se spravili na ponarejanje kovancev. Ni jim šlo izpod rok. Letos avgusta so imeli večjo srečo ter so jih nekaj spravili v promet Oškodovali so več trgovcev in trafikantov v Ljubljani in okolici kakor tudi po drugih krajih Slovenijo
Ponarejanja odnosno razpečavanja po-nnrejenegn denarja obtoženi 33 letni čevljarski mojster Franc Lajkovič, 24letni ključavničarski pomočnik Edvard Longo in 24 letni čevljarski pomočnik Jože Plankar so krivdo priznali ter so Izgovarjali, dn stvari niso vzel' tnko za resno in tla so bili deloma v
stiski. Četrti obtoženec, posestnik Franc Žaru iz Vel. Mračeva je krntko zatrjeval sodnikom: »Nisem imel resnega namena delati denar. Bil sem le radoveden, kako bi denar na pravil.«
Po daljšem posvetovanju malega senata so bili obsojeni: France Lajkovič na 3 leta robije in 240 Din denarne kazni ali 6 dni navadnega zapora ter v izgubo častnih dr-žavljanjskih pravic za 3 leta. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 31. avgusta naprej. Drugi Edvard Longo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. V kazen se mn všteje preiskovalni zapor od 31. avgusta. Tretji Jože Planknr zaradi razpečevanja na ti mesecev strogega zapora in 120 l>in denarne kazni. V kazen se mu všleje od 31. avgusta naprej. Zadnji Franc Zurn na 3 mesece strogega zapora aanio zato, ker je poskušal denar i ki n are jati s takimi sredstvi, da ne bi mogel drugače izvršiti kaznivega dejanja in se okoristiti. Ker se mu je v kazen vštel preiskovalni zapor od 9. septembra, je bil Zaru izpuščen na svobodo.
Ljubljanske vesli s
Med lončarji na ljubljanskem trgu
Lonci iz Komende izpodrinili ribniške
Ljubljana, 28. decembra.
Košček kruha, za katerega se bori dandanes naš človek, je posebno trd in bolj kakor kdaj zaslužen z žulji. Priča te vsakdanje in trde borbe za kruh je ljubljanski trg, na katerem ne prodajajo samo živil, temveč vse možne potrebščine, ki jih gospodinje potrebujejo. Med temi so tudi lonci, namreč taki iz gline in žgani.
Ni še dolgo, ko so imeli podjetni Ribničani nekak monopol na te izdelke. Razen »siiho robo« so vendar Ribničani bili nekoč znani po vsej deželi zaradi svojih glinastih posod. Seveda niso teh stvari izdelovali toliko v trgu Ribnici sami, temveč bolj v okolici, po revnih vaseh, zlasti okoli So-dražice. Monopol Ribničanov na glinasto posodo pa se je zadnje čase močno skrhal, ako ni sploh odpovedal. Prebivalci drugih krajev so jim pričeli delati hudo konkurenco in so jih vsaj na ljubljanskem trgu že kar izpodrinili. Medtem so v prvi vrsti prebivalci Komende.
Na ljubljanskem živilskem trgu imajo prodajalci iz Komende že kar prava taborišča s svojo lončeno posodo. Prodajajo prav poceni in ako se z njimi spustiš v pogajanja, se kar čudiš, po kakšni nizki ceni dajejo svoje lične izdelke.
Koliko velja ta podstavek za cvetlični lonec?« — »Dinar, gospod!« -— »Ni drago, ali sploh pri tem kaj zaslužite?« — »O, ko bi lc kdo hotel dati dinar za to posodico, ljubljanske gospodinje pa ponujajo za take posodice le po pol dinarja. Po tej ccni jih res ne morem dati!«
Ko tako poizveduješ po cenah drugih posod
in- lončenih izdelkov, se moraš kar čuditi, kako, da to blago ne gre bolj v denar. Velika skleda stane komaj nekaj več, kakor 10 Din, hranilniki v obliki prešička 2 do 3 Din in tako dalje.
»Kako pa to izdelujete?«
»V Komendi imamo zadrugo. Ta mje deset ljudi, ki z rokami in posebnimi pripravami, nekakšnimi kolovrati izdelujejo take posode. V boljših časih so ti ljudje zaslužili po 3 Din na uro, sedaj samo po 2.50. Ljudje so vendar veseli, da vspj nekaj zaslužijo. Ko bi le blago šlo bolj v denar. Mi, prodajalci, kupimo blago od zadruge in ga prodajamo in razpečavamo. Pred božičem je bila kupčija še kar dobra. Razne posode za peko potic so šle, sedaj pa se je kar ustavilo. Danes nisem prodal več kakor za 30 Din. Moram pa plačati dnevno 3 Din tržnine in mesečno 200 Din za skladišče.«
»Delate v Komendi kaj s stroji?«
»Le pri kopanju ilovice, sicer gre vse bolj na roko.«
»Škoda, da niso te posode orisane s pravimi starimi narodnimi okraski!«
»Res je! Mlajši ljudje so to umetnost že pozabili, starih pa ni več! Včasih kdo želi, da bi kakšen cvetlični lonček ali skleda imela narodne okraske. Malo že poskušamo na ta način, saj vidite. Sicer pa so trije naši fantje obiskovali obrtno šolo, nemara so se kaj naučili in bodo mogli delati ali vsaj pokazati kaj domačega, tako, da bodo ljudje rajši kupovali našo domačo robo!«
»Vso srečo!«
Moška zimska oblačila si nabavite po konkurenčnih cenah pri
Silvestrovanje „Ljubljane"
jc vsako leto izmed najlepših družabnih prireditev tega večera. Krog prijateljev društva je vako leto večji. Tudi letošnja prireditev bo po zanimivosti im pestrosti sporeda ustrezala vsestransko: Ivogut glasbeni spored bodo izvajali naši priznani solisti, celoten društveni pevski zbor in odličen orkester. Poleg glasbenih točk so na sporedu tudi številne zabavne točke, taiko, du bomo vsi v radostnem razpoloženim pričakali novega leta. Prireditev bo v vcliiki in obeh stranskih dvoranah hotelu »Uniona«. Začetek ob S zvečer.
0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri in nu Novega leta dan v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob IH>1 sedmih.
O Francoski bojevniki v Ljubljani. Dama, 29. decembra, odpotuje iz Francije skupina 240 irancoskih l>ojeviiikov solunske fronte pod vodstvom g. dr. Marce Heriota, predsednika združenja < Les Poilus d Orienk iz Liona. Položili bodo dne 1. januarja 1035 na grobu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja venec in se poklonili njegovemu spominu. V Ljubljano prispejo čez Rakek kjer je tudi organiziran sprejem v noči od 30. do 31. decembra 1934 ob 0.31. Prenočili bodo v Ljubljani in še istega dne ob 8 zjutraj poleže venec pred spomenikom neznanega junaka Na-poleonove vojske na Napoleonovem trgu. Ob 9 odpotujejo proti Zagrebu za Oplenac. Pri povratku iz Oplencu se bodo peljali skozii Ljubljano dne 3. januarja 1935 ob 18.09. — Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev.
O Spominska lipa v Trnovem. Trnovčani vsade pod vodstvom g. Kalina v nedeljo, 30. decembra 1934 ob 15 pred gostilno Soklič« v Trnovem spominsko lipo v spomin Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Obenem se vzida plošča z letnico in pomenom vsaditve. Vsi vabljeni!
© Najlepši božični misterij. Za svojo šest-desetletnico nam je poklonil pesnik Ksaver Meško divmi božični misterij »Henrik, gobavi vitez«. Prva vprizoritev v Ljubljani bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 na novega leta dan ob pol 8 zvečer. Zanimanje za novo prireditev Rokodelskega
Jav^a sodna dražba
se vrši dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. v trgovini »Jugošport«, preje A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, prošče, radio aparati, zvočniki, radio potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd.
JOS. OLUP
LIUBLIANA - STARI TRG 2
odra jc vsesplošno in zato vabimo slavno občinstvo, (iu si kupi vstopnice v predprodaji, ki bo na novega leta dan od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12.
© Z novim letom velenjski lok. Čeprav je kabel iz črnuške transformatorske postaje že napeljan v Ljubl jano, vendar še ni bilo mogoče, da bi Velenje oddajale Ljubljani električni tok. Pri preizkušnji so sc izkazale namreč nekatere večje in manjše, napake. Glavno napako, to je, da je bil kabel presekan, so že odstranili, ta teden pa odstranjujejo tudi druge ^otroške bolezni« te napeljave. Delo uspešno napreduje in je upati, da bo velenjska elektrika takoj ob začetku novega leta trajno zasvetila v Ljubljani.
© Slana, londonska megla in sonce. Vremenska poročila so javljala, da se snežni val iz Nemčije, Češkoslovaške in Poljske odnosno Rusije počasi približuje našim krajem. V četrtek popoldne jc res v Ljubljani padlo nekaj drobnih snežink. Včeraj zjutraj pa se je pojavila po vrtovih in travnikih huda slana. Nato pa je zavalovila nad mestom in okolico pravcata londonska megla. Turisti pripovedujejo, da so imeli te dni na planinah izredno sončno vreme in so mnogi prišli nazaj povsem zagoreli. Megla pa sc jc že dopoldne razpršila in zasijalo je sonce. Včeraj zjutraj je teinjieratura
gadla pod — 1" C, podnevi pa je dosegla +5" C. arometer se je dvignil na 860 nun.
O Biciklisti, ki še niso oddali vojaških knjižic zu svoje bicaklje, naj le knjižice najkasneje do srede izroče v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba 3.
O Posestniki konj in voz morajo najkasneje do srede oddati vojaške knjižice za svoje konje in vozove v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba 3, sicer bodo kaznovani.
0 Rotary-klub v Ljubljani je naklonil Društvu Doni slepih v Ljubljani 1000 Din, za kar sc mm društvo v imenu najbednejših med bednimi iskreno zahvaljuje.
0 Nesreča. V ljubljansko bolnišnico je bil prepeljan 33-letni pekovski pomočnik J. Povlie iz Kočevja 86. Ta je piredsmočnjim padel v Kočevju v neki jarek ter ei zlomil levo nogo pod kolenom.
© V počastitev spomina na gospodično Frau-čiško Ileršič sla darovala gospod in gospa Kurent, poštni ravnatelj v pokoju, Stolni Vincenc-ijevi konferenci v Križankah 200 Din. V isti namen daruje neimenovana oseba iz Ptuja 200 D in. — Bog plačaj I
0 Mezdno gibanje v Strojnih tovarnah in li-varnah. V Strojnih tovarnah in livarnah je izbruhnil mezdni spor. Podjetje namerava namreč občutno omejiti proizvodnjo in zato reducirati
delo, toda na način, s katerim delavstvo nI zadovoljno. Delavstvo je zlasti proli temu, da bi podjetje odpustilo večje število delavcev, lako, da bii bili preostali zaposleni ob polnem delovnem času. Nasprotno je stališče delavstva, naj bi se rajši omejil delovni čas sorazmerno vsem delavcem, tako, du bi sleherni vsaj nekoliko zaslužil in du bi mogel vsaj za silo preživeti družino. V sporu jiosreduje poleg strokovnih organizacij tudi Delavska zbornica.
Povodni mož
prilomasti iz svojega vodnega kraljestvu v torek na novega leta dan v Ljubljano. Pa se ga ni treba bati nikomur — ne otrokom ne odraslim. Ga bo že Gašperček, naš slavni in hrabri junak, ustrahoval, tako ustrahoval, da bo povodni mož postal krotek ko jagnje. Kako bo Gašperček to napravil in kako rešil siroto Ančko iz oblasti kosmatega gvdavša, bo na lastne oči lahko videl vsakdo, ki pride na novega leta dan popoldne ob 8 ali 5 v ma-rijonetno gledališče v Vzajemni zavaroval-nici na Miklošičevi cesti._
Kaj bo z Ljubljano?
Našo prestolieo, lepo in velemestno Ljubljano, čakajo hudi časi. Neverjetno hudi! Posebno tedaj, če nus bo zajel tisti nevarni val vpurgarske« in filistrske solddnosti, ki se nam bliža z zapadu, mogoče še pred p red pustom ...
V Parizu namreč, kamor so uprte oči vseh modernih Ljubljančanov, se dogajajo čudne stvari! Tam so začeli, kakor beremo v »monde-nih« listih, nekateri ljudje limdo vojno proti alkoholu, zlasti še proti pouočncmu pijančevanju in razgrajanju. Tako vojno so poskušala začeti že tudi pri nas, pa ni šlo: Ljubljana je ostala sama sebi in svoji svetli tradiciji zvesta! V Parizu pa ti bojevniki zmagujejo, in to je zu Ljubljano nevarno!
Pa ne samo to. V Parizu zahtevajo celo, nuj nočne lokale ob primerni uri zapirajo; poleni zahtevajo, naj sc ljudje ne zastrupljajo preveč z nikotinom nn nnj se ne mami jo s kokainom! Vse take stvari zahtevajo starokapitneži v Parizu in — uspevajo!
Posledice bodo strašne, pa ne za Pariz, ampak za Ljubljano! Ali ne bo to nekaj strašnega, če bodo v Ljubljani izginili Kaki« iz ust desetletnih paglavcev? In jjonoči — kaj naj Ljubljana počne brez pijače, brez krulenja in tulonja, ali pa celo brez kokaina? Nesrečni Pariz — trikrat nesrečna pa Ljubljana!
Tu bo treba nekaj ukreniti. Ali naj sc zavzame naš magistrat na pristojnem mestu v Parizu, da tudi Pariz varuje svoje stare običaje, ali pa naj proglasi na svoji prihodnji seji Ljubljano za dolgo, dolgočasno vas! Če hoče Pariz postati vas — prav; ampak Ljubljana mora obdržati svoj težko pridobljeni sloves najbolj živahnega in veseljaškega mesta na svetu! Uiii — u-um.
Vitezi sv. Štefana
Št. Jernej, 27. dec.
Kakor vsako leto tako je tudi letos mnogo naših fantov in mož na Štefanov dan jezdilo v slovesnem sprevodu v Staro vas in ondi počastilo spomin tega prvega mučenika in izvoljenca božjega. Nn čelu sprevoda je jezdil g. Šebela, ki je z bridko sabljo v roki dajal povelju in sploh skrbel, da je bila celotna kavalerija v najlepšem redu.
Za razvedrilo je skrbelu cerkvena godba,, ki jc z veselimi koračnicami dajala takt tudi iskrim konjem, da so, okrašeni s pestrimi perja-nicomii in lepimi cvetjem, ponosno stopali proti prijazni cerkvici na nizkem griču. Ob prihodu pred cerkev jc bilo darovanje. Jezdeci so jezdili okoli hiše božje, metali svoje prispevke v nabiralnik ter se tako tudi z darovi poklonili sv. Štefanu, svojemu patronu in zaščitniku v nebesih.
Res, lepi so božični in drugi običaji našega naroda, polni poezije in simbolov vere! Skrbimo, da ne bodo izumrli, ampak da se ohranijo in zopet vpostavijo v vsej prvotni obliki in miselnosti, saj so last našega naroda, last naših prednikov, ki so črpali iz njih moč in silo, da so zmagali sovražne moči in ohranili svoj jezik in vero v Boga, ter upanje v lepšo bodočnost.
Ljutomer
3 znameniti zdravilni vrelci!
„TEMPELM „STYRIA" ..DONAT"
VSAK služi zdravju na svoj uažin
Hribarjev očka - 80 letnih
Kdo na Dolenjskem ne pozna bosenskega veterana Antona Gorčica, p. d. Hribarja od Sv. Jurija? Osem križev nosi na svojem hrbtu, pa je še vedno čil in zdfav ter ima še zelo dober spo-
Predstava Meškovega misterija »Henrik, go bavi vitez« se vrši v Ljutomeru v Katoliškem domu to nedeljo, dne 30. decembra popoldne ob pol 4 in ne na Kraljevo, kakor je pomotoma prinesel zadnji Gospodar, To sporočamo v vednost vsem našim zunanjim obiskovalcem, katere s tem prijazno vabimo k omenjeni predstavi. Ljudska čitalnica.
min. Leta 1878. 6e je udeležil okupacije Bosne in se bojeval s Turki v bitki pri. Jajcu. Svoje posestvo je umno obdeloval, ima tudii gostilno in malo trgovino. Štirideset let je že cerkveni ključar župne cerkve sv. Juriju. Ta Cas je bilo na fari Seat župnikov. S svojo ženico, ki ga je zapustila pred dvema letoma, je vzgojil deset otrok. Oče Goršič je zgleden krščanski mož in v svoji gostilni vedno začne moliti, ko zapoje zvon opoldne ali zvečer. Sivolasemu starčku k 80 letnici iskreno čestitamo. Bog mu dodeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Pozdravljeni, Hribarjev očka!
Celje
& Oglasi za novoletno številko »Slovenca«. Vse cenjene inserente obveščamo, da je samo še danes čas, da izroče oglase za novoletno številko »Slovenca«.
& Cerkvena služba božja na Silvestrovo. Na Sil vest,rovo, dne 31. dcccmbra bo v opa-tijski cerkvi ob 7 zjutraj slovesna sv. maša, nato Tedeum. Zvečer bo ob 6 v Marijini cerkvi pridiga, nato litanije.
•©■ Prijateljski mctlklubski mateh Celje —Sv. Jurij. V nedeljo, dne 23. dcccmbra je bil odigran prijateljski medklubski mateh med Celjem in Sv. Jurijem. Rezultati so naslednji: Grašcr—Mulec 1 : 0; P. Schwab—Ipa-vic 0 : 1; Fajs—Dobo višek 0 : 1; Dobrajc— Piki 1 : 0; Turk—Liška 0 : 1; Lampi—Rito-nja 1 : 0; Kocmur—Hajušek 1 : 0; Kroflic— dr. Sedej 1 : 0; Vozlič—Stegenšek 0 : 1. Končni rezultat je 5 : 4 za Celje.
■0" Poroke. V celjski opatijski cerkvi sta se poročila gosji. Gruber Karel, mehanik in grič. Mahne Jožefa, tov. delavka, oba iz Zavedne. — V Braslovčah sta se poročila na praznik sv. Štefana gosp. Kocuvan Ferdinand, zasebni uradnik iz Št. Pavla in gdč. Korbler Ana Marija, zasebna uradnica v Celju. Čestitamo!
•©' Zahvala Vineeneljeve konference. Vincencijeva konferenca sv. Danijela v Celju se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so po svojih močeh pripomogli, da jc mogla Vincencijeva konferenca v tako obilnem številu obdarovati za božič svoje reveže. Najprisrč-nejša zahvala vsem, ki so darovali v denarju in blagu, posebno zahvala pa še gre članicam Dekliške marijanske kortgregacije, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogle k tako lepem uspehu, bodisi pri nabiranju darov ali pri sodelovanju pri božičnici v nedeljo popoldne. Vsem skupaj Bog plačaj!
-Gr Slabo za najemnike v mestnih hišah. Na zadnji_ seji celjskega mestnega sveta je bilo sklenjeno, naj mestno poglavarstvo vodi točno evidenco o plačevanju najemnin v mestnih hišah. Vsakomur, ki bo ostal dolžan na najemnini dva meseca, naj se takoj odpove stanovanje.
Cerknica
Cerkniški veterani. V Cerknici imamo precej starih ljudi. Saj imajo preko 90 let. Pred kratkim je umrl 93 letni Oglarjev oče. Bil je vesel mož in je o svojem življenju znal marsikaj zanimivega povedati.
Cesta Rakek—Cerknica. Z banovinsko cesto je pa res veliko dela. Saj so jo delali, oziroma popravljali skoro vse leto. Sedaj pa so jo končali in j sicer pred Hranilnico in posojilnico. Vreme je za ' delo ugodno, samo žepi ne.
Kulturni obzornik
Deseti letnik „Geografskega Vestnika"
Pravkar je izšel deseti letnik naše ugledne znanstvene revije, ki si od dne do dne vedno bolj utira pot tako med naše čitatelje, ki se zanimajo za geografijo in sorodne vede, kakor tudi med inozemske znanstvene institucije, s katerimi zamenjava Geografsko društvo svoj list. Tudi pričujoči X. letnik, s katerim doživlja »Geografski Vestnik* svoj prvi majhen jubilej, je izšel v znatno povečanem obsegu, na 230 straneh.
Vsebina letošnjega Vestnika obsega razprave iz najrazličnejših panog. Tri razprave se bavijo z geografijo človeka (antropogeografijo). Med njimi je prva študiju dr. P. Blaznikn (Celje) o posestnih razmerah v Selški dolini, ki ni važna le za zgodovino in geogrufijo Selške doline kot take, temveč za socialno-posestno strukturo naše vasi sploh. — Dr. S. Ilešič podaja rezultate svojih proučevanj o vaseh na Ljubljanskem polju in njegovem obrobju, skratka v okolici Ljubljane: jirof. M. Dobovšck pa objavlja zelo interesantno študijo o gibanju prebivalstva na Kranjskem in |>o-sebej v radovljiški dekaniji od Valvasorja do danes, slonečo nu temeljitem študiju arhivalij.
Prav lako so tri razprave posvečene atmosferskim prilikam našo zemlje. Dr. O. Reja nam nazorno slika navale hladnega in toplega zraka na ozemlju dravske banovine; zelo važen problem za razumevanje naših vremenskih prilik; prof. S. Brodar poroča zopet o temperaturah v Potočki zi-jalki na Olševi, a svetnik prof. F. Soidl iz Novega mesta nadaljuje svojo znamenito razpravo o d i nn rskoeorskem fenu, suhem južnem vetru v naših krajih.
7. geološkimi razmerami in površinskimi obli-
kami naših krajev se peča najprej temeljita študija docenta dr. I. Kakovca »Prispevki k lekto-niki in morfogenezi Savinjskih Alp«, ki gotovo ne bo vzbudila interesa le pri strokovnjakih, temveč tudi v širokem krogu poznavalcev naših Alp. Isto velja za razpravo o razvoju Bohinjske kotline izpod peresa univ. prof. dr. A. Melika, urednika »Geografskega Vestnika«. V našo Dalmacijo posega članek dr. M. Solopeka o razvoju trijasa na otoku Visu.
List zaključuje 50 struni drobnega dela (Obzornik in Književnost), v katerem se poroča o geografskih novostih iz našega, pa tudi iz mednarodnega, posebej pa slovanskega sveta. Intere-santen je na koncu seznam revij, ki jih prejema Geografsko društvo v zameno: 136 publikacij od strani 119 društev in institucij, od tega okrog 100 inozemskih.
»Geografski Vestnikc se naroča j>ri Geografskem društvu na Univerzi v Ljubljani in stane 7,a naročnike 50 Din. Naročnina se more poravnati tudi v obrokih.
L. M. skerjancc v švicarskem radiju. Francoska radijska postaja Sottons (na valu 443) v Švici naznanja, da bo izvajala v soboto, dne 29. decembra U 1. ob 20 kvintet za flavto, oboo, klarinet, roti in fagot, delo našega skladatelja L. M. skorja tira.
Mladika. XV'L letnik, štev. 1. — Novi letnik »Mladikec, v opremi Muksimn Sedeja, se lepo predstavlja čitatelju. Notranja ureditev lista je ostala domulegu nespremenjena, in po prvi številki sodeč, obeta list ostali na dosedanji višini tako vsebinsko kakor v ilustrativnem pogledu. Največ podob je posvečenih Groharjevemu delu, toda ludi sodobni fotografiji, zu katero je prispeval mojster Fr. Krnšovec nekaj izredno uspelih primerov, posveča list skrb. Dalje objavlja reprodukcijo podobe Slavka Pengova v trnovski cerkvi v Ljubijnm: Svnla Družina in načrte arh. Jožeta Plečnika zn šentpetersko zatvornico Ljublja-
nice. Ilustriran s tremi primeri je tudi dr. Stelč-tov članek o slikarju Janezu * kvili iz Radgone v okviru njegovega obsežnejšega delu »Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva«. — Leposlovno prozo so prispevali: Jožo Vovk (Saninec), Franc Miklič (Župnikova novoletna beseda) in Bogdan Kazak (V vojaški službi). V prevodu prinaša »Mladika« prekrasno delo Felixa Tinimer-liiansa »Regina Simforoza« (z avtorjevimi inicir-jalami in risbami) ler John Habbertonovu »Helenina otroka« (prevel + B. Vrlovič). — Jože Pogačnik je prispeval lepo koledniško pesem (Kole-dujemo), Vinko Žitnik pa »Očetu«; pesmi so prispevali še Jan Plestenjak (V mraku), Jože (Jdo-vič (Himna) in Vinko Boličič (Mir ler Zemlja). Bogata je topol »Pisana trata«, ki prinaša: Viktorja Smoleja »Slovaški božič«, J. Sedivyja »Slovanske prestolnice« (Zagreb), Viktorja Steske »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«, Karla Dobide »Ivanu Groharja« in istega avtorja »K načrtu zu-tvorniic na Ljubljanici«. — Nove knjige. — J. Koštial: Paberkovanje. — Po okrogli zemlji. — Pod zaglnvjem Dom in družina« piše Štefanija Humek: -Mlade gospodinje« in M. A.: »Kuharica«. Mnogo je šal, ugank in podobnega gradiva.
Dr. Aleksander U g r e n o v i č : Iskori-ščnvanje šuma. Gozdarska fakulteta v Zagrebu je že večkrat javno afirmirala svoj pomembni položaj med ostalimi znanstvenimi instituti pri nas lako po svojem teoretskem izsledovanju, ki je dalo rezultate nič bolj skromne od onih na starih inozemskih visokih šolah, kakor tudi po svojem praktičnem posegu v gospodnrsko-polilični sektor našega državnega organizma. V zadnjem času je naši gozdarski literaturi pridejal novo znamenito delo Ugrenovič, ki je redni profesor zagrebške gozdar, fakultete, nadalje dopisni član Zbornico za TOI v Zagrebu, československč Akademie Zemedelskč v Pragi, ter Commision Internationale d'Agriculture v Parizu, podpredsednik Ligue Fo-restiere Internationale v Parizu in oficir frnnco-skega Merite Agricole. Njegovo ime jo že poznano v našem gozdarsko-političncin svetu: bil jc delj
časa urednik Šuniarskega lista; pred leti je uredil spomenico Jug. Šumarskega Udruženja z naslovom Pola stolječa šumarstva, ki vsebuje ludi slovenske razprave; osnutek, kakor ga je koncipiral Ugrenovič, je služil za temelj, ko' so oblikovali naš moderni gozdni zakon. Najbolj obsežno pa je njegovo sedanje delo, kjer je zbral in pojasnil vso snovno in dejavnosino stran, ki sloni na osrednjem pojmu izkoriščevanja gozdov. Na široko zasnovana stvar je podeljena v več knjig. Ugrenovič je metodično zgradil svoj sistem na izkustveni podlagi in snov zvrstil po časovnem redu, kakor človek dejansko ravna z lesom od priprav in začetka podiranja pa do kraja njegove porabe. — Prva knjiga ima naslov: Iskorišcuva-nje šuma (225 strani, 80 Din). Govori o gozdu in gozdnem gospodarstvu z vidika izkoriščevanja in podrobno predočuje načine unovčevanja z materi-jelne, formalne in finančne strani. Vsi načini so ilustrirani s praktičnimi primeri. Glavna razdelitev vsebine: Uvod, Gozd kot objekt izkoriščevanja, Razpolaganje lastnika z gozdnimi produkti, Unovčevanje gozdnih produktov (prodaja, zakup, industrializacija), Izbiranje načinov unovčevanja. Praktični primeri, Bibliografija. Avtor je zlasti jiodrobno izdelal licitacijo. — Druga knjiga: Tehnologija drveta (293 strani, XXII prilog, 152 Din). Obravnava les kol snov, zunanjost debla, notranji sestav, kemizem, napake, tehnična svoj-slva lesa in kvaliteto (boniteto) gozdnega sestoja. Med tehničnimi svojstvi so našteta estetska, osnovna fizikalna, mehanična in fizikalno kemična svoj-stva. Tekstu je pristavlje.no mnogo originalnih fotografij, za katere je instruktivni materija! zbral avtor sam. — Tretja knjiga: Tehnika trgovine drvctnm^Dlo prvi (275 strani, 150 Din). Razpravlja o produkciji glavnih gozdnih produktov in njenih elementih: delu in orodju. Zatem o tehniki izdelovanja in iznnšanjn teh produktov. Knjiga obsega splošno in domačo tehniko lesne trgovine ter vsebuje predpise ljubljanskih in zagreb-I ških uzans. Tekst ilustrira 132 večinoma originnl-1 nih slik. Manuelno delo je tu izčrpano, strojno
99
Mama" med najstarejšimi
Murska Sobota. 27. decembra.
mm *■-■■ »s
Včerajšnji dan je bil za tukajšnje žup-nišče pomemben. Mama g. kanonika, kon-zistorialnegu svetnika, dekana in župnika Ivana Szlepcza, je obhajala visok jubilej. Na hrbtu nosi osem križev in pol (85 let).
Poglejte sliko in povejte, ali bi ji prisodili toliko! Gotovo ne. Kdor bi jo prvič videl in slišal govoriti, bi rekel, da ima 65 do 70 let.
Često se sliši, da Bog da samo izvoljencem dočakati visoko starost O »mami« se sme v polni meri reči, da je izvoljenka. Visoko, lepo, mirno starost je zaslužila. Saj je bilo vse njeno življenje lepo, bogudopad-ljivo. Delo in molitev sta bili njeno opravilo. Potrpežljivost in vdanost v božjo voljo, njeni spremljevalki. V skromnosti je preživljala mlajša leta, dokler se ni preselila v zupni-šče. Skromna pa je ostala tudi v župmscu.
»Mamo« pozna ne le Sobota, marveč pol Slovenske krajine. In vsak jo pozna kot dobro mamo. Je res dobra. Predvsem dobra clo svojega sina, gosp. kanonika. Za Bogom je on zanjo prvi. Ko jc pred nekaj leti ležal hudo bolan, so bile mamine oči dan za dnem objokane. Dnevi so bili zanjo temni, zalostm, noči pa svetle. Bolj je čutila bolečine ko bolnik sam. Dobra je nadalje do gg. kaplanov. Imela jih je v letih, odkar je v zupmscu, lb. O vseh govori ko o svojih otrocih, oni pa o
njej ko o mami. Kaplani radi prihajajo na
Prijavnimi, prehrana in prenočnina skupaj stanejo za vso dobo 500 Din. — Na Krvavcu se bo vršil smuški tečaj ludi od 2. do 0. januarja 1935 pod vodstvom smuškcgn učitelja Sirci ja. Skupni stroški znašajo 450 Din. — V koči nu Veliki Planini vodi smuški tečaj od 2. do 14. jan. 1935
Ali ne sovražite soseda,
ki Vas v mirni noči zbudi z glasn m se-zuvanjem? A Vaš kašelj! AH Vas ta ne zbudi?
obisk in so srečni, če se jim mama nasmehne | R. Zupan Erviri. Stroški za vso dobo znašajo 700, in reee kako veselo. Dobra je do lvvezev. Ivo- m 7 dni pa 400 Dim. — Ker je število posetnikov
liko jih je nasitila, ve samo Bog.
Mama je živa zgodovina. Pred njenimi očmi so se odigravali veliki dogodki. Pripovedovati zna o grofih in tlaeanih, o »gospo-čini« itd. Pred njenimi očrni se je razvijala Sobota. Le par revnih bajt se je skrivalo mecl grmičevjem.
Čo jo obiščete in vprašate: »No, mama, kako vam gre?«, bo zamahnila z roko in navidez čemerno odvrnila: »E, samo pustite! Za nič sem že. Samo jela bi. delati pa ne morem!«
Ali je res »za nič«1? Ona še danes vodi kuhinjo in gospodarstvo. Vsaj enkrat na dan pogleda živino v hlevih, poboža žrebeta, teličke, nagovori pujseke, zbere okrog sebe perutnino itd. V kuhinji že zjutraj skoinandi-ra vse potrebno. Ko se prepriča, da gre vse v redu, se poda v sobo in se vsede na zot'o ali za mizo. Na mizi je vedno molitvenik, naočniki in kak časopis. To so mamini dnevni prijatelji. Najboljši prijatelj ji je molitvenik. Ko je zjutraj v cerkvi maša, ona v sobi z mol i masne molitve.
Kaj bi še povedali o njej? Cele strani bi lahko napolnili, pa ne bi vsega povedali. Naj zadostuje to. »Mama« bo že radi tega huda, ker ne mara, da bi se svet za njo zanimal.
Mama, nc bodite hudi! To vam je napisal eden izmed 16 kaplanov, ki vas ima tako rad ko svojo lastno mamo. Napisal je iz hvaležnosti za vse, kar ste mu dali tekom dveh in pol leta. Včeraj je prav goreče prosil Boga med sv. mašo, naj vam da dočakati še več let. Na tem mestu pa vam želi ljubega zdravja in zadovoljnosti, kakor jo uživate sedaj. Bog vas živi!	K.
Kaj pravite?
-Slovenec* je v svoji boiični številki objavil sliko, kjer Vidimo majhne zamorike — prave za-murčke — kako berejo cSlovenca» in «Gospo-darja».
Slika jc prava in ni nalašč cpostavljena',».
Jutri 1» pa ta slika ni všeč in včeraj se jc na svoj način ponorčevalo iz zamorčkov in iz «Slo-vcnca* in iz slovenskih misijonarjev.	-
«Jutro» in njegovi prijatelji naj kar imajo Hooje veselje; mi smo ga imeli ludi. Samo nekaj razlike je bilo med «veseljem* in »veseljem« — drugega nič.
Kaj pa pravite, g. urednik, na lo:
Med svetovno vojno so se ti preklicani «za-morčki» - pravi czamorčkh! — prav sijajno borili kot francoski vojaki! Kot francoski, ne kot zamorski! — Nosili s o francosko vojaško obleko, francosko orožje in govorili so francosko! Tudi vojaška dostojanstva so dosegali, kakor pravi Francozi. Te «čme Francoze.» so beli Francozi visoko spoštovali in niso delali nobene razlike med *be-limb in ■-črnimi> Francozi. Če bi se bil pit kdo v Parizu javno iz dmih" Francozov norčeval, b/ ga bili cbell* Francozi kmalu naučili, da smo <n>si ljudje bratje, bratje vsi narodi*.
Visoko-kulturni prijatelji «Julra» pa tega menda še ne vedo. No, pa zaradi tega se svel ne bo še podrl; vsak ni za vse!
Čudno pa je, da tista «rmodema*, v ~Jutro» zaverovana Ljubljana tako skrbno goji razne «za-morske» plese in «zamorsko» godbo ... Seveda, listi zamorci, ki so se borili v francoski armadi, in pa listi, katerih sliko je objavil «Slovenecso katoličani — in to je listo, kar *Jutru» očividno ni prav! cRumbo*. «jazz», «iango», «fokstrotl» — to gre; ampak ^Slovenec* v rokah zamorčka? — Kant pa pridemo?
Vse znan*e
V nekem belgrajskem listu je bila te dni za reklamo natiskana stran iz novega leksikona »Sve-znanje«. V desnem kotu si takoj ugledal zemljevid Jul. krajine, ki naj bi bil v razlago sestavka o Gorici. Cez zemljevid vse Jul. krajine je stala označba »Istra«. Zakaj samo »pars pro toto?« — »Gorica je v ital. SLovenačkoj, leži na desnoj (!) strani Soče... Posle poraza kod Kaporeta (!) izgubili sn Italijani Goricu... Od stanovnika po poslednjim statističnim podacima j oš uvek je 25% Slovenaca.c _ Gre seveda za italijansko uradno statistiko; kajti v resnici so Slovenci v »veliki« Gorici, kateri so bile pridružene vse okoliške vaši z izključno slovenskimi prebivalstvom, prav gotovo v večini.
Od jugoslovanskega »Svezmanja« bi človek po pravici pričakoval nekoliko več znanja, še posebno, ko gre za opis naših krajev!___
Koledar
Sobota, 29. decembra: Tomaž, mučenec; David, Kralj. — Zadnji krajec ob ".08. Hcrschel napoveduje sneg in veter.
delo pa bo obsegal drugi del, ki je zdaj v tisku. — Ugrenovičevo delo, ki je znanstveno-kritično popolnoma uspelo, kaže poleg znanstvenih tudi splošne književne oblike. Točno določeni pojmi so obloženi z domačo znanstveno in narodno ter s francosko in nemško terminologijo. Slog je enostaven, zanimiv in se odlikuje s tisto jasnostjo, ki jo — navajeni nemških knjig — občudujemo pri francoskem tisku. Zaradi tega so knjige tudi Slovencem lahko dostopne. Mnoge stvari so grafično ilustrirane. Na primernih mestih opozarja
"j. na liste, ki
Jave. Vsebinskim vrednotam se pridružuje dragocenost zunanje oblike. Papir je odličen in odgovarja monumentalnosti samega dela. Crke so primerne (drugod namreč kažejo preveliko stednjo) in razprti tisk omogoča takojšnjo orientacijo. Vsaka knjiga ima detaljno kazalo. Lahko rečemo, da so te knjige tudi v estetskem pogledu dovršene. Služile bodo v obilni meri potrebam naše gozdne industrijo in lesne trgovine. Založil jih je avtor sam in se pri njeni naročajo na naslov: Dane lo-niicič, Zagreb, Tehnički fakultet.	—c.
Vigred, štev. 1. — Vsebina prve številko novega letnika je naslednja: Evharistični kongres.
—	Katoliško udejstvovanje. — Prižgimo lučke (G. M). — Božično razmišljanje (F. Zupančič). — Sveta noč, blažena 110Č. - Rozvita Frankova (Dr. p R Tominec). — Človeka pa le skrbi (A. Gule-tovaj — Božični zvon zvoni (G. M.). — Peto kolo (A. Galetova). - Svetonočni klic (G. Mali). -Božična zgodba (O. Mali). - Bele vrtnice (t Til-ka Lamprechlova - Dušica). -.Pesem brezdomca (Ksaver Moško). - Cez previs (Vnne Betkin).
-	Zona in delo. — Podpore v zavarovanju. -Vprašanja ln odgovori (R. Sniersu). - Kolodvorski misijon. - Pavlin božični večer (M. G.). — Svetonočni zvonovi (F. Zupančič). - Pri kolodvorskem misijonu v Kiilnu (M. R. Hiclis) 111 obilo drobiža.
Novi grobovi
-}- Marija Sarec. V četrtek zjutraj je umrla otl kapi zadeta v Šinartnem pri Kranju ga. Marija Šareč roj. Zabret, sestra šentvidskega dekana in blejskega župnika ter mati zdravnika dr. Janeza Šarca. Za praznike je prišla na obisk k svoji hčerki Micki, ki gospodinji v šmartinskern župnišču. V četrtek zjutraj je prišla še v kuhinjo. Po zajtrku je rekla, da se ne počuti dobro, da bo šla še malo v posteljo. Čez nekaj minut to pogledali zanjo in so jo našli v zadnjih izdihih. G. župnik ji je še podelil zakrament sv. poslednjega maziljenja. In je izdihnila. V župnišču so jo položili na mrtvaški oder, kjer je ostala do včeraj. Po pogrebni sv. maši so jo po devetih odpeljali na njen dom h »Kri-skerju« v Preserje pri Jaršah in jo tam položili na mrtvaški oder. — Pokojna je bila dolgih 34 let skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati. Bog ji bodi plačnik! Pogreb bo danes ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Homcu. Žalujočima rodbinama Šareč in Zabret naše globoko sožalje.
Osebne vesli
—	Imenovan je za vršilca dolžnosti poveljnika bataljona topniške častniške šole topniški major Valdimir Franjkovič.
= Upokojeni so kapetan bojnega broda Janko Kršnjavi, peh. kap. I. razji'. Rudolf Kob, nižji voj. uradnik I. razr. sodne stroke Milan Črnko in in-tendantski podpolkovnik mornarice Josip Blajva's.
= Odlikovan je z redom Sv. Save petega razreda nižji voj. uradnik I. razr. 60dne stroke Milan Črnko.
Ostale vesti
—	Še danes je čas za oddajo oglasnih naročil za novoletno izdajo »Slovenca«. Vabimo vse, ki iz kakršnegakoli vzroka doslej niso utegnili oddati svojih novoletnih oglasov, da store to danes najkasneje do šeste ure zvečer. V ponedeljek bo radi večjega navala težko ustreči cenjenim zahtevam.
—	Velik uspeh slovenske pevke na Dunaju. Gospodična Vera Majdičeva je skupno s komornim pevcem Wiedemammom imela v veliki dvorani »Uranie« na Dunaju 11. decembra svoj koncert, ki jo odlično uspel. Dunajski listi so prinesli obširne, za našo umetnico zelo ugodne kritike. Poleg velike muzikulnosti in tehnične iz-delanosti glasu omenjajo kritiki predvsem njene lahke in proibojne višine ter globoko umetniško občutje, s katerim jc bil pojmovan im podari ves program. K resničnemu uspehu in velikemu priznanju čestitamo! —• A. D.
—	Elektrifikacija dežele napreduje. V nedeljo so Kranjske deželne elektrarne priključile na svoje omrežje trga Ribnico in Sodra žico ter nekaj okoliških vasi. Prejšnji petek pa jc bila priključena na omrežje KDE Planina pri Rakeku. Sedaj delajo KDE na priključitvi tlela Savinjske doline z Brnslovčami. Za prihodnje leto pa imajo KDE šc več krajev v načrtu, ki jih nameravajo priključiti na svoje omrežje.
—	Osebe, ki trpe na žolčnib in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji.
—	Zvončki, trobenticc ... Gdč. Minka Rode iz Ljubljane se je predvčerajšnjim mudila v Mlnčevem na Dolenjskem ter je od tam prinesla lep šopek pravih spomladanskih cvetlic, kakor zvončkov, trobentic im seveda telohov. Tc cvct-lice, ki so zn božični čas nenavadne, so sc včeraj v kozarcu vode še bolj razcvetele. Narava jc letošnjo zinno torej muhasta in nas zgodaj navdaja s prividom zgodnje pomladi. Tudi iz drugih krajev prejemamo poročila in cvetlice v dokaz prezgodnje pomladi. Zdi pa se. du je slana, ki je včeraj padla v okolici Ljubljane in drugod jk> deželi, zamorila mnogo tega prezgodnjega cvetja.
—	Smučarski tečaji SPD. Pri Sv. Janezu se bo vršil smuški tečaj pod vodstvom snnisl-cn učitelja g. Tavčarja od 2. do 9. januarja 1935.
omejeno, naj se tečajniki čimprej prijavijo v pi šarili SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta štov. 4. Snežne razmero bodo prav ugodne.
—	Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah knlknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenostj, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Joscfova« grenčica izdatno izpraznjeuje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
—	Svojevrstna knjiga v slovenskem prevodu: kot 18. zvezek »Leposlovne knjižnice« Jugoslovanske knjigarne jo pravkar izšla knjiga A xcl Muntlie: »San Michele«. (Spomini slavnega zdravnika.) Cena v elegantno platno vezani knjigi I >iii 95. Samo nekaj odlomkov iz. prova-julčevega predgovora: Telesni zdravnik švedske kraljice Viktorije uas vodi za kulise zdravniškega svetu in nas seznanja z njigovimi skrivnostmi. Kaj nam pripoveduje Muntlie v svoji knjigi o San Mictiolu? Vse mogoče stvari j/, svojega dolgega življenja: vesele im žalostno, smešne in pretresljive zgodbe o aristokratih im beračili, o viačuguh in nunah, o prismojenih pacijentih in nebogljenih starčkih, o podležih in svetnikih, o človeški dobroti in zlobi pu o svoji veliki ljubezni do vsega stvarstva, zlasti do živali. Kako čudovito opisuje ptice! Mimogrede naj omenimo, da je italijanska vluda po izidu te knjige prepovedala ubijati ptiče na ca-prijskem otoku, česar doslej ni dosegel noben
j protest kulturnega sveta. Dobrota pa je gonilna j sila vseli Munthejevih misli in dejanj. Brez : usmiljenja ne moreš biti dober zdravnik — pravi nekje. Zato nežno ljubi »Male sestre ubogih« v Parizu, ki se vse žrtvujejo za druge.
Vse, kar darujete nu zemilji, se lirami zu va« v nebesih; vse, kar zridržite za se, je izgubljeno,« nam vedno znova zveni iz te knjige, ki ie en sam slavospev ljubezni in usmiljenja. Knjiga obsega blizu 500 strani in je silno pestra in živahna. Nekatera poglavja so pisana tako napeto, da se berejo kakor roman. Kdor se pa želi naročiti na »Leposlovno« knjižnico«, naj to sjx»roči Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Za mal denar Din 192 (plačljivo tudi v mesečnih obrokih po Din 16) dobe 4 krasno vezane knjige z bogato vsebino.
Jeite
pa ne bote kapljali. K a Sol j laijl ali hujSi
bonbone
uspešno oreoreču!e
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
—	Blagajna Poštne hranilnice, podruž-tica v Ljubljani, bo poslovala zaradi letnega zaključka za stranke dne 31. decembra le od 8 do 12.30.
—	Potresni sunek. Iz Šmarja pri Ljubljani poročajo: banes (26. decembra) zjutraj nekoliko čez pol sedmo se je čutil rahel potres; občutek je bil, kakor da so sunki od sredine proti površju zemlje.
—	Nakupovanje konj. Vojaška komisija bo od 2. januarja 1935 pa do nadaljnjega vsake srede od 8 do 12 nu sejmišču (pri mestni klavnici) v Ljubljani kupovala konje od naroda-/.glasiti so je pri komisiji, ki bo tam delovala pri nakupu konj.
—	V Službenem lislu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. 1. m. je objavljena »Naredba o dopolnitvi naredbe o načinu ubiranja, izročanja in uporabljanja takse, p-obrane v korist drž. narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij leli gledališč«, dalje »Naredba o izpremembi naredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic«, »Popravek v pravilniku o obrazen potrdila o tem, da je kdo kmet«, »Rok za predložitev seznam ka to-komerov«, Odločba o prepovedi izvoza orehovih debel. — Ukinitev odločbe št. 17.351-IV-193-1«, »Pojasnilo glede pobiranja drž, trošarine na pli-novo olje, olje za mazanje in kurilno olje«, »Naredba o izpremembi naredbe o odpiranju in zapiranju lekarn in o njih dežurstvu na področju dravske banovine« in »Volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev v dravski banovini«.
—	Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefovo« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
Mariborske vesti:
Še enkrat - inozemei...
Maribor, 28. decembra.
V »Slovencu« od 15. t. m. smo poročali, da je zaposlenih v mariborski industriji kar 638 tujih državljanov. Te žalostne statistike nismo prinesli zato, da bi po njeni objavi
takoj pozabili na to našo popolnoma nerazumljivo popustljivost. Hoteli smo z objavo teh številk opozoriti še posebej naše oblasti, da poizkušajo z vsemi možnimi sredstvi zmanjšati to število in da pripomorejo s tem našim ljudem, našim državljanom do kruha. Zato z objavo statistike tudi še ue bomo prenehali pisati 0 tem žalostnem poglavju, po: izkušali bomo na vsak način vsaj pripomoči še v naprej k temu, da se število inozemcev pri nas zmanjša. Prepričani smo, da odobrava to naše stališče vsa javnost.
Kakor rečeno, zaposluje mariborska industrija 638 tujih državljanov, večinoma tu-jerodcev. Imamo pa na razpolago še druge številke, ki so vsaj tako, če ne še bolj žalostne. Skupno ie v Mariboru zaposlenih nad 200« tujih državljanov. V tem številu so ob: seženi samo družinski poglavarji, ne pa tudi člani družin. Ta zaposlitev je deloma direktna, deloma posredna. To se pravi, da mish: mo s tem ševilom tudi vse tiste _i nožem ce, ki niso zaposleni pri kakem podjetju kot uslužbenci, ampak so tudi sami lastniki podjetij. Če že ne zahtevamo, da bi smeli imeti pri nas zaposlitev samo Jugoslovani po narodnosti, pa imamo gotovo pravico zahtevati, cla ni ob meji — in Maribor je popolnoma obmejno mesto -- podjetij, katerih lastniki so inozemei, da ni predvsem podjetij, ki zaposlujejo inozemce. To posebno «e v času, ko je število brezposelnih naših državljanov vsak dan večje.
Po številu so med inozemei na prvem mestu italijanski državljani, katerih je nad 700. Na drugem mestu so Avstrijci, na tre-tiem Čehi, nato sledijo v velikih presledkih Nemej, Biisi itd.
Žc zadnjič smo poudarili, da nismo proti
zaposlitvi in proti podjetnikom, ki so našega rodu, smemo pa tudi oil teh zahtevati, da zaprosijo za naše državljanstvo. Tudi nismo proti temu, da živijo med nami držav Ijani drugih držav, smo pa proti temu. da imajo inozomoi dobre službe, domači državljani pa bi imeli samo državljanske dolžnosti, zaposlitve pa. pri nas doma ne bi našli. Popolnoma nerazumljivo je še posebej dejstvo, da so v Mariboru tuji državljani, ki so že po 10 let v javni službi. Ko so morali j)red kratkim vsi naši državljani zapriseči zvestobo novemu kralju in domovini, so se inozemei, ki imajo, kakor zgleda, pri nas vso pravice, pa le malo dolžnosti, mogli temu svečanemu aktu posmehovati, in to celo taki. ki so v javni službi.
Večkrat se zgodi, da imajo inozemei »strokovnjaki« točno predpisano dobo, v ka teri jih morajo podjetja nadomestiti z našimi državljani. Navadno intervencije 110 za ležejo nič, kar moramo z zadoščenjem ugotoviti Vendar pa tujezemski »strokovnjak« zato še vseeno ne odide. Pomagala je intervencija tam, kjeT tudi Ljubljana nima besede.
Mnogo je podjetij v Mariboru, ki zaposlujejo inozemce pod pretvezo, dn so to sorodniki tujerodnega lastnika podjetja. Tem slučajem bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Pri nekaterih podjetjih so udeleženi inozemei z razmeroma malo vsoto kot solastniki; jasno je, da samo zato, da morejo tako ostati pri uas, kakor dolgo se jim poljubi. Je pa v resnici nemogoče, da bi bilo milijonskim podjetjem pomagano z udeležbo kakih 50 do 100 tisoč dinarjev pri podjetju. To je samo pretveza, da more nato tako podjetje zaposliti svoje inozemske »solastnike« j kot svoje nameščence.
Prepričani smo, da moremo pričakovati v bodoče tudi od najvišje instance, to je ministrstvo za socialno skrbstvo, več umevanja za odpravo teh neznosnih razmer v obmejnem Mariboru.
□	Razstava »Brazde« jc še odprta. Danes popoldne in jutri v nedeljo ves dan je odprta slikarska razstava »Brazde« v veliki kazinski dvorani. Vstopnina je znižana na Din 2 za osebo. Mariborčani imajo sedaj še pril ko, da spozna,o dela domačih umetnikov. Dosedaj je bil obisk zadovoljiv, ne pa prodaja razstavljenih del. Pričakovati bi bilo, da se bodo zasebniki in javne institucij bol) zavzele za mariborske umetnike. Tako je letos izostala mestna občina kot kupec. Mestna pod)etja so kupila nekaj slik na razstav- ljubljanskih umetnikov, ki jo je priredil trgovec s slikami. Ali ne bi bilo umestno, da bi MP kupila slike tudi od mariborskih slikarjev?
□	Silvestrov večer se vrši v ponedeljek v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na veselo svidenje! »Maribor.«	.	.
□	Notranje posojilo? Za zidanje nove šole v magdalonskoni predmestju rabi občina 7 milijonov. Občinski svet jc žc dal svoje privoljenje zu najoni tozadevnega posojila. Je pa v sedanjih ča.sili težava dobiti tako vsoto, četudi jo išče upnik, kakor je mariborska mostna občina. Radi tega prevladuje sedaj mnenje, da bi kazalo najeti posojilo na domačem denarnem trgu-Mestna občina bi izdala posebne obveznice za to iK>sojilo. ki bi se v glavnem placiralo v Mariboru pri zasebnikih, pa tudi pn domačih denarnih zavodih.
□	plemenita gesta mariborskega tovarnarja. 33 letni delavec Hutterjeve tovarne, Oton Krebs, sc jc pri gašenju požara v tovarni smrtno ponesrečil. O tem tragičnem slučaju smo že pred nekaj dnevi poročali. Zapustil je mlado vdovo s tremi malimi otročički, četrti pa je nu poti. Tovarnar g. Hutter se jc sednj za zapuščeno družimico zavzel ter zopet pokazal svoje jiloinenito vree. Drn/inn bo dobivala od njega podporo [mi 500 Din vsak mesec toliko časa,
dokler najmlajši otrok ne izpolni 14 let — torej, dokler ne bodo starejši otroci v stanju skrbeti za mater. Skupni efekt te podpore znaša 100.000 Din. Plemenita gesta velikodušnega tovarnarja, ki ima tudi drugače za svoje delavstvo zlato srce, jc vzbudila povsod splošno odobravanje.
□	Graditelji in nova uvoznina. Združenje graditeljev v Mariboru jc naslovilo na mestno občino spomenico glede izpremembe uvoraiinc. Graditelji opozarjajo, da so tarifne postavke za stavbeni materija I mnogo previsoke, posebno za gramoz, pesek, opeko in kamen ler bi se radi tega zidanje v mestu znatno podražilo. Žc državne takse so zidanic znatno podražile ter povzročile, da je v okolici živahnejša gradbena delavnost, kakor v mestnem središču. Predlagana uvoznina za gramoz in pesek bi znašala skoro tretjino nabavne vrednosti. Graditelji predlagajo kot maksimalno tarifo: za I m* gramoza, betonskega gramoza in peska Din 3, za t m* kamina Din 4, za 1000 komadov opeke Din 5, iu za 1000 komadov strešnikov Din 4. Ker so na zidanju stavb zainteresirani vsi sloji prebivalstva in tudi mestna občina sama, bi bilo potrebno, da sc upravičene željo gradbenikov upoštevajo pri korekturi predlagane uredbe o uvoz nini.
□	Tovarne se zapirajo... Dve tovarni sv i,k v Mariboru počivata in okoli 300 parov rok je brez dela in zaslužka. Ta počitek jc sicer sninii začasen, kakor se govori, delavstvo pa je lc pri zadeto. Sedaj se Siir vest, da bo začasno usta vila delo še tretja tekstilna tovarna, kii zapo-sljuje nekaj sto delavcev.
□	Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 30. decembra 1934. do 5. januarja 1935. lekarna P. Albaneže »Fri sv. Antonu« na Franko-panski cesti.
Zakaj se človek smeje ?
Kuj pravi zdravnik ...
Vprašajmo najprej zdravnika, zaknj se človek smeje? Odgovoril nam bo po vsej priliki: Iz fizioloških — životoslov-irih vzrokov. Smeh, to je izdiho-valno gibanje, ki ga spremljata glas in nehoteni zgibi obraznih mišic, ni nič drugega, kakor telesno delo. Nastaja ob refleksnem — odsevnem gibanju smeh o ve miž/ice, ki ga sprožijo določeni vlisi. Pogosto ee poudarja, da deluje emeh blagodejno na naše počutje, kar je ob zmernem smehu pač nepo-bitno dejstvo. Ta blagodejni učinek si moramo tolmačili na ta način, da se pri smehu draži prepona — prečna mrena in se stresa. S tem se pa pospe-Suje delovanje za življenje važnih telesnih organov, kakor jeter, ledvic itd. Sicer se pa more smeh pri dražljivih ljudeh izprevreči v krčni smeh, ki ne le ni 'blagodejen, marveč celo nevaren.
... in kaj dušeslovec
Zdravnikov odgovor nas ne zadovolji posebno. Obrnimo se na dušeslovoa. Ta pravi, da je emeh duševni pojav. Smeh je namreč — tako nam po-jasnuje — človeku lastni izraz veselja. Človek, ki se smeje, ne more storiti ničesar hudega. V človeški duši se borita med seboj dobro in zlo in življenje Človeške duše rui nič drugega, kaikor neprestano stremljenje k dobremu ob premagovanju ovir, ki jih etavi zlo. V tem svojem stremljenju iz nepopolnosti v popolnost si duša taiko rada oddiha v veselju, ki se na zunaj izraža v smehu.
Modrec pa...
To .pojasnilo nam že dokaj bolje ugaja, vendar potrkamo za pojasnilo še pri filozofu. Ta nas pouči,
da je smeh funkcija, delo duha. Vsi pravi šaljivoi, j tako nam deje, so bili trpini, tragiki, ki so stradali I in slednjič prišli do spoznanja. »Trpljenje in razočaranja ostri (»gled,« pravi modrec, »kdor je veliko doitivel, vidi globoko iu ne zdi se mu razveseljivo vse, kar vidi. Tak je včasih pripravljen, da vrednost življenja podcenjuje, in človek se mu zdi le kakor kupček želja, upanja in nezmožnosti s potrebnimi telesnimi pripadki. Tako rad zaide iz raja narave prek hladnega jezera dvomov v puščavo večnega ledu, v zanikanje življenja. Iz teh ledenih predelov vodi potem samo ena rešna pot: sonce humorja, šale. In blagor mu,« nadaljuje modrec, »blagor mu, kdor najde lo šareno okno! Pogled skozenj, in svet je naniah dirugačen. Zdaj vidimo zlokobno dvoličje človeka nenadoma v čisto drugi — komični, smešni obliki, tako, da se mu moramo smejati. In ta smeh ne pomenja zasmeha, marveč izvira iz težko opredeljive mešanice sočutja, nagne-nja in brezuipnosti. Te prej tako sovražene stvore nepojmljive narave (a mednje ne smemo pozabiti všteti tudi sebe!) moramo zdaj ljubiti, ker spoznamo njihov neskladni ustroj, ki smo ga preje tako grenko občutili, kot dano podlago značaja, kot neizogibnost, kot človeško usodo. Zdaj se moremo vedro smejati in ta 6tneh pomenja spiroščenji Da, humor, šegavost človeka dviga. Ne sicer lako, da bi vzbujal strah, marveč s tem, da strah ozdravlja. Humor je ljubezen. Ne tista ljubezen, o kateri pravimo, da je slepa, ampak tista prava ljubezen, ki ostri pogled, tako, da vidimo v najmanjših 6tvareh še veličino in v najbolj zavrženem človeku še najdemo božjo iskro. Pojdite tedaj in naučite se smeha!«
Zimski raj
Evropa in Amerika postajata pretesni
Znana angleSka športnika: avtodirkač sir Mal-kolm Campbell in letalec sir Allan Cohham, sta odpotovala v Srednjo Afriko, da po išče ta primerno ravnino za dirkališče. Nastopila sta dolgo pot, ker je postala Evropa pretesna za divje motorne dirke. Avtomobili, ki razvijajo pošastno brzino 300 do 400 km na uro, potrebujejo dolgo ravno progo. Obrati v polnem diru bi staM vozača življenje. Posamezna kopališča v bogati Kaliforniji eo zgradila jako dolge dirkalne proge ob morska obali. A postale so prekratke, ker vedno narašča besna hitrost dirkalnih vozil. Leta 1901 se je na ta način ponesrečil v Dayton-Beechu vozač Lockart. Vrglo ga je iz pTefcucnjenega vozila in je najbrž umrl za srčno kapjo že v zraku, preden ga je zavihtelo ob tla. Campbell išče pripravno progo sredi puščave Kala-hari, ki jo 'bo prepotoval v ta namen od reke Zam-bezija in do Transwaala.
Kje rak najbolj zanje
Uradno britsko statistično-demografsko letno poročilo navaja podatke o razširjenosti ustnega, jezičnega, goltnega, črevesnega in želodčnega raka (druge oblike so bolj redke). Med žrtvami bo lev, ni je najmanj duhovnikov rimsko-katoliške veroizpovedi. Na drugem mestu je domača anglikanska duhovščina. Nato sledijo v naraščajočem vrstnem redu ostali poklici, in sicer: bančni uradniki, godci, čevljarji, zidarji, železničarji, fotografi, mlinarji, kmetje, livarji, kurjači v plinarnah, klobučarji, tkalci, natakarji, usnjarji in brusači. Zadnji poklic izkazuje največ smrti zaradi raka.
Muhaste številke
Francoski statistik Alfred Lannee je zbral v knjigi »Muhaste številke« različne malo znane podatke iz vsakdanjega življenja:
Povprečen celodneven dež v Parizu bi zadostoval za žejo vsega prebivalstva zemlje v teku enega leta.
Desnica uradnika, ki piše .po osem ur dnevno v službi, naredi v teku desetih let pot, ki je daljša od ravnika.
Na svetu rji nobene količine, ki bi zahtevala več kakor 50 številk. Lahko označimo z njimi tudi oddaljenost poljubne zvezde od zemlje.
Pisemski poštni promet v Evropi stalno narašča v teku prvih šestih mesecev vsakega leta in nazaduje v drugi polovica leta. Od januarja do junija pošiljamo v Evropi za 50% več pisem kakor v času od julija do januarja. Ista, dasi manj občutna razlika obstoji tudi v Ameriki
Mesec marec izkazuje v vseh kulturnih deželah največje število zločinov, dočim sta november in december najbolj varna meseca. Izjeme so zelo redke, vsaj v teku zadnjih 26 let.
Parižan porabi letno dvakrat več čevljev kakor prebivalec katerekoli druge svetovne prestolice. Vzroki niso znani, ker niso pariški čevljarji, oziroma tlak slabši od drugtih.
»Kdaj sem pijan, dobro veš, kdaj sem pa žejen, tega pa ne veš...«
*
»Ne boste imeli to leto nič počitnic?« »Bom, bom; svojo ženo bom poslal za štiri tedne na deželo.«
Prog led ameriškega vojnega brodovja pred San Franoisconi ob priliki pomorskih manevrov.
Natl solkanskim mostom pri Gorici.. (S. Šantel.)
Tobak in njegov čar
Slovenska narodna pesem poje, da sta lisica in lisjak tobak pila, ne pa kadila, in tako so umeli in označevali to strast tudi razjii srednjeveški zakonodajalci in poboljševalni sveta. Sicer pa spravimo najbolj podkovane strokovnjake in izobražence v zadrego, če jih vprašamo, kdo je prav za prav iznašel kajenje. Negotovo se bodo sklicevali na Kolumba, Ameriko, stare Maje — pa na Arabce in Turke in še na Grčijo in Macedoniijo. Točnega odgovora ne dobimo, dasi ne manjka obsežnih kulturnozgodovinskih del o tobaku in kajenju (najnovejše in najboljše je pač conte Cortijeva »Suha pijanost«), Vse kadi in puha, a za zgodovino tega vražjega zelišča se malokdo zmend.
Prvotna domovina tobaka so Antille in Srednja Ameriika, kjer je v divjini izvrstno uspeval in so ga v sivi davnini zažigali bogovom na čast. Polagoma eo po vsej priliki duhovniki opazili blagodejne učinke tobaikovega dima in ga začeli uporabljati tudi za osebni užitek. Na vsak način so kadili na Antillah, v Mehiki in Braziliji, torej na vsem ozemlju stare majske kulture že v časih, ko 6e Evropi še sanjalo ni o tem ©mamilu. Dejansko nas je z njim seznanil Krištof Kolumb, ki je, kakor znano, na svoji vožnji najprej pristal na Antillah. In kakor ima vsaka slaba reč hitre noge, tako se je tudi »pitje tobaka« ali »žlevenje megle«, kakor 60 se izražali o pušenju ogorčeni oblastniki in pridigarji, zelo hitro razširilo in globoko ukoreninilo po vsej Evropi in ostalih delih starega sveta. Zaman so bili vsi opomini in grožnje — možakarji so s tobakom dobili nekaj, kar jim je postalo nekako do-
Rošenei z norveškega tovornega parnika »Sisto«, ki se je potopil. Posadko je rešil nemški parnik »Nevv York«, na katerega krovu jo vidimo na sliki. Sredi med norveškimi mornarji sedi prvi častnik »Nevv Yorka«, Alfred Wiesen, vodja vrlega rešilnega moštva.
Drobtine
Po tisoč letih vzklil. V majhnem mestu Ronneby ob južni švedski obali občudujejo ljudje na vrtu nekega rokodelca gredico graha, ki ima čudovito poreklo. Ta grah je bil namreč semkaj prinesen iz lu-tankamonovega groba, da bi preizkusili njegovo življenjsko silo po nekaj tisoč letih. Neki danski inžen-jer, ki je bil pri odpiranju groba, je prinesel grah na Švedsko in 1. 1930. so izročili zemlji prva zrna. Ta so pognala in dvoje zrn je dobil ta rokodelec v mestu Ronneby, iz katerih mu je zraslo 202 plodova. In
vprav zdaj mu cela gredica teh starih zrn cvete. *
Srce in duševno stanje. Vsakdanja govorica nudi dovolj dokazov za to, da smatra ljudstvo srce kot organ, ki izraža duševna stanja. Pripoveduje n. pr. o »skrbeh, ki težijo človeku srce«, o »prisrčnem veselju« itd. V novejšem času so znanstveniki to zvezo med srcem in dušo natančneje proučili. Pri tem so ugotovili, da se z različnimi duševnimi stanji ne spreminja samo razdelba krvi, temveč tudi množina krvi, ki jo utrip požene v _ žil je. Poizkusi so važni zlasti z ozirom na ljudi, ki bolujejo na srcu. Ti so najbolj potrebni, da se očuvajo vsakega razburjenja. Po drugi strani pa se dado baš takšni bolniki s pravim postopanjem lažje vplivali in ozdravljati nego bolniki, ki so duševnim vplivom težje dostopni.
Električno dvokolo. Holandska tvornica za izdelovanje žarnic v Eindpovvenu je zgradila električni bicikelj, ki ga poganjata elektromotor in električni akumulator. Dovoljenje za izdelavo takšnih koles so že dobile nekatere holandske tvornice. Posebna akumulatorska baterija, ki je vgrajena v kolesni obroč, daje tok za električni stroj, ki leži poševno pod sedežem in žene od tam zadnje kolo s pomočjo verige. Električno kolo napravi lahko 70 km nepretrgane vožnje in vozj z brzino 20 km na uro.
★
Gigantski načrt. Na mednarodnem kongresu za gradnjo cest v Milanu je sporočil predsednik Mednarodnega urada za delo v Ženevi, Albert Tho-
mas, da se pripravlja načrt za zgraditev večjega omrežja cest v Evropi. V naslednjih petih letih se ilo 14 tisoč kilometrov novin cest, v ka-
Ključavnica za gobezdače v radiu
Z novim izumom ameriškega profesorja Can-riga bo ustreženo vsem onim radio-ljubiteljem, ki ne marajo reklamnih vložkov, govorov, predavanj itd. Mali avtomat, ki ga je predvajal izumitelj na kongresu ameriškega društva znanstvenega napredka, se more priklepati na poljuben apaTat. Dovaja potem samo glasbo in takoj odklopi elektriko, čim zadoni glas napovedovalca ali predavatelja. Ljubiteljem glasbe je omogočeno s tem nemoteno uživanje godbe in petja. »Radiorobot« neusmiljeno zamaši usta vsem govornikom, ki priporočajo svoje blago med posameznimi 6'tavki simfonij alti opernimi dejanji.
graditelji vložili 4.200,OOO.COlJ zlatih Iran-Na ta način bo mogoč« zaposliti v prvein letu
»Opro-j>ro-slite, a-alii im-male ee-seboj ka-kaj so-oper ka-kašelj?«
gradnje 180.000 delavcev, v drugem letu 470.000, v tretjem letu 560.000 in v četrtem letu 655.000 delavcev. Za financiranje tega načrta se bo povišal davek na bencin, ki se ga porabi okroglo 10 milijard litrov letno, za 3 do 4 zlate stotinke franka pri litru. Kapital za zgraditev cest se bo na ta način amortiziral v 15 do 20 letih.
polnilo njih samih in brez česar sn sami sebe ne morejo več niti predstavljati. Francoska pisatelj Moliere imenuje v svoji komediji »Don Juan« (1665) kajenje »strast dostojnih ljudi«. Še več, Moliere je zagrešil celo drzno primero: »Naj pravita Aristotel in modroslovje, kar hočeta — nič na svetu se ne da primerjati s tobakom... Kdor živi brez tobaka, ni vreden, da živi.« — Tudi e lavni skladatelj J. S. Bach je bil hud tobakar in je na čast tej dišeči rastlini spesnil in uglasbil slavo-spev. V njem izpoveduje, da se mu pri tobaku vsikdar porajajo lepe misli, zato zadovoljno in pobožno puši svojo čedro na kopnem in na vodi in doma...
Dočim pa sta bili pipa in cigara že davno vdo-mačeni, je cigareta znatno mlajšega izvora. Marsikje se je razširila šele v zadnji dobi — da, celo v Nemčiji je prišla v splošno uporabo šele za časa svetovne vojne. Po vsej priliki je bila cigareta v Evropi najprej v rabi pri Špancih — tako vsaj bi bilo soditi po neki opazki v spominih Caeamove. A ugotovljeno je, da so jo poznali že tudi ameriški Indijci.
S cigareto se je »tobačna pijanost« šele prav začete in se izprevrgla v splošno zlo, saj je znano, kako nenasitna je kadilska strast cigaretnih kadilcev in kako je ravno cigareta najbolj škodljiva. Strasten kadilec žlevi v nepretrgani verigi, prižiga cigareto na cigareti. O Napoleonu I. pripovedujejo, da je na dan bitke pri Solferinu pokadil 50 cigaret, s čimer bi se vsekakor postavil tudi med današnjimi tobakarji, prvi bi pa prav gotovo ne bil
Mestna hranilnica ljubljanska
Za normalizacijo poslovanja
Nova posojila ljubljanske mestne občine
Kot smo poročali, je Mestna hranilnica ljubljanska na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1933 zaprosila za zaščito. Ker pa se kaže vedno bolj nujna potreba za normalizacijo poslovanja, je na svoji zadnji seji občinski svet ljubljanski sklepal o ukrepih, ki so potrebni za normalizacijo poslovanja pri zavodu.
Mestna občina ljubljanska ne jamči samo z vso svojo davčno močjo za obveznosti zavoda, ampak je tudi velik dolžnik zavoda. Zato je bilo potrebno, da se del tega dolga likvidira, da bi prišel zavod do likvidnih sredstev, poleg tega pa bi zavod zaradi svoje likvidnosti lahko pritegnil mnogo novih vlog, če bi vlagatelji imeli sigurnost, da razpolagajo lahko takoj s svojim denarjem. Kako se to izvede, pa je imel najlepši vzgled pri zagrebški mestni hranilnici .
Zagrebška mestna občina je letos najela veliko posojilo 30 milj. Din pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici (vsak zavod je dal polovico omenjene svote). Del donosa tega posoj la se je porabil za odplačilo dolga mestne občine pri zagrebški mestni hranilnici. Poleg tega pa je ob-
čina razpisala 50 milijonsko obligacijsko posojilo, katerega je bilo mogoče del plačati v gotovini, del pa z vložnimi knjižicami Mestne hranilnice. Tudi to posojilo je uspelo in zagrebška mestna hranilnica je dobila velike vsote gotovine, katero je lahko porabila ali za izplačila vlagateljem ali pa jo držala v blagajnah, da zadosti vsem zahtevam. Tako je danes zagrebška mestna hranilnica eden najlikvidnejših denarnih zavodov v državi, pri približno 300 milijonih starih in novih obveznosti ima okoli 80 milijonov gotovine, takoj plačljivih naložb v bankah in blagajniških zapisov Narodne banke.
Mestna občina ljubljanska dolguje zase in za svoja podjetja mestni hranilnici po stanju z dne 31. decembra 19.33 114.6 milj. Din, dočim so znašala istega dne vsa komunalna posojila mestne hranilnice 120.6 milj. Din. Zaradi tega gre prizadevanje mestne občine za odplačilo dela tega dolga. V ta namen pa se morajo najeti nova posojila, ker iz tekočih sredstev ni mogoče misliti na predčasno amortizacijo dolga.
Zato je bilo na že omenjeni seji sklenjeno:
Mestna občina naj najame nova posojila in sicer:
1.	Pri Državni hipotekami banki v Belgradu posojilo 20 milj. Din po obrestni meri ne nad 8% in zu dobo 10 let.
2,	Pri Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic naj se najame posodilo do 25 milj. Din v obliki komunalnih zadolžnic tega zavoda, ki bodo plačljive ali v gotovini ali pa s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice.
3,	Pri Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic naj sc najame posojilo v enaki obliki (na komunalne zadolžnice) do 5 milj., izplačljivih samo v gotovini.
4.	Končno naj se izda 4% obligacijsko posojilo z dobitki v znesku do 15 milj. Din. To posojilo bi sc plačalo do polovice v gotovini, druga polovica pa s knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske.
Če sc izvedejo vsi našteli načrti v celoti, bi se tako mestni dolg pri hranilnici zmanjšal za približno polovico. Mestna hranilnica pa bi prišla do novih sredstev, katera bi porabila na že omenjeni način in začela normalno poslovati
Sltctt
Jugoslavija v luči statistike
Številke o našem prometu
Po podatkih Statističnega letopisa za 1932 ima v naši državi 9 mest električno cestno železnico. To so: Belgrad (66 km), Zagreb (17), Ljubljana (11), Subotica (14), Niš (12), Osjek (11), Sarajevo (8), Novi Sad (7) in Dubrovnik (6); skupno 155 km.
Na tramvajih jc bilo leta 1932 v vsej državi milj. potnikov, dočim je zuašalo število potnikov Se I. 1931 106.95 milj. in jc bila s tem dosežena najvišja številka prometa. Največ prometa je. bilo v Belgradu s -14.1 milj. potnikov, nadalje v Zagrebu s 30.85 milj. in v Ljubljani s 6.8 milj. Dohodki tramvajskih družb so znašali 66.3 milj. Din, izdatki pa 63.9 milj. Din, pri tem pu niso upoštevani podatki za Belgrad, ker so lu znani samo dohodki, kii so leta i932 znašali 61.4 milj. Din.
Poleg tramvaja ima cela vrsta mest v naši državi še avtobusne linije, mnogo mest pa ima samo avtobusno prometne zveze. Tako imajo avtobusni promet poleg tramvaja šo v Belgradu, Dubrovniku, Noycm Sadu, Osjeku, Sarajevu, Subo-tici in Zagrebu, dočim imajo samo avtobusni promet na mestnem področju mesta: Cakovec, Senta, Sombor, Split. Sušak, Veliki Bečkerek, Vel. KL-kinda in Vršac. Dolžina vseh avtobusnih linij znaša 120 km. Toda promet je znatno manjši kot na tramvajih. Potnikov je bilo leta 1931 le 5.46 milj., donos pa je dosegel vsoto 15 milj. Din. izdatki pa KEJ .milj. Din. Zanimivo-je, da v tej statistiki nikjer ne dobimo Maribora, na katerega so najbrže pozabili.	'	~	„
V zvezi s prometom v mestih navajamo Se nadalje, da je bilo medkrajevnih zvez v državi 171, od tega v Sloveniji 112 avtobusnih linij, z dolžino 14.i74 km, od tega v Sloveniji 3148 km. Ti podatki sc nanašajo na leto 1931. leta 1929 pa je bilo linij še 3»4 z dolžino 16.138 km. Število prevoženih potnikov je znašalo leta 1929 4.1 milj., leta 1930 11.8 milj, in leta 1931 2.3 milj., od tega v Sloveniji 0.76 milj. Dohodki od tega prometa so znašali 1031 36.2, izdatki pa 36.4 milj. Din, iid tega v naši banovini 11.7 milj. dohodkov in 11.05 milj. Din izdatkov.
Za primerjavo navajamo, da je letu 1932 znašalo število potnikov na državnih železnicah 35.05 milj. (1931 41.77 milj.), na zasebnih železnicah pa 1.32 milj. (1931 1.45 milj.). V pomorskem prometu je znašalo število potnikov leta 1932 2.1 milj. (1931 2.6 milj.). Potniški promet na rekah pa je dal tele štev.: 1932 6.655 milj. (1931 7.19 milj.).
Če hočemo podati popolne Številke, potem ne smemo prezreti še pošt, ki imajo več avtobusnih i linij, ki so prevozilo leta 1932 6.12 milj. potnikov (1931 0.2 milj. potnikov). V zračnem prometu pa je bilo potnikov leta 1932 1507, leta 1931 pa 2442. V letu 1933, pa ludi v letu 1934 je promet na letalih zelo narastel radi uvedbe več novih linij.
Koliko knjig izide v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih za 1932 je izšlo tega leta v naši državi 094 knjig, dočim jc bilo 1. 1931. izdanih 1833 knjig. Število prevodov je znašalo leta 1932. 144, leta 1931. pa 194. Največ knjig je bilo leposlovnih 224, vzgojnih 194, 51 pa teoloških del.
Število muzejev Jugoslaviji. Po uradnih jiodat-kili je bilo v naši državi 37 muzejev in posebnih zbirk. Od teh je bilo 16 državnih, 17 jih je pripadalo samoupravam, 4 pa zasebnikom. Predniači Zagreb, ki ima 7 muzejev, odn. zbirk, slede Belgrad s 4 muzeji, odn. zbirkami, Split tudi 4 in Ljubljana s 3 muzeji, odn. zbirke (etnografski, skupni in | umetniška zbirka Nar. gal). Muzeje, odn. zbirke je leta 1932. obiskalo brezplačno 167.3:» oseb, 75.931 pa jih je kupilo karte.
Zavarovanje državnega prometnega osebja. Po uradnih podatkih so leta 1932. znašali dohodki humanitarnih fondov železniškega osebja 38.4 milij. Din, cd tega pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu 4.5 milij., izdatki |ia v vsej državi 24.3 milij. Din. od tega pri ljubljanskem ravnateljstvu 7.0 milijona. Število aktivnih članov je znašalo v vsej državi 77.255 (na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 66.612), družinskih članov pa je bilo 71.501, od tega pri ljubljanskem ravnateljstvu 28.503. Podatki za vso državo so nejx>polni. Število upokojencev, invalidov itd. je znašalo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 3237.
Prijave za pridobnino
Davčna uprava za mesto Ljubljana poživlja vse 'zavezance pridobnini, da vlože davčno prijavo za davčno leto 1935. iu sic?r v dobi od 1. do vštetega 31. januarja 1935. Vložili je prijave o dohedku in o jicslovnem prometu, ki je bil dosežen od pos ov in opravil v letu 1934. Novi obrazci davčnih prijav za pridobnino, nadalje obrazci prijav za davke na poslovni promet se dobe pri davčni upravi za 1 Din komad. Davčne prijave je izpolniti samo na prvi strani prijave. Vse rubrike na ostalih straneh izpolni davčna uprava sama.
Prijave za rentnino
Davčna uprava za mesto Ljubljana poživlja vse, ki imajo dohodek iz imovinskih pr:dmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku (t. j. zemljarini, zgradarini, pridobnini, družbenem in uslužbenskemu davku). Prijave se morajo vložiti od 1. do vštetega 31. januarja 1935. *
Pred izpremembami v kliringu s Francijo. Kakor f>oročajo iz Pariza, je Francija sklenila novo klirinško pogodbo z Lelonsko. Nova pogodba vsebuje važno novost za vse države, ki imajo z Francijo zaradi zapiralne politike Francije velik pasiven saldo. Nova pogodba vsebuje določilo, da mora Letonska plačali 25% dobroimetij, za ostalih 75% pa bo dovolila Francija dodatne uvozne kontingente. Upanje je, da bodo v tem smislu izpremeujene tudi pogodbe o plačilnem prometu Francijc z Madjarsko, Grčijo in našo državo.
Kmet — dolžnik in vlagatelj. Združenje denarnih zavodov v Novem Sadu je zbralo podatke za 133 denarnih zavodov na svojem področju glede kmečkih dolgov in kmečkih vlog. Po teh podatkih so kmetje dolgovali dne 31. decembra 1933 po menicah 433.8 milij. Din, ostale obveznosti do bank pa so znašale 64.4 milij., skupno torej 498.2 milij Din. Iemu nasproti pa stoji 207.6 milij. vlog kmetov v vojvodinskih bankah. To dokazuje, da so v veliki meri radi kmečke zaščite prizadeti kmetje sami.
Hranilne vloge v vojvodinskih bankah. Po poročilu, ki ga je podal g. dr. Slavko Stanič na plenarni seji sku|>ne zbornice v Novem Sadu, posnemamo, da so znašale hranilne vloge v denarnih zavodih na področju novosadskega združenja bančnih in zavarovalnih zavodov 30. junija 1030 1473.1 milij., dne 31. deccmbra 1930 pa 1518.3 milij. Din. Do junija 1931 so padle vloge na 1458.7, do konca decembra 1931 pa na 1248.4 milij. Din. Leta 1932. so sc vloge zmanjšale na 986.2 milij., leta 1933. na 917.8 milij. Padec vlog se j^ nadaljeval tudi v letu 1034. j,, c0 do konca oktobri letos vloge pdle na S60.7 milij. Din. Skupno so torej vloge padle v Vojvodini za 613 milij. in znašajo sedaj le še približno 52% vlog iz leta 1930.
Belgrajska zadruga je ena največjih zavarovalnih družb v Belgradu, ki se j>eea tudi z bančnimi posli. Zavod je delniška družba, čeprav bi kdo sklepal po naslovu drugače. Za 3. februar sklicuje zavod svoj redni občni zbor, ki bo obravnaval bilanco za 1934. Zanimivo je, da je za 5. januar že sklican izredni občili zbor delničarjev, kjer je na dnevnem redu sklepanje o prenehanju mandata vsein članom uprave, ki so bili izvoljeni na redni skupščini 10. marca 1934. V primeru, da preneha mandat članom uprave, bi se izvršile takoj volitve novega upravnega odbora. — Člani, izvoljeni leta 1934, so ti-le: Dimitrije J. Živanovič, dr. Ferdinand Gramberg, Mil. Maksimovič, Nik. Stanarevič, Aleks. J. Jarolimek, dr. ing. Ljub. Godjevac, M. Milutino-vič, A. J. Jovanovič-Resavac, T. Zdravkovič in Jov. Todorovič.
Konkurz za dimnikarske okoliše v Južni Srbiji. V vardarski banovini bo zasedenih 14 dimnikarskih rajonov. Prošnje je vlagati najkasneje do 12. januarja 1935 na bansko upravo v Skoplju z vsemi listinami in potrdilom »Zanatske komore v Skoplju«. Opozarjamo na ta konkurz dimnikarske mojstre in pomočnike z mojstrskim izpitom. Podrobnejša navodila dobe pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Ribiški koledar za 1935. Oblastni odbor Jadranske straže v Splitu je letos že šestič izdal svoj priljubljeni ribiški koledar, ki stane samo 8 Din. Vsebina koledarja ni samo [»učna, ampak tudi zabavna. Na 140 straneh je objavljenih zelo veliko slik iz našega morskega življenja. Poleg tega vsebuje koledar tudi vse zakone in pravilnike, ki tičejo pomorski ribolov, nadalje vse informacije itd. Poučne so tudi statistike uspehov našega pomorskega ribolova. Koledar ne bo zanimal samo interesentov, ampak vso našo javnost, v kateri bo vzbudil zanimanje za naše morje in važno gospodarsko panogo, ki daje toliko ljudem kruha: ribištvo.
Bela vrana. Reuter poroča iz Paname, da je bil v republiki Panaini sklenjen zakon, po katerem se ukingo carinske postavke za uvoz okoli 600 vrst blaga. Zakon bo uveljavljen |x)leti leta 1935.
Gvoz lesa v Italijo je znašal v prv i h devetih mesecih letos: iz Jugoslavije 38.769 vagonov, iz Avstrije 25.266 vag., iz Rusije 16.199 vag. in iz Romunije 2712 vagonov. V primeri z letom 1933. je narastel uvoz iz vseh držav z izjemo Romunije, odkoder je uvoz padel.
Uvoz lesa na Madjarsko je znnšal v prvih devetih mesecih 1934 64.930 vag. za 30.9 milij. pengov, dočim jc v istem času lani znašal samo 41.216 vag. v vrednosti 19.7 milij. pengov. Največ uvaža Madjarska stavbnega lesa; največ drv iz Češkoslovaške in Romunije, oglja iz Jugoslavije in Romunije, stavbni les pa prihaja večinoma iz Avstrije.
Novo romunsko posojilo je vrglo po izjavi finančnega ministra 2.000 milijonov lejev čistega. Skupna nominalna vsota posojila znaša 3.740 milijonov lejcv.
Borra
Due 28. decembra 1934.
Denar
Neizpremenjeni so ostali Amsterdam, Berlin in Newyork, narasli so tečaji Bruslja, v mali meri Pariza, popustili so London, Praga in Trst.
v zasebnem kliringu je ostala notacija avstrijskega šilinga na naših borzah neizpremenjena: 8. IS do 8.20. Grški boni v Zagrebu 29.40 do 30.10, v Belgradu 29.50 denar. Angleški funt je na zagrebški borzi popustU na 225.23—226.83, na belgrajski borzi jia na 224.75 -22605. španska pezeta v Zagrebu 5.45—5.55, v Belgradu 5.55—5.65. Budimpešta je ostala v Belgradu neizpremenjena: 8.75 blago.
Ljubi ana. Amsterdam 2309.63—2320.99, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 800.37—804.31, Curih 1105.85—1111.35, London 163.15—169.75, Ncwvork 3385.28—3413.54. Pariz 225.37-226.49, Praga 142.46 —113.32, Trst 291.58—293 98.
Promtl na zagrebški borzi 31.562 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 152375, Newyork 308.625, Bruselj 72.40, Milan 26.415, Madrid 42.25, Amsterdam 208.825, Berlin 124, Dunaj 73.26 (57.5), Stockholm 78.55, Kopenhagen 68.05, Praga 12.89, Varšava 58.35, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.89.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes za državne papirje prijaznejša in je za nekatere celo bil zabeležen višji tečaj. Vendar tečaji niso znatno fluktuirali. Promet je bil znatnejši, posebno v vojni škodi. Na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda 1000 kom in 2000 dol. 7% Bler. posojila. Nadalje je bilo zaključenih tudi 1C0 delnic Priv., agrarne banke.
Ljubljana. 1% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 336—337, begi. obv. 56- 57, 8% Bler. pos. 63—64, 7% Bler. pos. 56—57, 7% pos. DHB 64 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70—71.50, agrarji 41—42, vojna škoda 335.50 -336.50 (335.5), 2. 338—339 (338, 340), 6% begi. obv. 56—57, 8% Bler. i»s. 64—65.50, 7% Bler. pos. 56.25-56.50 (56), 1% pos. DHB 64.50 den. — Delnice: Narodna banka 4400 den., Priv. agr. banka 224—229 (224), Im-pex 50 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71-71.50, agrarji 41.50-42.25, vojna škoda 335.50—336 (336), 1. 337-337.50 (337), 2. '337.50-338.50, 6% begi. obv. 57.50—57.75 (57.60), 8% Bler. pos. 66 -67 (66. 65.50), 7% Bler. pos. 56.50 den.. 1% pos. DHB 64.5 den. — Delnice: Narodna banka 4650—4700 ( 4670, 4650), Priv. agr. banka 225—228.
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica bač. postaja 79 kg 109—111, gorban. 77-78 kg 109-111, dolban. 77-78 kg 107— 109, srem. 7S-79 kg 109—111, slav. 76-77 kg 115— 117, potiska 78-79 kg 117—119. Koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo bač. 60—62, ban. 58—60, umetno sušena bač. 68—70, ban. 65—67. Moka ban. ničla 175—195, bač. 175—195, št. 2 bač. 160-175, št. 5 bač. 140-155.
Sombor. Oves bač. 74—76, srem. in slav. 78— 80, rž bač. 104—106, ječmen bač. in srem. 63-64 kg 112.50—115, bač. iu srem. poml. in bar. 67-68 kg 125—127.50, koruza bač. žel. promptna 56—58, bač. in srem. sušena 63—65- bač. in sred. za januar 53 —60, bač. in slav. suš. ladja 72—74, otrobi bač. proinptni 68—70. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 29 vagonov.
Radio
Programi Radio Liubljanai
Sobota, 2!>. deccmbra: 12.15 Solistični Instrumentalni koncert na ploSčah 12.1") Poročila 13.(10 fcas, Baletna godba im ploščah 18.00 Radijski orkester 18.15 Aktualnosti (Ljudovit Mrzel) 18.311 Radijski orkester 10 00 Kriza v razmnoževanju evropskih narodov (Iur. Ferdo Lnpfca) 10.20 Vesele pesmice na ploSčnli 111.30 Nacionalna ura: Pred 100 leti in danes (i/. Belgriulu) 20 00 Cas, jedilni list, program za nedeljo 20.10 Zunanji politični pregled (dr. .log) 20.40 Romantična glasba, Radijski orkester: Sehnbert: U-mol simfonijo: vmes: Slovenski vokalni kvintet poje skladbo romuntikov 21.40 Cas, |>oročiln 22 00 (litre solo, g. M07,golita; vmos: Slovenske narodne, pojeta gg. Jolačln in Žagar s sprem ljovanjom harmonike (g. Stanko).
Drugi programi i
SOBOTA, 20. decembra. Belgrad: 20.00 Orkestralni koncert 21.10 Uodba kraljeve garde 28.10 PloSče — Za-greh: 20.30 Vokalni koncert 21.1X1 Recitacijo il 30 Oboa — Dunaj: 1(1.45 Ploščo 10.10 Glasbeno potovanje po Evropi 21 25 Radijski orkester 23.30 Šrnmol 24.00 Plesne ploiča — Uudimneita: 10.10 Dunaj 21 00 Jaz/. 22.20 Ciganska glasba 23.10 Plošče — Milan-Trst: 17.10 Plesna glasba 20.45 Poster večer — lllm-llnri: 17.10 t/ahkn gla* Iia 20.45 Prenos opore — Praga:. 19.1(1 Božične pesnil 20.00 Zborovski koncert 21.10 Radijska revija 22.30 Salonska glasba -• Urno: 18..Vi TJubavno pesnil, Dvoržak — Hrati-slara: 1(1.10 Ja/./. 1J1.10 Proslav« .leseiiskčgii — Varšava: 20 00 Lahka glasba ln petje 21.00 Beethovnov koncert 22.15 Plesna glasbn Berlin.' 10.00 Koncert del Grne-nerjn 20.10 Pester večer — KSnigsIlcrg: 10.10 Godba nu pihala 21.10 Berlin — Hamburg: tO 00 Kiinigsberg 20.15 Veliki radijski variete — Vratislava: 20.10 Operetni večer — Jjipsko: 10.05 Komorna glasba 20 15 Gradovi v zraku — Ktiln: 10.00 Božiču« glasba 1030 Narodne pesmi 20.10 Vratislava — Frankfurt: IS.50 Zabavna glasba 20.15 Vesel večer doma — Sluttgart: is.311 Gledališki ve"er 20.15 Frankfurt — Monakovo: 10 00 Ljudska glasba 20 311 Operet« .OnrjnV.16«, Lehnr — Curih: 20.20 jubilejni program 21 40 Plcv-nn glasba s kabaretom — Strasstfur/f: 20.00 PloSče 21.30 Francoske božične igre,
Občni zbor Zveze jugoslovanskih table-ienis igralcev
V Zagrebu se je vršil letni občni zbor jugoslovanske table-tenis zveze. Dobro obiskani občni zbor je otvoril predsednik zveze dr. Egon Zahrad-ka in v svojem nagovoru komemoriral tragično smrt blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Prvega Zedinitelja, kateremu so vsi navzoči stoje vzkliknili »Slava«. Nato jc predsednik pozval vse delegate, da vzkliknejo novemu vladarju Petru II. trikratni »Živio«. Sprejete so bile brzojavke vzvišenemu vladarskemu domu, predsedniku zveze športnih zevz, podbanu dr. Stevanu lladžiju in ministru za telesno vzgojo naroda dr. Grgi Andje-loviču.
Prečitana so bila poročila tajnika in blagajnika, Iz tajniškega poročila je razvidno, da jc zveza v dobrih odnošajih do podrejenih ji edinic, kakor tudi do mednarodne zveze. V preteklem poslovnem letu sta bili ustanovljeni dve novi pod zvezi in sicer prva v Ljubljani, druga v Novem Sadu. Število članov se je povečalo za 9. Zveza šteje sedaj 28 klubov, ki imajo 437 verificiranih članov. Ker je pa mnogo klubov s table-tenUkimi sekcijami, ki niso še včlanjeni v zvezi, se bo število članov kmalu povečalo. Izvedena je bila popolna reorganizacija dela v zvezi. Blagajniško poročilo jc bilo brez debate sprejelo. Poročilo tehničnega referenta je pokazalo velik napredek naših igralcev. Predvsem je omeniti napredek slovenskih igralcev članov SK Ilirije in ŽSK Hermesa, ki bodo kmalu zasedli vsa prva mesta na državni listi. Vršilo se je veliko tekem na domačih tleh. Poleg državnega prvenstva v Zagrebu so pomembnejši še mednarodni miting na Bledu in jubilejna prireditev Hterm-sa v Ljubljani. Zveza je sodelovala s svojo reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Parizu, kjer je zasedla častno sedmo mesto med 13 sodelujočimi. Razen tega so reprezentance Ljubljane in Zagreba zmagale v Gradcu proti ta-mošnji mestni reperzentanci.
• Pri volitvah je bil izbran sledeči novi odbor: predsednik: dr. Egon Zahradka; podpredsedniki: dr. Bajee (Ljubljana), Weiler, Josip Nagy; tajnika: I Mlinaric, Golob; blagajnik: Lupiš; tehnični referent: Nikola Mogan; odborniki: Čanadjija, Piccoli (Ljubljana), Maksimovič, Heksner, Hajdu (Novi Sad), Jovanovič (Pančevo); nadzorni odbor: Pleš-nik, Bralun, Huič.
Program za novo poslovno dobo je podal nato predsednik. V glavnem bo naloga zveze, da poskrbi za organizacijo takozvanih »divjih« klubov. V Zagrebu se bo osnovala podzveza. Skušalo se bo prirediti čim več turnirjev domačih in tudi I mednarodnih.
Jugoslovanska reprezentanca se bo udeležila tudi letos svetovnega prvenstva, ki se vrši v Londonu v času od 8. do 16. februarja 1935. Preizkusile se bodo vse vrste žog, ki so odobrene po mednarodni table-tenis zvezi in 6e bo ena izmed njih proglasila kot službena vrsta J. T. T. Z.
Pri slučajnostih se je govorilo še o mednarodnem prvenstvu Jugoslavije, ki se bo vršila v.Novem Sadu. Osnuje se tudi v Belgradu posebna podzveza, ako bodo to zainteresirani klubi mogli izvesti. Nato jc predsednik zaključil uspeli občni zbor.
Olajšave za nemške atlete, ki se pripravljajo za olimpijado
Nemčija se pripraven v prav posebnih merah na Olimpijado. To sc da sklepati še posebno po zadnjih navodilih državnega športnega voditelja von Thammer-Osten-a, ki je določil, da so vsi, ki posedujejo olimpija-pas, t. j. vsi, ki imajo izgle de, da prideio v olimpijsko moštvo, odslej podrejeni edino-le njemu samemu. Ako so včlanjeni pri SA oziroma SS oddelkih, jim tam ni treba opravljati do olimpijade nikakega dela. Proglas pravi nadalje, da se bodo vsi nadrejeni za nje brigali, da jim bo olajšano delo v službah in da bo poskrbljeno za nje ludi v finančnih straneh, — Vsekakor idealne razmere za športnika! Seveda l pa sedaj država zahteva od njih vse njihove inoči, ki jih bo rabila, ako bo hotela zavzeti na olimpi-jadi prvo mesto.
Smučarski klub Ljubljana. Nocoj oh 16 30 važen .sestanek tekmovalcev. Dogovor glede treninga na Pokljuki, ki prične 1. Januarja. Trening vodi priznani pedagog češk trener Luoi SJlehlik. Snežne prilike na Pokljuki so idealne: skakalnica jc uporabim, na kar opozarjamo vse skakalce. Obenem naj se. oglasijo pri se Stanku tekmovalcev tudi člani tehničnega odbora.
Vremensko poročilo po stenju dne 27. dccembra 1934:
Rntcče-Plnnica: temperatura —2" C, jasno, mirno; Tannar 30 oni snega; Peč-Petcljiuok I ni snegu: smuka dobra, snež!
Pokljuka: temperatura —7° C, jasno, mirno, na 10 cui trde podlage 20 cm pršiča; Lipansiki vrh 1 m pršiča na trdi podlagi; smuka prav dobra, skakalnica uiporaibnn!
Planina nn Kraju: temperatura —12" C, veter sever, 1 m snega, suh, pršič; šminka idealnal
J. Z. S. Z.
Ptuj
Zverinski nočni napad. V Lancovivasi sta,nuje 32 lelna Katarina Sakelšek, ki gospodinji posestniku Janezu Rozmanu. Na božič, ko .ni bilo gospodarja doma in je bila Sakelšekova snma, so v pozni noci vdrli trije moški v stanovanje in jo j>re-iepli tako hudo, da'ima po vsem telesu težke poškodbe in zlomljeno desno nogo. Na krik napadene so prihiteli sosedje in prepodili nočne razgrajače. S kakšnim namenom so vdrli v hišo in Sakelškovo jvrelepli, še ni zaiano in bo dognala to šele preiskava. Poškodovano Katarino so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrla zasebnica Ana Marnik, doma iz Orešja pri Ptuju. Dosegla je slarost 59 let. V mariborski bolnišnici pa je umrl vpokojeni policijski stražnik Anton Štrucl, star 46 let. Pokopali so ga na hajdijiskem pokopališču. N. v nr. p.
STARSEMI
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza slabih živcev in brez teka, »Enertfin« za iača
nje krvi. iivcev in teka Odraslim 3 likcrski kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličk« na dan.
»Energin« se dobi * vseh lekarnah v pollitrskil. steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg S br 4787'32
,	_V LJUBUAtll « ^
DRAMA — Začetek ob 20
Sobota, 29. decombra: Matiček se leni. H«! B. Nedelja, 311 decembru: Gugalnica. Izven. Znižane ccno
od 24 Din navzdol.	...
Ponedeljek, 31. decembra ob 21: Kulturna pnredUev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene od '34 Din navzdol. Torok, 1. Januarja ob 15: Peterfkove poslednje sanje. Mlndinskn predstav«. Izven. Znižnne cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Waterloo. Izveu. Znižane cene od 24 Din navzdol.
OPERA — Začetek ob 20
Sobota, 29. decembra: Štirje grobjani Red C. Nedelja, 30. decembra ob 15: Izgubljeni valček. Ic.ven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Hofma-novc pripovedke. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.	*	,	, ,.,,
Ponedeljek, 31. decembra ob 21: Prt belem konjičku.
Opereta. Izven. Znižane ceno od 3« Din navzdol. Torek, 1. januarja ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob '30: Ples v Savojju. Operetn. laven. Znižane oene od 3« Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDAJOČE
Sobota, 29. decembra ob 20: Idealen soprog. Globoko
znižane cene od 15 do 2 Din. Zadnji« v sezoni. Nedelja, 30. decembra ob 15: Carjevič. Znižane cene. —
Ob 20: Izgubljeni valček. Ponedeljek, 31. decembra ob 15: Jurček. OtroSka predstava. Znižane cene. Prvič. — Ob 21: Stambulska rola. Prvi«. Silvoslrova predstava. Torek, 1. januarja ob 15: Stambulska rola. — Ob 20: Izgubljeni valček.
JVassnanila
Liubtiana
1 Lutkovni oder Krščanskega lenskega drultva v Vzademni zavarovalnici vprizori v torek, 1. januarja ob 15 in 17 pravljično igro «Povodni mol in Ančkai. Vstopnice so po 6, S, 4 in 2 Din ter jih lahko dobite že od danes dalje v prodprodaji v iinlonskl trafiki, ali pa na dan predstave eno uro pred začetkom v dvorani lutkovnega odra.	, . .
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 in jntri ob 17 hi 20 dva velika sporeda: »Sezona v Kairu« (Renata Miiller, Wilty Fritsch) in vojni film »Zemlja v plamenih« (John
GUbeit)vočno službo imajo lekarne: mr. ITstar, Selenbnr-ova ulica 7: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, in mr. Trn-oczy ded.. Mestni tr« 4.
Celie
c Predavanje o angleškem imperiju, ki je bilo prvotno napovedano za Četrtek, bo danes, v soboto, ob 30 v dvoran,i Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Cvetko Sribar. To predavanje bo prvo v božičnem ciklusu predavanj DruStva jugoslovanskih akademikov v Celju. Upamo, da se bo vabilu nožih akademikov odzvalo mnogo Celjanov.
Sah
Šahovski klnb »Šentpeter« Ljubljana
Začetkom tega meseca smo začeli igrati ožji turnir. Boj za kvalifikacijo igrati v glavnem turnirju je izredno oster že sedaj v prvi polovici turnirja. Vsak igralec se zaveda, da v takem, prilično močnem turnirju ni lahko nabrati si dve tretjini vseh možnih točk, zato so vsak potrudi in da vse znanje iz sebe. Rezultat po 7. kolu je sledeči: I. Udovič 6 točk: 2. Lavirič 4Vi (1); 3. Jerančič 4'A; 4. Šuštar 4 (2): 5—7. Zupan, Pretnar in Beden 4 (1), 8—9. Faibel in Jeršin 4; 10. prof. Šile VA; ti—12. Bernot in Tornič 3 (I); 13. Modrič IV* (2); 14. Koračin 2 (4); 15. Kalan 2 (2) itd. Zaključek bomo še f>oročali.
Dne 20. dec. t. 1. simo imeli brzoturnir, katerega se je udeležilo 13 igralcev. Brzoturnir je bil dvokrožen, čigar namen pa je bil v naglici »regledati kvaliteto članov. Žal, da je nekaj do-rih šahistov manjkalo, kateri bi borbo brez dvoma poostrili. Po 4-urnem igranju je bil rezultat sledeči: 1. Hren 23 točk; 2. Beden 17; 3. Simbeck 1634; 4. Šuštar 16: 5. Jeršin 13: 6. Udovič \2V->\ 7. Faibel 12; 8. Kapus 10)4 9. Tornič 9'A itd.
Dne 3. jan. 1935 se začne zopet redno igranje ožjega turnirja in sicer se vrši 8. kolo. Pozivamo vse člane »Šentpetra«, da pridejo ta večer v klubov lokal zaradi informacij glede na predstoječi mateh z Dravljami.
Na Treh kraljev dan popoldne ob 4 se vrši medlklubski maten z Dravljami na 15 desk. Po-»tava moštva je nabita v klubovem lokalu. Obenem se vabijo ostali člani in prijatelji našega kluba, da prisostvujejo prireditvi kot kibici. Igra se v Dravljah in sicer v cerkveni dvorana. Revanža pa nato prihodnjo nedeljo v salonu g. Mencingerja. Odhod v Dravlje je oib 13.30 izpred kavarne Evrope.
K!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'— j ienllovanjskl oglaal Din 2'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
D	1	1	[22	I
Prodajalka
vajena tudi gostilne, želi zaposlitve, kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 14.378.
flužbodobe
Šivilja
dobi stalno mesto. Damski atelje, Poljanska 1. b
Stanovanja
ODDAJO: Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, blizu mitnice v Šiški, oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14488. (s)
Enosobno stanovanje
veliko in solnčno, z razgledom na vrt in Cojzovo cesto, oddam učiteljici ali uradnici — event. dvema osebama. Mir in snaga. Križevniška ulica 14. (č)
Velika zračna soba
z 2 posteljama, se poceni odda. Mala čolnarska 3.
(s)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liub-liana Krekov trg 10
Davčne zadeve
pritožbe, prijave, nasvete daje: »Davčna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva 7/II. nadstropje, (d)
Kupimo
Sena in detelje
kupi vsako množino Fran Reiter iz Nemčije, hotel Kajfež, Ljubljana. (k)
irfTffETffl
Mlekarska zadruga
na Dolenjskem proda 300 do 400 1 mleka dnevno po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.390.	(1)
Dalmatinsko vino
dobro, črno in belo, se toči ter dobro postreže v gostilni pri Zimovc-u, Sp. Kašelj, poleg postaje Zalog. M. T.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Javna sodna prodaja
pohištva, mizarskih strojev, orodja, potrebščin in iesa se bo vršila 2. januarja 1935 v Logatcu, Brod 30.	(1)
Sveža jajca
debela, zajamčena, zaboj 720 komadov 360 Din. -Ia. orehi v lupini 100 kg 460 Din - franko vozni-na, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Špecerijsko opravo
kompletno, z vsemi tehtnicami, zelo dobro in lepo ohranjeno, takoj prodam. Istotam velik lokal na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14535.	(I)
Pumparce
površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Posestva
Hiša
v Ljubljani se kupi za takojšnje plačilo — hranilnimi knjigami Mestne hranilnice v Ljubljani — - Ponudbe poslati upravi lista značka »Hiša 1935«
Stavbno parcelo
kupim ob Tyršovi cesti (Dunajski) za takojšnje plačilo s hranilnimi knjigami Mestne hranilnice v Ljubljani. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Parcela 1935« štev. 14479.	(p)
mraan
Plošče - gramofone
Izposojamo, zamenlavamo, prodajamo In kupujemo
„ELEKTROTON"
LJUBLJANA TavCarieva ulica 3
\uussm
Preklic
Podpisani Wohinz Kari, žel. uradnik v Ljubljani, sem govoril o gdč. Šmalc Ivanki, trgovki v Ljubljani, Marijin trg 1, da so jo peljali v glavnjačo. Poudarjam, da za to kleveto nisem imel nobene osnove ter jo vsled tega obžalujem, preklicujem in se zahvaljujem gdč. Šmalc Ivanki, da ie odstopila od kazenske tožbe. Wohinz Kari.	(o)
Pouk

Krojni tečaj
dnevni in večerni
otvarja edina v sodobnem krojenju v tujini diplomirana strokovnjakinja. Ude eženke lahko pod stro-kovn m vndstvom izdelujejo lastno garderobo.
Pričetek 7. Januana 1935. Jožica Kumelj
Ljubljana — Gledališka 7.
Krojači in šivilje!
Krojna knjiga za damske obleke in perilo, ki ima 156 strani in preko 100 rizb, je izšla. — Naslov: Knafelj Alojzij, krojni učitelj, Ljubljana, Križevniška ulica.	(u) ■■■■■■■■■■■■
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
% KUBANV-JEV MATE ČAJ
tirani ler KrepCa 2ivce in mišice. ruspe-, Suje prebavo, de a ap>>t>t. regulira delo-* vanje si ca In ledvic Kd >rga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revine. Dobi »e v vseh lek&rnah v originalni!' zavojih po uin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Leustek, LJubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
VOINENE NOGAVICE ROKAVICE • MAJICE
KOMPLETNE POTREBŠČINE za
KROJAČE IN ŠIVILJE,
nadalje: bogata zaloga zimskega
triko-perila, žepnih robcev,
toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 2
Objava
S 1. januarjem 1935 se odda v najem ali proda povsem opremljen in nanovo renoviran hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, obstoječ iz 24 hotelskih sob in restavracijskim pavilijonom ob morju. Hotel je povsem sobno in restavracijsko opremljen, tako da kupec odnosno najemnik lahko takoj prične z obratovanjem.
Pojasnila daje »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, Miklošičeva c. 19, poštni predal 297.
Pošljite naročnino!
PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU
se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din.
(Reg. S. br. 18117/32).
+ Vsemogočni je odpoklical k Sebi našo predrago iti nad vse ljubljeno hčerko, sestro in svakinjo, gospodično
MARIJO MARINKO
učiteljico na Vrhniki
danes, dne 28. t. m. ob 3 zjutraj, po dolgi mukapolni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 30. decembra 1934 ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1934. Globoko žalujoči: Marjeta, mati; Pepca, Ivan, Francka, Albina poroč. Kumer, sestre in brat; Joško, svak; Slavko, vnuk — ter vse ostalo sorodstvo.
ŽENINI I
NEVESTEI
V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo:
Vole:
OTROK
I. in II. del
Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju..
Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod.
Knjiga stane I. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi
pri
Ii. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Tekma okrog sveta
34
Ko je pred jurto ugledala zaprežene sani, se Je Ethel nekoliko piomirila. Sani so bile očividno pripravljene za njen in njenih tovarišev prevoz. Za njimi so se nekateri iz tolpe takoj lotili podirati in izprazniti jurto ter eo nalagali material na dvoje drugih sani, ki eo jih bili pripeljali za prvimi.
Drugi člani tolpe so splezali na raznih krajih naokrog na griče ob taborišču ter si poiskali zased. Jetniki so ob tem spoznali, da so se bili odločili postaviti se zoper vojake, kakor hitro bi se pokazali, ter se z njimi spoprijeti vsaj toliko časa, da pridejo na varno sani, na katerih je bil shranjen plen, ki so ga nagrabili pri napadu, zlasti pa dragocene zaloge vina in žganja iz jedilnega voza.
Ukazali so Etheli in Clafku, naj sedeta na sani. Isti stražnik, ki jih je bil stražil v jurti, in čigar podivjano, neprestano ee režeče lice je Clar-ka že ves čas jezilo, se je vsedel spredaj zraven voznika. Mandžurski trgovec se je moral spraviti na druge sani. Breme bi bilo za enega konja preveliko, dasi so kodrasti mongolski slepski konjiči ob najslabši preskrbi vajeni najneverjetnejših naporov.
Tisti hip ee je dvignil voznik na kozla. Poseben tlesk z jezikom, pok z bičem skozi ledeni zrak, ui konjiček je potegnil ter kmalu začel dirjati.
V maj-hnih razdaljah so sledile druge in tretje lani.
.rKaj nameravajo z nami?« je vprašala Ethel, Ki jo je stresal mraz kljub njenemu kožuhu, ki pa za razmere v tej zimski samoti ni zadostoval, in kljub debeli medvedji koži, ki je bila j>ogrnjena čez njena in Clarkova kolena.
»Nas in svoj plen hočejo spraviti pred policijo na varno. Večji del tolpe ostane tukaj, dokler se
to ne bo zgodilo, in domnevam, da bodo ponoči po raznih potih prišli za nami.<
Vozili so se komaj versto in eo pravkar, kre-nivši okrog nekega griča, izgubili taborišče z vida, ko sta z višine počila nenadoma dva strela iz pušk ter skoraj isločasno tam skočila dva moža iz enega ter vsak s puško v levici in z revolverjem v desnici pridirjala po pobočju.
Prve sani z Eihelo in Clarkom so se sunkoma ustavile, zakaj konj se je pod strelom v glavo zgrudil ler začel v smrtnem boju brcati. Nn Sašev poziv je kočijaž na svojem kozlu okorno vsial ter dvignil roke nad glavo.
Za njim so se hkratu s streli oglasili prestrašeni klici. Prvi je bil Ethelin, in go ji je izvabil samo strah pred nenadnim napadom, drugi pa je bil stražnikov, ki je sedel nji nasproti. A ta krik je bil od bolečine, zakaj drugi strel je bil zdrobil revolver v njegovi roki in hudo ranil roko samo.
Voznik drugih sani je imel opravka dovolj s tom, da je čvrsto j>otegnil svojega konja nazaj, zakaj bil je ž njim tik za prvimi sanmi in samo lako, da je sunkovito uprl noge, kar ga je skoraj vrglo s kozla, je mogel j>reprečiti, da ni trčil ob prednje sani. Toda stražnik v drugih saneh je z bliskovito prisotnostjo duha izrabil položaj, da se je zvalil od strani s sani. Dva revolverska strela, ki sla tik zatem počila izaa težko natovorjenih sani, sla pričala, da se je bil odločil 6prejeti borbo z napadalcema; po vsem videzu je bil izvrsten strelec, zakaj ena izmed obeh krogel je preluknjala Gordonov zavihani krzneni ovratnik. Samo okoliščini, da je z največjo naglico gazil za pe-denj visoki sneg, da bi Clarku vrgel revolver, se je imel zahvaliti, da ga krogla ni zadela, ker ni nudil dovolj trdnega cilja.
Clark je spretno prestregel revolver v leku in v sekundi je že s težkim držajem udaril hitro za-
pored stražarja in voznika po sencih. Oba sta nezavestna omahnila ter se zgradila s sani v sneg.
Istočasno je bil vrgel Saša revolver Mongoleu v drugih saneh, kateri je spričo naglo odigranega prizora razumel le toliko, da se njemu in sojetnikom ničesar ni bati, marveč zaupati. Ujel ga je 6icer, toda bilo bi blazno, ako bi bil ž njim streljal na stražnika, ki se je skrival za sanmi, zakaj ko bi se bil sklonil proti njemu, bi ga bila sprejela neizbežna krogla.
Napravil je lorej tisto, kar je bilo v danih okoliščinah najbolj pametno: skočil je na drugi slrani sani in tu izza tovora iskal kritja pred slražar-jevim revolverjem.
Tretje sani, ki so bile zaostale, so pravkar obrnile okrog griča, in voznik, ki je bil od strelov opozorjen, da se nekaj nenavadnega godi, je takoj ustavil svojega konja, da pregled i položaj, preden kakorkoli poseže dejansko v tek dogodkov.
To vee ee je bilo odigralo v manj ko dveh minutah. Nedvomno so roparji verjeli, da Saša in Gordon nista sama marveč da sta zgoraj na pa-robku krita z mnogimi puškinimi cevmi. Vojaška posadka, ki so jo z gotovostjo pričakovali v nekaj urah, je pač po presenetljivem slučaju prispela že prej.
Saša je bil stekel nekoliko naprej, da je prišel iz območja revolverskih krogel In je stopil na drugi slrani tako daleč, do je imel strelca za sanmi pred očmi. Nameril je svojo puško ler mu nekaj zaklical. Ropar je moral sjioznati, da je bila zanj igra izgubljena, zakaj z besno, a onemoglo trmo je sledil povelju ter vrgel revolver v sani, odkoder gn je Mongolec pobral.
Clark se je bil medtem sklonil nad onesvešče-nega stražnika svojih sani ter mu odpel debelo jopo iz ovčje kože. 2e je pobral zlato uro in verižico, ki nrn jo je bil lopov ukradel.
>Wel'l, ti baraba,« je zagrizeno dejal, »zdaj se ti za nekaj časa ne bo ljubilo nositi tuje ure!«
Ako bi bil želel še kaj pristaviti, bi ga bili zadržali streli iz pušk, ki so hilro zapored z raznih slrani začeli pokati po zraku.
Gordon in ostali eo prisluhnili.
Tega je bil pričakoval. Ostali člani tolpe, ki eo jih streli predramili, eo prihajali svojim tovarišem na pomoč. Postaviti so ee morali torej v bran. Bili so štirje proti kolikim?
Komaj si je bil zastavil to vprašanje, že ga je pozabil.
To ni moglo biti. Čemu neki naj bi lopovi že zdaj iz daljave in še preden eo imeli napadalce pred očmi, streljali?
Uganka se je hitro rešila. Zakaj medtem, ko se je streljanje v bližini taborišča še nekaj časa nadaljevalo in naposled utihnilo, so 6e pojavili pa parobku griča, kjer sta še nedavno prežala Saša in Gordon, vojaki, ki 60 pridirjali jjo pobočju ter obkolili skupino.
Saša je delj časa govoril e poglavarjem, medtem ko so 6e vojaki polastili roparjev.
Nato je razložil poglavar presenetljivi prihod vojaštva ob tej uri.
Krožili so v več avtomobilih po pokrajini ter v svoje presenečenje slišali letalo ler ga kmalu nato tudi ugledali. Bilo pa je predaleč, da bi ga mogli priklicati s signali. A če je le kdo mogel kaj izvedeti o skrivališču banditov, je to moral biti letalec, 6eveda, ako je bila tolpa eploh v tem kraju. Nobeno letalo ni bilo odletelo, ne da bi njegov pilot in potniki slišali o napadu na sibirski ekspres. Bilo je torej računati z gotovostjo s tem, da se ozirajo po zločincih, ako ni bil to sploh namen njih poletu, zakaj ta pokrajina ni spadala v obniožje rednega zračnega prometa.