60100200
OSREDNJA KNJliNIC,V
p;Jj«5o«r	JM«m*SallMP|,
Primorski
m "
1(9 i
■JM m_
■■■K
ilt«# r *
,
nevnik
Struna plačana v gotovini	rt , _ ,.
Abb. postale I gruppo Cena iUU IlF
Lelo XXXIII. Št. 235 (9013)
TRST, nedelja. 9. oktobra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija* pod Vojskim pn Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Odprtost meje odprtost kulture
Družbeni čut in obveznost do so-joveka se pri naših ljudeh izpri-‘-“jeta dan za dnem že od nekdaj. ™°ša prosvetna društva, ki vstopi0 že dvaintrideselič po osvobo-“ivi v novo kulturno - prosvetno sezono, in njihova osrednja organi-!°c'ja Slovenska prosvetna zveza, 1 ie včeraj uradno odprla svoje nove prostore, so eden najpristnej-'h dokazov te mentalitete in te kulture. Mentaliteta in kultura, ki ,zuajata iz preteklosti — iz naše zgodovine, v kateri je koralnost v °°čutkih in dejanjih prihajala ved-110 znova v ospredje kot edina di-^kfnzija iz katere se morajo poro-di bistveni dosežki za vso skup-Wost in posameznike.
Naši največji misleci, naši veliki "težje so živeli in delali ne kot osamijeni genialni ustvarjalci, am-tok v sinhroniji z narodom, kot del ojega samega. Najpomembnejši renutki naše zgodovine — svetli > temni, so se odigravali z zave-s. n° udeležbo naroda. Iz te tradici-s° izšli odpori našega ljudstva Poti krivcem in nasilju, izobliko-*j?*a se je želja in volja po uvelja-‘tv> in utrditvi lastne narodnostjo celovitosti, vzplamtela je bor-»?. Proti okupatorjem in se izlu-u jasni cilj družbene pravičnosti. ^ dobi izrazitega individualizma, * okolju, ki človeka sistematično *~lujuje od vsega, kar ni direkt-0 Rezano na potrošnjo in egoizem, r ohranjevanje družbenih celic za burilo - prosvetno delovanje — °i občutena potreba — izraz kultne ravni naroda, pri kateri je , ]eiH rkultura» dejanska stvarnost n Pomeni skratka — način živi je-"la.
8?° spoznanjff. Ja. fnore biti člo-eka vredno življenje le tisto, pri t°lerem je človek soudeležen ak-v n° in kreativno ob vsakem poja-** lastne eksistence, prihajajo, da-e* široki sloji ljudi tudi v tako i-Jovanih potrošniških družbah, ho!' 5e manipulacija mnenj in du-S^ih potreb dosegla že — rekel ~~ Perverzno raven.
#^aši ljudje v mestu, predmestju, vaseh, so s svojo osveščenostjo . Požrtvovalnostjo očuvali svoje lovne ~ narodnostne postojanke, '°ia prosvetna društva in krožke. k rŽQ!( so čase preganjanja in bor-
l.	!n vato čase bolj ali manj pri-dih vsakovrstnih pritiskov ter
^ozalj, da j im je pri srcu izgled e kulturne - narodnostne podo-• da je ta skrb vredna tudi mar-)Cgn,ere odpovedi in žrtvovanja, niks! V iivlieniu vsakega posamez-in ^meui občutek vzajemnosti t>r J0u^e^e^e”°sti nenadomestljivo Viai°to' Danes ie ta *krb na ra-»tt* m^ac3c;ga rodu, ki s svojo ***** in ljubeznijo ohranja šen nu'tetu v težnjah in ciljih na-zam naroda tudi v teh krajih; na en, ah mladine, ki nam s svojim 1)aU*‘azm°m in svežino zagotav-
m,	,nada,jnjo Tast in razvoj v spre-J«, nadejamo se — boljših
'Jerali.
J**o v času velikih napoveda-kra.**°sti za življenje v naših l(J ll'l: osimski sporazum in obve-bai,de' da končno uveljavi glo-s° zaščito Slovencev v Italiji, hud Pnia razvoia odnosov med želj7'1' V ted krajih, odprtost meje, nhi P° zhdževanju in spoznavanj koristi, ki izhajajo iz sožitja ilVQ. naTodi. so dosežki, ki so jih tpfleVale demokratične sile ob na-°«anju -tistih, ki so hoteli u-ta Podaljševati nenaravno in za dru°eoOrafski prostor, kot za vsak Pilu\ pogubno 'zaprtost, ki so pod •j/^li mržnjo in ignoranco.
Ves r°zvoja dogodkov smo unič.1 ob zahtevi po točnem iz-
vnnju sprejetih obveznosti s
Polnjei stran •
bori"1 ,°^£Wrornih, pričakujemo, da tu ° V na*i kraji, ljudje, ki živijo Vem"1' v,d' zaživeli končno v no-kre„, Vzdu*iu Skrene odprtosti in
06 ',epa elam'
vpn' tenl optimističnem pričako-”el.v Pa se zavedamo istočasno nas *’n odgovornih nalog, ki ilg “e čakajo. Popolnoma jasno ra?t-■■7n.ora biti, da se stvari ne i g, l}ai° same od sebe. da je še ja n° veHka nevarnost, ki priha-
hovn tistih sil’ ki b‘	v°'
*■ 0 Vzpostaviti strah in sovra-
Žtvr>
in
Fašistični zločini v državi
Pri V°dli izzivalni podvigi tu pg(;.Proti spomenikom naših jejo "• uam to otipljivo dokazu-S/
n®»tile,!c’, moramo ob stalni bud-vSeh m 'andažiranosti, ob strani vatj ^krenih demokratov, prispe-‘ kol spiu to vedno storili, k
pozitivnemu razvoju družbe, v kateri živimo.
Prispevek naše množične orga nizacije •— Slovenske prosvetne zveze — mora biti v tem pogledu velike važnosti glede na to, . da zasleduje naša kulturna politika po eni strani največjo povezanost s kulturno stvarnostjo vsega slovenskega naroda in bratskih jugoslovanskih narodov, po drugi pa vsakodnevni kontakt s kulturo in ljudmi večinskega naroda telimo, da bi bili ustvarjeni pogoji, ko bi se življenjski tokovi, duhovne dobrine, dosežki na vseh kulturnih in umetniških področjih pretakali brez vsakršnih pregrad v obe smeri. Da bi sožitje in medsebojno spoštovanje med Slovenci in Italijani bila rezultat po globljenega poznavanja bolj kot volje in tudi truda, kajti predr>o-stavlja ne samo informacijo, ampak študij: študij kulture, jezika, vsakovrstne problematike drugega naroda.
Po naših pojmih, je to obvezno ix>t do realizacije demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi na stičišču kultur in narodnosti. Na tej poti so naše prosvetne organizacije nosilci plemenitih tradicij iz potreb današirega časa.
KLAVDIJ PALČIČ
PO STRAHOTNEM NEURJU Z NEVIHTO V NOGI MED ČETRTKOM IN PETKOM
Enajst mrtvih in precejšnje število pogrešanih Nad petdeset tisoč hektarov področja pod vodo
Bojazen, da se bo slevilo s m rini h žrtev še povečalo - Kritike na račun birokracije V Genovi sodna preiskava za ugotovitev odgovornosti bivših javnih upraviteljev
ALESSANDRIA — Še dežuje, sicer v presledkih, veudar napovedi niso preveč pomirljive: Alessandrii, podeželju, Genovi in predmestjem grozijo nevihte, zaradi česar bi se položaj, ki se je v zadnjih urah začel polagoma normalizirati, znatno poslabšal. Obračun škode je še skoraj nemogoč in tudi točno število smrtnih žrtev še ni znano: uradno so namreč ugotovili 11 mrtvih, vendar se govori o precejšnjem številu še pogrešanih oseb. Nekaj se jih je verjetno zateklo na bolj varno področje, nekateri pa so prav gotovo končali v vrtincih deroče vode in pod ruševinami podrtih hiš.
Številni zaselki in kmetije na samoti so še odrezani od sveta, ker kolone reševalcev še niso uspele priti do prizadetili krajev. Od povsod javljajo povodnji, podrte hiše in veliko škodo, vendar na srečo ni vesti o mrlvih in ranjenih.
Vsekakor domnevajo, da je marsikatera žrtev še v avtomobilih, ki jih je vodna stihija odnesla v dolino in jih pokopala pod blatom.
Največ skrbi povzročajo sedaj reke. JVIedtem ko se je gladina Ta nara in Bormide ■ v nočnih urah znižala, se je na drugi strani zaskrbljujoče dvignila v Sesii, Scri-vii in predvsem v Padu, kjer je voda narastia do 70 cm pod kri-tčno točko. Vsekakor prihaja nevarnost s severa, kjer narastle reke in potoki pritekajo v Pad, ki
pa se na srečo, zaradi ugodnih vetrov, brez težave izliva v mo/je.
Zaradi zaprepadenja in pred vsem živčnosti v pričakovanju no vega vala slabega vremena, le s težavo potekajo dela pri odpiranju cest za promet in vzpostavitvi železniških zvez. Tudi birokracija je prav v najbolj kritičnih trenutkih zatajila. Ljudje so si sami utirali pot skozi usade in kupe blata. Komunistični pokrajinski odbornik v Alessandrii Franco Gatti je takoj mobiliziral, osebje, vendar brez poduore občinskih tehnikov, ki so prišli dan kasneje, ni mogel niče sar. Tudi v Serravalleju so imeli že vsa sredstva in tudi ljudi na razpolago za čiščenje državne ceste, vendar se brez dovoljenja ANAS nso smeli lotiti /dela. In dovoljenje je prišlo, po razburljivih telefonskih) pozivih, šele v večernih
iiiiiiiiiiiiiMdiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || m || iiiiiimii K im | mulil |*| ||	|,||||||||||,m
Pomoč iz SR Slovenije porušenemu Bardu
Župan Barda Sergio Sinicco je izročil članu IS SRS Borisu Mikošu in zvezuemu poslancu Vinku Gobcu
plaketo, zalivalo občanov za izkazano pomoč
urah, zar. di česar so izgubili cel, dragocen, dan.
Ni čudno če se v takih primerih pojavljajo kritike. Posebno, ko se človek zave razsežnosti katastrofe in skuša najti vzroke, mu iz ust privre upravičena kritika do prejšnjih občinskih uprav, do špe-kulatorjev, ki so zidali stanovanjske hiše na neprimernem zemljišču samo zato. ker je bilo najce-nejše in predvsem kritizirajo nepravilno in celo nezadostno pogozdovanje. Sicer so si vsi edini v dejstvu, da takega naliva, kot četrtkov. nihče, niti najstarejši, ne pomnijo. Tudi usodi lahko pripisu jemo nekaj žrtev: v Tortoni, na primer, ki jo je neurje najmanj prizadelo, je bilo največ smrtnih primerov: štiri, ker jih je povodenj presenetila v kletnih prostorih.
V Genovi je danes zadostoval e-, nourni naliv, da se je mesto znašlo sredi precejšnje zmede. Telefonski pozivi za pomoč gasilcev, karabinjerjev in policije, so si sledili celo dopoldne, ker se je Genova, posebno zgodovinsko središče, znašla pod vodo, ceste z višjih predelov mesta pa so se ponovno spre menile v deroče potoke. Voda, ki jo kanalizacijska mreža ni mogla vsrkati, je poplavila trgovine, skla dišča in sploh kletne prostore. V tej uri neurja so morali gasilci in sile javnega reda reševati o-troke iz poplavljenih vrtcev in šol, pomagati izseljevati ljudi iz hiš, ki so jih usadi ogrožali, reševati družine iz avtov, ki so se znašli v vrtincih in črpati vodo iz trgovin.
Tudi v dolini Sture, ki jo je neurje najbolj prizadelo, šc poseb ne v Rossiglioneju in Campoligu-re, kjer je deroča voda podirala drevesa drogove električne napeljave, telefonske kabine, uničila vodovodno omrežje in rušila hiše, je danes deževalo, kar pa ni oviralo dela reševalnih skupin. Ljudje so se namreč, brž ko je prenehalo deževati, lotili čiščenja in popravljanja hiš. Na delo so se z večjo vneto podali tudi delavci ENEL in SIP, ki bodo skušali v nekaj dneh za silo vzpostaviti e-lektrično in telefonsko omrežje.
Pristojni organi že skušajo napraviti prve bežne obračune škode. Ta gre v milijarde in milijarde lir, še posebno, ker je neurje onemogočilo dejavnost številnih tovarn in obrtniških obratov, tako da že govorijo, da bodo morali precej delavcev poslati v dopolnilno blagajno. Na področju Ales-sandrie, kjer je dežela prispevala 700 milijonov lir za prve posege, je najmanj za 15 milijard škode na javnih delih, medtem ko ni znana škoda na kmetijskem obrtni-
PRVI STVAREN KORAK PRI OBNOVI TERSKE DOLINE
V	BARDU VČERAJ IZROČILI STANOVALCEM KLJUČE TRINAJSTIH HIŠ, DAR SLOVENIJE
V	skupnem naporu za odpravljanje posledic katastrofalnega potresa sc krepi prijateljstvo med sosednjima deželama
(Od našega posebnega dopisnika)
BAHDO — Prvi stvarni korak na poti obnove in upanje, da bo dolina, ki je okusila toliko gorja, znova zaživela predstavljajo za občino Bardo montažne hiše novogoriškega podjetja SGP, dar socialistične republike Slovenije prizadetemu prebivalstvu Terske doline, katerih ključe so včeraj o poldne s kratko in skromno slove: snostjo izroči h vaščanom. Obenem pa so te hiše tudi simbol novega in tesnejšega. sodelovanja med obmejnima deželama, med Beneško Slovenfjo in matično domovino, moralnega bogastva, ki je v poldrugem , letu tesnega skupnega sodelovanja pri odstranjevanju posledic katastrofalnega potresa pognalo trdne in globoke korenine.
Montažne hiše novogoriškega podjetja SGP niso zasiina domovanja kot so jih postavili v izobilju po vsem prizadetem področju, pač pa prave dokončne hiše, povsem enakovredne običajnim zidanim. Na prizadetem območju v Benečiji so jih doslej postavili 40 (13 v občini Bardo, 5 v Viškorši, 2 v Subidu, 5 v Čeneboli, 10 v petru Slovenov, 3 v Grmeku in 2 v Podbonescu). Z izročitvijo na-' menu hiš v Bardu se je »uradno zaključila akcija, ki jo je SR Slovenija začela takoj po potresu
6. maja sporazumno s pristojnimi deželnimi in krajevnimi organi ter s Koordinacijskim odborom za pomoč Beneški Sloveniji. Solidarnostna akcija ni pomenila zgoij gmotne pomoči prizadetim beneškim vasem pač pa tudi strokovno po moč, protipotresno tehnologijo pri sanaciji poškodovanih hiš, ki jo je izdelal ljubljanski zavod ZR MK in ki se je uveljavila kot najuspešnejša sanacijska tehnologija. Z zaključkom akcije SRS pa se začenja nova, še obsežnejša akcija narodov Jugoslavije in ki predvideva izgradnjo nadaljnjih 50 hiš: podjetja SGP, sanacijo 20 ali 3(i poškodovanih domov ter izgradnjo ali sanacijo treh kulturnih domov in sicer v Špelru, Bardu m v Reziji.
Skromna svečanost ob predaji ključev pravkar dograjenih hiš je potekala na odprtem, na dokaj prostranem trgu, kjer so še pred poldrugim letom stale stare hiše Barda. Poleg vaščanov, ki so pri šli v velikem številu, so se slovesnosti udeležili 'župan Sergio Sinicco, sekretar za urbanistiko pri IS SR. Slovenije Boris Mikoš, ki je vodil dosedanjo akcijo za pomoč, zvezni poslanec Vinko Golice, ki. bo koordiniral jugoslovan sko akcijo, generalni konzul SF RJ v Trstu Ivan Renko, predstav-
nik izrednega vladnega komisariata inž. Chiavola in videmski pokrajinski odbornik Listuzzi.
V kratkem, vendar zelo zavzetem in občutenem govoru, se je župan Barda Sinicco toplo zahvalil Sloveniji za izkazano pomoč in poudaril, da svečanost pomeni vsem občanom prvi korak na poti obnove te vasi in občine, ki jo je potres porušil skoraj do tal. Na ravna ujma — je poudaril Sinicco — je prizadela ljudem Terske doline, kot tudi vseh ostalih prir zadetih krajev, veliko gorja, vzela jim je upanje v prihodnost. Vendar kljub. težavam, s katerimi so se morali v tem podrugem letu spopasti, so imeli prizadeti tudi izredne izkušnje: kot malokdo so bili deležni človeške solidarnosti in topline, spoznali so prizadevnost mladih, skratka znova so spoznali človeka. «Med narodi, ki so nam največ pomagali — je nadaljeval govornik — je brez dvoma slovenski, na katerega nas ne vežeta samo skupni izvor in tradicije pač pa tudi dolgoletno pri jatel.istvo. Srčna hvala vam vsem, ki ste nam toliko pomagali doslej, -in ki nam obljubljate še nadaljnjo pomoč*.
Vinko Gobec je \\ odgovoru Uvodoma na kratko orisal načrt zvezne pomoči in poudaril, da so se
tudi narodi in narodnosti Jugoslavije hoteli vključiti v solidarnostno akcijo s prizadetim prebivalstvom, pa čeprav so 3e morali tudi sami spoprijeti s posledicami katastrofalnega potresa. Poudaril je, da je bil načrt (50 montažnih hiš, sanacija tridesetih domov in izgradnja treh kulturnih domov) pripravljen sporazumno s predsednikom dežele Comelli jem in da je bil že dosežen dogovor za lokacijo norih hiš. Potem ko je čestital ljudem in oblastem za orjaško opravljeno delo, je izrazil upanje, da se bodo v roku enega leta znova srečali in podali obračun jugoslovanske solidarnostne akcije in raželel vsem, da bi še vnaprej tako učinkovito odpravljali posledice naravne ujme in zlasti, da bi se jim tla umirila pod nogami.
Končno se je v imenu vaščanov zahvalil slovenskim in jugoslovan skim predstavnikom domačin Dan te Del Medico, ki je poudaril, da je solidarnost in prijateljstvo med narodi največje in neusahljivo bogastvo dela za obnovo prizade tih območij.
Svečanost sla s kratkima nastopoma sklenila Briški oktet in rezijska folklorna skupina.
VOJMIB TAVČAR
škem in industrijskem področju. Vsekakor pričakujejo, da bo vlada s posebnim zakonskim dekretom finančno prišla na pomoč prizadetim področjem.
V Alessandrii in Genovi so sklicali skupno sejo vseh civilnih in tudi vojaških oblasti za boljšo koordinacijo posegov. Na prefekturi v Alessandrii je seji predsedoval minister za industrijo Douat Cattin. ki sj je skušal s podatki podtajnika pri obrambnem ministrstvu Pasto-rina in predsednika deželnega odbora ter županov ustvariti vsaj bežno sliko katastrofe. Prizadetim prihajajo z vseh strani solidarnostne izjave in ponudbe za pomoč. Brzojavko je poslal tajnik KD Zacca-gnini s parlamentarnega študijskega seminarja v Riinu, predsednik senata Fanfani. medtem , ko je tajnik KPI Berlinguer ne le izrazil solidarnost s prizadetimi kraji, temveč je ponudil aktivno pomoč vseh komunistov tako v tem trenutku kot tudi za obnovo. Ministrstvo za javna dela je poslalo na kraj izvedence za hidravliko in dodelilo 1 milijardo lir za takojšnje posege in za utrditev bregov vodnih poti, ki
jih je vodna stihija uničila ali poškodovala.
O slabem vremenu poročajo tudi iz Piemonta, kjer so številne ceste pod vodo, nekateri mostovi pa v nevarnosti, da klonijo deročim rekam. Dolina Aosta je bila včeraj nekaj časa zaradi usadov, ki so zgrmeli na ceste, popolnoma izolirana. Povodenj, sicer ne tako raz-sežna kot drugje, je zahtevala žrtev tudi v okolici Astija, medtem ko so eno žrtev zabeležili tudi v Iselleju, severno od Novare, kjer je utonil mlad železničar.
V genovskih sodnih krogih so prepričani. da bivše javne upravitelje strahotna povodenj iz 1970. leta ni ničesar naučila. Državni pravdnik Grisolia je namreč poveril preiskavo o morebitni kazenski odgovornosti upraviteljev svojemu namestniku dr. Genoveseju, ki bo moral na podlagi tehničnih poročil (nekaj jih ima že na mizi) ugotoviti, če so upravitelji v teh sedmih letih izvedli vsa tista nujna javna dela. ki bi morala, če ne preprečiti, vsaj ublažiti strahotne posledice morebitne stihije.
PREISKAVA O UMORU »VALTERJA ROSSI J*
Sodniki preverjajo alibi neofašista Enrica Lenaza
RIM — Na pobudo rimske občinske uprave bo prihodnji petek velika antifašistična manifestacija, na kateri bodo izrazili obsodbo vala nasilja, ki je zajel italijansko glavno mesto v prejšnjih dneh. K manifestaciji so pristopile antifašistične stranke, sindikati in partizanska združenja. Proglas, ki so ga objavili ob napovedi manifestacije. zahteva od vlade in parlamenta, naj storita vse, kar je potrebno storiti, da se prepreči misovski stranki, da bi povzročila nadaljnjo škodo demokratičnemu režimu.
Preiskovalni sodnik Nostro in vdržavni pravdnik La Cava. ki vodita preiskavo o umoru Walterja Rossija, sta se včeraj podala v Cantalupo v pokrajin' Isernia, da bi preverila alibi neofašista Enri-C2 Lenaza, ki je zaprt v rimskem zaporu (Regina Coeli» pod obtožbo uboja. Sodnika sta zaslišala nekaj prebivalcev vasi, ki naj bi potrdili, da je b:l Lenaz v trenutku, ko je bil Rossi ubit pred misov-skim sedežem rimske četrti Bal-duina, prav v Cantalupu skupaj z zaročenko.
Medtem pa se je javil sodnim oblastem misovski aktivist Giam-piero Rubei, star 35 let, ki so ga že nekaj dni iskali, ker naj bi se nahajal v misovskem sedežu, iz katerega je prišel »komando*, ki je streijal na mlade antifašiste in ubil »Valterja Rossija. Moža so zaslišali in ga nato izpustili na svobodo, še prej pa so mu izročili sodno sporočilo, da je obtožen »sodelovanja v umoru*.
P.IM — Krščanska demokracija je izbrala prizorišče rimske parlamentarne konference o državni u-pravi za politični! poseg z dvojnim ciljem: po eni strani braniti u-gled vlade, k.i je nedvomno doživel dokajšen udarec, potem ko jo je sama KD prisilila, da je opustila svoje načrti o prepovedi združevanja pokojnin in plač; na drugi strani pa strniti strankine vrste po kopici sestankov posameznih struj. Prvo nalogo si je prevzel Andreotti, ki je označil kot »prepričevalne argumente* demokri-stjanski »veto* glede pokojnin, medtem ko je politični tajnik Zac-cagnini še enkrat orisal filozofijo stranke v ocenjevanju sporazuma v šestih. Za predsedniško mizo je sedel Moro, zadovoljni režiser »novega dokaza življenjskosti stranke*, kot se je sam izrazil. Med publiko so sedeli Fanfani, Bartolo-mei, Piccoii in predsednik Confin-dustrie Guido Carli, Vsi so odšli zadovoljni s konference, saj sta tako načelnik vlade kot voditelj stranke spet povlekla na dan teorijo »centralnosti* Krščanske demokracije, kot sredstvo, da bi celo notranja trenja v stranki spremenili v elemente enotnosti.
Akcija vlade — je dejal Andreotti — ni sicer v celoti taka, kakršno bi želela KD, to pa ne pomeni, da bi bili pripravljeni privoliti v rešitve, ki bi bile v nasprotju z načeli, ki navdihujejo stranko relativne večine. Andreotti je tudi omenil, kako bi lahko našli tistih 1.600 milijonov lir, ki jih bo morala država tako ali drugače prihraniti, potem ko je bila ovržena hipoteza poseganja po pokojninah: ta denar naj bi našli s preureditvijo celotnega sektorja invalidskih pokojnin.
Predsednik vlade je tudi opozoril prisotne, da »KD potrebuje to vlado, ki je v petnajstih mesecih svojega obstoja dosegla pomembne rezultate na gospodarskem področju*. Prav zato je treba skrbno paziti, da ne bi rušili obstoječih ravnovesij: in to tudi zaradi tega, kajti KD — po Andreottije-vem mnenju — uživa v tem trenutku veliko podporo pri javnem mnenju, kot naj bi dokazali v Palmanovi. Prav zato tudi bodočnost ne bo »siva*, niti ne bo prinesla »pustolovščin*, je dejal Andreotti, če bo KD trdna v programih in v organizaciji.
Zaccagnini pa je v svojem govoru spet podal restriktivno tolmačenje programskega sporazuma in postavil poudarek na razlikah med KD in KPI. V tej zvezi je tudi pomenljivo dejal, da se KD ne bo dala izsiljevati glede sindikata policije, nato pa je tudi ugotovil, da za sedaj ni alternativ in da še ni pogojev, da bi
se vrnili k tradicionalni dialektiki med vlado in opozicijo, kajti ni možnosti, da bi sestavljali večinske koalicije med homogenimi silami. Zaccagnini je tudi pomiril tiste sektorje stranke, ki jih skrbi izvajanje zakona 382 o decentralizaciji, ob koncu pa še izrazil prepričanje, da bo KD »znala najti samo sebe* in postati še bolj močna.
Skratka, če naj povzamemo nauk iz konference, programski sporazum ne sme biti za KD noben pretres niti ne začetek kritične analize o lastnem bistvu in lastni vlogi. Nasprotno, tako Andreotti kot Zaccagnini s poudarjanjem »centralne vloge* in »nenadomestljivosti* lastne stranke nakazujejo nadaljnjo pot, se pravi
pot iz sedanje logike, po kateri mora KD sprejeti sodelovanje nepriljubljenih zaveznikov, ker jo k temu sili obstoječa parlamentarna aritmetika. Z eno besedo, rešitev je v obnovitvi izgubljene hegemonije.
Ali ni čudno, da je tajnik PSI Craxi prav včeraj opozoril na nevarnost, da bi predsednik republike, ki bo izvoljen čez eno leto, bil spet demokristjan?
CANDIDA CURZI
PARIZ — Včeraj je 'toči! pred domom pravosodnega ministra Alaina Peyrefitta peklenski stroj, ki pa ni povzročil posebne škode. Odgovornost za atentat je prevzela domnevna skrajnolevičarska organizacija.
MADRID — Mesto Guemica je bilo včeraj prizorišče krvavega a-tentata. ki pomeni nov člen v verigi nasilnega ustvarj-nja družbenopolitične napetosti, s katerim hočejo mračne sile zavreti proces demokratizacije v Španiji. Žrtev fašističnih teroristov (pa naj se skrivajo pod kakor koli obarvano krinko) je predsednik biskajske pokrajinske skupščine Augusto C tglielmo Unce-ta Barranechea, svoj čas župan Guernice in poslariec, sicer pa lastnik tovarne orožja «Astra Unccta y Cia* in drugih podjetij. Z rafali iz brzostrelk je troje atentatorjev ubilo tudi žrtvini telesni straži t<~ hudo ranilo šoferja.
Zavratni umor je bil izvršen leto dni po uboju predsednika pokrajinsko uprave G lipuzcoe (ki z biskajsko in drugima dvema (»krajinama sestavlja deželo Baskov) Juana Marie de Araluceja v San Sebastjanu in komaj 24 ur po sporočilu domnevnega glasnika vojaškega krila baskovske organizacije FTA. da »se ri v Eazkadijp (deželi Baskov, op. ur.) nič spremenilo kljub napovedani'amnestiji, zato bomo nadaljevali oboroženi boj*.
Omeniti gre, da je prisotnost tega ■sporočila zelo dvomljiva, kajti nekaj dni (»prej je ETA najavila konec oboroženih napadov. Pripomniti
velja tudi še, da bo amnestija (Četudi pomanjkljiva) koristila v prvi vrst' zaprtim baskovskim borcem in da ji rasprotujejo v taki obliki, kakor jo jc predlagala Sua-rgzova vlada v domeni s predstavniki vseh demokratičnih strank (torej na osnovi kompromisne rešitve). le najbolj radikalna struja separatistov (loma j odstotek vseh Baskov) oz. skrajni desničarji, ki tudi nimajo političnega vpliva.
Predstavniki političnih strank z izjemo reakcionarnih so ostro obsodili atentat ter ga označili kot »barbarski poizkus destabilizacije političnega toložuh v dseavi*: a-peliraii s0 na javnost, naj zaupa v demokratični red.
Dve uri po umoru Uncete je počila bomba na sedežu zloglasne skrajnodesničnrske stranke »Fuerza Nueva* v Pamploni. vendar brez hujših posledic. Ni čudno, da je pr 'o do atentatov istega dne. ko je v Bilbau 120.000 domoljubov proslavilo 41. obletnico ustanovitve kratkotrajne avtonomne vlade Baskov? (dg)
iiiiiiiniiiiiimiiiiiiMMiiiiiiniiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiMimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiniiiiiHMiiiiiiiiiitiiiiiiiit
NA DEMOKRŠČANSKI PARLAMENTARNI KONFERENCI V RIMU
Andreotti in Zaccagnini obnovila teorijo o nenadomestljivosti KD
Predsednik vlade opravičil preklic prepovedi združevanja pokojnin in plač Tajnik stranke ponovil restriktivno tolmačenje programskega sporazuma
ttiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiMtiiHiutiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiMiiiiuiiHiiiiimitniiiiiiiMHU«
Stopnjevanje nasilja proti demokratizaciji Španije
Umorjen predsednik biskajske pokrajine
Vlada in demokratične stranke ostro obsodile atentat
BODMAN — V tem zahodnonem-škem kraju je prišlo do železniške nesreče, pri kateri je bilo 6 oseb hudo in 22 laže ranjeniit. Brzovlak je trčil v ustavljeno kompozicijo.
I
VČERAJ V ULICI S K FRANČIŠKA
Uradno odprtje novega sedeža Slovenske prosvetne zveze
Otvoritveni govor je imel predsednik SPZ Klavdij Palčič, ki je poudaril pomen te nase množične ustanove - Nastop pevskega zbora V. Vodnik in razstava fotografij amaterjev
Včeraj so v Ul. sv. Frančiška slovesno odprli nove prostore Slovenske prosvetne zveze. Prisotne, med katerimi so bili vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja, tržaški podžupan Cesare, sen. Gerb-čeva, konzul SFRJ v Trstu Plečaš, tajnik SKGZ Cupin, dolinski župan Švab. predsednik ZSŠDI Kocman, dr. Robert Hlavaty, Tončka Čokova in drugi, je pozdravil predsednik SPZ Klavdij Palčič. V svojem pozdravnem nagovoru je Palčič dejal, da »otvoritev novega sedeža sovpada s časom velikih napovedanih novosti za življenje v naših krajih: osimski sporazum in obveza vlade, da končno uveljavi globalno zaščito Slovencev v Italiji*. »Slovenci moramo ob stalni budnosti in angažiranosti, ob strani vseh iskrenih demokratov, prispevati, kot smo vedno storili, k pozitivnemu razvoju družbe, v kateri živimo. Prispevek naše masovne strukture,. vseh naših društev in naše zveze mora biti v tem pogledu velike važnosti glede na to, da zasleduje naša kulturna politika na eni strani največjo povezanost s kulturno stvarnostjo vsega slovenskega naroda in bratskih jugoslovanskih narodov, na drugi pa vsakodnevni kontakt s kulturo in ljudmi večinskega naroda.* Govornik je nato poudaril boj vsega slovenskega ljudstva proti okupatorju, tudi v naših krajih, in boj za ohranitev vseh kulturnih dobrin. SPZ in društva, ki so vanjo, .včlanjena, izpričujejo družbeni čut in obveznost naših ljudj do sočloveka. Ta čut in obveznost sta izpričana že od nekdaj. Kultura in mentaliteta, je še dejal Palčič, ki uhajata iz preteklosti — iz naše zgodovine, prihajata vedno znova v ospredje in sta porok za bistvene dosežke za vso skupnost in posameznike. Klavdij Palčič je nato poudaril, da je vsakemu našemu človeku izgled lastne kulturno - narodnostne podobe primarne važnosti in da je ohranjevanje in gojenje kulturnih dobrin vredno marsikatere odpovedi in žrtvovanja. Predsednik SPZ je tako zaključil svoj pozdrav: »V tem dnevu, ob otvoritvi novega sedeža SPZ, naj gre torej prva misel in pozdrav vsem našim članom, vsem našim liudem, ki so s svoj", vztrajnostjo in ljubeznijo ohranili kontinuiteto v tež nj~h in ciljih našega naroda tudi v teh krajih. Poseben pozdrav mladini, ki nam s svojim entuziazmom in svežino zagotavlja nadaljnjo rast in razvoj v spremenjenih, nadejamo se — boljših razmerah *
V kulturnem delu je zbor »V. Vodnik* iz Doline zapel tri pesmi, ki so izzvenele kot voščilo za plodno delo v novih prostorih. Poleg tega so si lahko -gostje ogledali fotografsko razstavo amaterjev.
Uradnemu delu je sledila zakuska, pri kateri so se gostje v novih prostorih SPZ še dolgo zadržali v sproščenem pogovoru.
Prireditelji množičnega protestne ga zborovanja ob oskrunjenem spomeniku bazoviških junakov so na skupnem sestanku s predstavniki SKGZ, 6. oktobra, soglasno v uteho za svoja prizadevanja ugotovili, da je prisotnost najširših ljudskih množic na kraju samem izražala občuteno zavzetost za enoten in brezkompromisen odgovor poskusom obnavljanja fašističnega nasilja. Zaskrbljujoča spirala stopnjevanja napetosti v vsedržavnem merilu zadobiva na našem področju protislovenski značaj z namenom rušenja novih, o-betavnih odnosov, ki so bili vzpostavljeni med Italijo in Jugoslavijo z osimskimi sporazumi in ki so prišli do izraza predvsem ob nedavnem srečanju enotne delegacije Slovencev s predsednikom italijanske vlade Andreottijem.
Prireditelji množičnega protestnega zborovanja so v svojem takojšnjem reagiranju na oskrumbo spomenikov v Bazovici in na Opčinah izhajali iz iskrene želje po enotnem, izvenstrankarskem nastopu vseh komponent slovenskega družbenega in političnega življa in vse demokratične javnosti. Polemični posegi s tiskovnimi sporočili, ki so
....................................11111,11................■■■•■miHn..
DEMOKRATIČNI TRST NE DOVOLJUJE SPIRALE NASILJA
Klavrn propad fašističnih provokacij po prepovedi Almirantejevega shoda
Izolirana napada na levičarskega študenta in policijskega podčastnika Provokatorska molotovka v veži hiše, v kateri stanuje misovski prvak
NA SKUPNEM SESTANKU V BAZOVICI DNE 6. T.M.
Izjava prirediteljev, manifestacije v Bazovici in predstavnikov SKGZ
Fašističnega izzivalnega shoda, na .katerem naj bd govoril glavni misovski keflovodja Almirante, ni bilo, ker ga je prepovedal tržaški kvestor po enotnem in odločnem nastopu krajevnih uprav, sindikatov in demo-krat čnih sil. Tako je propadel nevaren načrt, da bi tudi naše mesto spet vpletli v spiralo strategije napetosti, okrepila pa e je zavest in antifašistična budnost.
Fašisti sv s tem seveda ne morejo kar tako sprijazniti, zato so včeraj spremenili svojo taktiko, da bi izzvali hujše incidente, toda ostali so osamljeni. Tržaško prebivalstvo, ki si želi miru, dela in sožitja, jih je popolnoma izoliralo in preziralo. To je bilo očitno že- v dopoldanskih u-rah, ko je skupina fašistov - mlečnozobcev uprizorila nedovoljen »pohodi po mestnih ulicah. Skandirali so sramotilna gesla proti županu in notranjemu ministru, ob pogledu na številne jugoslovanske avtomobile pa tudi proti jugoslovanskim turistom.
Ker nihče ni reagiral na njihova izzivanja, so se okrog 10. ure razšli in porazdelili v manjše skupinice.
Ena od teh je kasneje v Pasaži Fe-nice surovo napadla 20-letnega levičarskega študenta Roberta Petelina, ki se bo moral zaradi udarcev po glavi in tilniku zdraviti dober teden.
Po «siesti» so omenjene skupinice spet prilezle iz svojih brlogov in kolovratile po mestu, pri tem pa so
V KONGRESNI DVORANI V GRLJANU
Vsedržavni natečaj za opremo igrišča be/bola na Proseku
Občinska uprava razpisuje vsedržavni natečaj za zasnovo in realizacijo umjtniških del za opremo no ve ga igrišča za «baseball» na Pro seku.
Izdelke bo treba poslati na tržaško občino v roku devetdesetih dni, in sicer . d takrat, ko bodo po goji natečaja objavljeni v Uradnem listu.
Vse ostale informacije nudi gene ralno tajništv' tržaške občine.
SPDT prireja v NEDELJO, 10. OKTOBRA,
DAN PLANINCEV SPDT
Zbirališče na stadionu «1. maj* ob H.30. V dopoldanskih urah bo ekipni (od 3 do 7 članov) pla-ninsko-ocenjevalni pohod, ki bo potekal od Sv. Ivana preko Glo-honjarja in razgledišča ALIČE do travnika PRI VRHIH nad Gro-pado. Nagrajenih bo prvih deset ekip, vsi udeleženci p!" bodo prejeli spominske značke. V popoldanskih vah se bo spored pričel od 13 uri PRI VRHIH nad Gro-padn. Na sporedu bo otroški poligon ter razne druge igre za otroke. Pa tudi odrasle.
Za jedačo in pijače je preskrbljeno.
VABLJENI VSI! .
se izognile Goldonijevemu trgu, kjer se je okrog 17. ure odvijala mirna manifestacija mladih levih izven-parlamentarcev. Ob mraku so se skupinice škvadristov strnile na Borznem trgu, kjer so se znesle nad avtom, v katerem sla bila policista v civilu. S kamenjem so razbili šipo in pri tem ranili 50-letnega podoficirja Virgilia Rondinija, ki se bo moral zdraviti sedem dni zaradi ran na licu in desni roki. Se preden je pritekla na pomoč poli cijska okrepitev so se fašistični pobalini razbežali, med begom pa razbili izložbo »Publikompasa* in u-rada »Gorriere della Sera*.
Potem je bilo vse mirno. Policija in karabinjerji (bilo jih je baje' o-krog 400) so se okoli 21. ure vrnili v vojašnice. Toda provokacij s tem še ni bilo konec. Ob 12.30 so namreč neznanci 'vrgli v vežo stavbe v Ul. Castagneto 119, kjer biva misovski deželni svetovalec Alfio Morelli, molotovki, ki Pa nista povzročili večje škode, saj so stanovalci sami pogasili začetek požara.
Fašistične provokacije sq obsodile tudi politične stranke. Pokrajinsko tajništvo PSI pravi v svojem sporočilu, da te provokacije dokazujejo, kakšni so bili resnični cilji napovedanega Almirantejevega zborovanja. Ranjenemu policijskemu podčastniku izraža svojo solidarnost in zahteva takojšnjo izsleditev krivcev nasilja in
nedovoljene dopoldanske manifestacije ter obsoja napad na levičarskega študenta. Tržaški odbor meddruštvenih krožkov ARCI-ACLI je prav tako obsodil fašistične provokacije in pozval svoje člane, demokratične in sindikalne organizacije ter občane k budnosti ter antifašistični mobilizaciji za dokončno izkoreninjenje fašistične drhali.
VČERAJ KONEC POS VETA O ZAKONU BUCALOSSI
Na kongresu je sodelovalo nad sto izvedencev, ki so skušali razjasniti pravne aspekte novega zakona o zazidljivosti površin
V kongresni dvorani v Grljanu se je včeraj končalo zasedanje o zazidljivosti ■ površin, ki se ga je udeležilo veliko število izvedencev, pravnikov in proučevalcev Bucalossije-vega zakona z dne 28. januarja 1977.
Prof. Guido Gerin iz Trsta je a-naliziral juridični sistem o zazidljivosti površin v državah EGS. Pri. tem je poudaril, da se lastniški princip v teh državah popolnoma sklada s pravili evropske konvencije o človečanskih pravicah. Predavatelj je nato poudaril, da v vseh državah EGS zasebnik lahko zida nr svoji zemlji.
Kar zadeva Italijo je prof. Gerin dejal, da bo prav to tržaško zasedanje razjasnilo, če je v zakonu Bucalossi kaj protiustavnega ali ta kega, ki se ne sklada z dispozicijami EGS.
Dr. Cerulli Irelli iz Terama je podal stanje, ki je bilo pred zasnovo zakona Bucalossi, na koncu zasedanja pa sta govorila še državni svetnik Caianiello in syetnik deželnega administrativnega sodišča Maffezzo-ni, ki sta zelo natančno proučila posamezne člene zakona.
Med zasedanjem se je več udeležencev vključilo v debato in sklep tega je, da je gradbena dejavnost v Italiji med tistimi faktorji, ki u-ravnavajo civilno rast naroda in to predvsem takrat, ko potešijo potrebo po stanovanjih in zagotovijo potrebne infrastrukture.
laseca. Nastopal bo Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra.
V ČETRTEK NA OPČINAH
Večer posvečen Atili ju Kralju
DANES V AVDITORIJU
Svečanost ob 10-letnici smrti «Chc» Guevare
Danes ob '0. uri bo v dvorani Avditorija svečana komemoracija ob 10. obietnici smrti Ernesta «Che» Guevare. Govoril po prof. Ignazio-Delogu, prisoten pa bo tudi kubanski veleposlanik prof. Salvador Vi-
Po zelo uspeli razstavi razglednic slot>enskih krajev g. Mile Perkove ob letošnjem Kmečkem taboru začenja SPD Tabor - Opčine jesensko, sezono svoje razstavne dejavnosti z nastopom Atilija Kialja. Tokrat se bo avtor predstavil z antološko razstavo, ki bo obsegala okrog 50 slifc v različnih tehnikah. O slikarjevem delu bo spregpvoril kritik Milko Bambič. Ob tej priložnosti je Atilij Kralj izdal tudi zbirko svojih domačih pesmi *Pagruntane na risalne mize*, kar gotovo predstavlja vedno večjo avtorjevo prisotnost v kulturnem življenju. Zbirko bo predstavil pesnik Marko Kravos.
Bogat kulturni večer bo popestril pevski zbor Tabor, ki bo zapel tudi eno izmed Kraljevih pesmi, ki jo je uglasbil Aleksander Vodopivec.
Odprtje razstave bo v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Odprta bo ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ob delavnikih pa od 18. do 20. ure.
Pomorska kluba SIRENA in ČUPA
priredita v soboto, 15. oktobra, v prostorih barkovljanskega društva, Ul. Cerreto 12
KARAMALOV VEČER
za člane in simpatizerje Igral bo orkester.
Vljudno vabljeni!
Zadnji koncert simfonične sezone
Tudi kratka jesenska simfonična sezona ja^pri^kraju. Dostojno sta jo sklenila tržaški pianist Claudio Cri-smani in dirigent Valerio Paperi, kajpak ob . sodelovanju ,orkestra tržaškega gledališča Verdi. Spored je bil dokaj zanimiv, akoravno ni vseboval krstnih tržaških izvedb pa tudi ne izrazitih sodobnih del. Res pa je, da Mendellsohnove uverture naslovom Fingalova jama op. 26 ne uvrščajo pogosto v koncertne sporede. škoda, kajti ob sinočnjem poslušanju si nismo mogli kaj, da bi ne pritegnili Wagnerju, ko trdi, da sodi med najlepša glasbena dela, kar jih premoremo. Jšoncert št. 3 za klavir in orkeste tržaškega glasbenega starešine Maria Bugamellija (rodi’ se je sicer bolonjskim staršem v Harkovu na Ukrajinskem) poslušalca razvedri. Pri njem si ob obloženi mizi prešerno segata v roko Pačaturjan in Gershivin. Iskrivih domislekov tudi ne manjka. Pianist in dirigent pa sla iz eklektičnega Bugamellijevega rova izkopala, kar se je pač le dalo. Lisztov Mrtvaški ples* izdaja čutno menihovo domišljijo, i sodobnega poslušaled komaj gane. Tu pa tam učinkuje pravzaprav skoraj dovtipno. To pa tembolj, če se izkaže, da pianist ni u-metniško dorasel tehtnosti sporočila. Večer je sklenila Beethovnova simfonija št. 1 v c-duru op. 21. Vsega te prevzame s svojo svežino, s svojimi zanesljivimi a ne togimi ravnovesji; skratka — če naj se izrazim z le navideznim protislovjem — večno doživetje. O dirigentu Valeriu Paperiju pa lahko le rečemo, da sloves in ugled, ki ju uživa V *po-svetnih * krogih sploh ne dohajata njegove dejanske glasbene umnosti. To oa je že samo po sebi vrlina.
Ravel Kodrič
P	v I
pam železnina
N|	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Induilrljtka cona)
DO M J O, 1JJ - Tul. m*/?
preslišali iskrenost prizadevanj, so vzbudili med prireditelji veliko nezadovoljstvo, še posebej pa pisanje katoliškega glasila v Gorici, ki je s svojimi nesprejemljivimi, žaljivimi in lažnimi trditvami ponovno poskušalo vnesti med Slovence razdiralne elemente politike, ki je tpliko gorja povzročila slovenskemu narodu med njegovim bojem za svobodo.
Sldvenska kulturno - gospodarska zveza je na sestanku s prireditelji množičnega protestnega zborovanja utemeljila svoje pripombe izhajajoč iz načela, da je za obrambo .življenjskih interesov celokupne narodnostne skupnosti nujno potrebna e notnost vseh Slovencev ob podpori vseh demokratičnih sil. Ob ugotovitvi, - da je želja prisotnih na sestanku izhajala prav iz teh predpostavk, je bilo na tem skupnem sestanku sprejeto priporočilo o metodi dogovarjanja za nadaljuj: manifestacije najširšega interesa na osnovi predstavništva, kot je bilo že utrjeno s sestavo slovenske delegacije za obisk v Rimu.
Prireditelji množičnega protestnega zborovanja in Slovenska kulturno - gospodarska zveza na skupnem sestanku v Bazovici, 6. 10. 1977
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
iz Ul. Donizetti, prireja danes, 9. t.m., večer s plesom ob priliki novega letnega delovanja. Večer bo v dvorani PD BARKOVLjE v Ul. Cerreto 12. Igral bo ansambel EXPLORER 74. Poskrbljeno bo za prigrizek. Začetek ob 19. uri.
Vabljeni vsi mladi.
Odbor SKR
Razstave
V	umetnostni galeriji »Planetario*
(Ul. Diaz 1/IJ) razstavlja umetnik Pichette.
V	galeriji »Torbandena* razstavlja slikar Zoran Mušič,
V	galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 razstavlja tržaški umetnik Edvard Zajec.
V	galeriji »La Lantema* v Ul. sv. Nikolaja razstavlja graški slikar Richard Oberhuber.
V	galeriji »Cartesius* v Ul. Marconi razstavlja svoje najnovejše grafike tržaški slikar Livio Rosignano.
V	.galeriji Rossoni razstavlja svoje marine tržaški slikar LMd Offičii.
V	koprski galeriji Meduza, v Čevljarski ulici, razstavlja grafiko Slikar Jože Spacal.
SPD TABOR - Opčine
priredi
Antološko razstavo
in predstavitev zbirke domačih pesmi
Pagruntane na risalne mize
ATILIJA KRALJA
Odprtje bo v četrtek, 13. t.m., ob 20.30.
Razstava bo odprta do 23. oktobra 1977 ob nedeljah: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ob delavnikih: od 18. do 20. ure.
Mali oglasi
IŠČEM NA OPČINAH prost lokal v najem v trgovske namene, površina od 50 do 60 kv. m. Ponudbe na tel. 747269 vsak dan od 13.30 do 15. ure.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, so botah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul Rittmayer 4/a.
PRI SV. IVANU iščem hišno pomočnico dvakrat tedensko. Tel. 567367.
PRODAM stanovanje 80 m2 z garažo in podstrešjem na Opčinah. Telefon 211997 vsak dan do četrtka od 13. do 14. ure.
IMATE UREJEN GROB? Hitro in kvalitetno ga očistimo, obnovimo napise, nasujemo pesek in zemljo, po-
’ sadimo cvetja. Ponudbe na telefon 061 - 344346.
PRODAM parcelo, paštne za trte ali za cvetlične nasade 1100 kv. m pod Kontovelom. Košuta Viktor, Križ 276.
- GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNI ABONMA
Sezona 1977/78
Kulturni dom v Trstu
29. 10. 1977: MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora, dirigent Branko Rajšter - 9. 11. 1977: IGOR OZIM - violina, MARJAN LIPOVŠEK - klavir - 2. 12. 1977: ŠTUDENTSKI OKTET APZ »TONE TOMŠIČ* iz Ljubljane - 20. 12. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Samo Hubad, solist Aleksander Vodopivec - klavir — 14. 1. 1978: ORKESTER »I FILARMONICI* iz Bologne, dirigent Angelo Ephrikian - 14. 2. 1978; KLAVIRSKI DUO DEKLEVA - 4. 3. 1978: B. Smetana: Prodana nevesta - opera v 3. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko - 18. 3. 1978: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solista Črtomir Šiškovič - violina in Gorjan Košuta - viola — 21. 4. 1978: PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto.
Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 - tel. 418 605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Lanski abonenti lahko potrdijo svoj sedež do 14.' oktobra.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Sezona 1977/78	OTVORITVENA PREDSTAVA
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA
DESENIŠKA
-ragedija v dveh delih (pet dejanj)
OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ
*
V	petek, 14. t.m. ob 20.30
ABONMA RED A — premierski
V	soboto, 15. t.m. ob 20.30
ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 16. t.m. ob 16.00
ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
Baletna šola SSG
OBVESTILO
Sestanek staršev in gojenk z baletnima pedagogoma bo jutri, 10. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu.
Gledališča
VLKDI
Pri gledališki blagajni so začeli obnavljati abonmaje za gledališko sezono 1977-78, ki se bo začela dne 27. oktobra s Puccinijevo opero »Turan-dot*. Obnavljanje starih abonmajev bo še danes, 9. oktobra, nakar bodo prosta mesta na razpolago novim naročnikom.
Gledališče bo začasno sprejelo v zbor nekaj basov. Avdicija bo 12. oktobra. Podrobnejše informacije v u-radu za osebje Pri gledališki ustanovi, Ul. Einaudi 1, telefon 62931.
TEATRO ŠTABILE:
dramska sezona 1977/78.
Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja pri osrednji blagajni (Pasaža Protti) in vpisovanje pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Informacije: Teatro Stabile, telefon 567201.
V zvezi z novo gledališko sezono bo tudi letos tekmovanje za najlepše izložbe. Tekmovanje bo v tednu od 18. do 27. oktobra. Poleg žirije bo letos glasovalo tudi občinstvo, in sicer z izpolnjevanjem glasovnic, ki jih bodo delili v trgovinah udeleženkah. Tekmovanja se lahk > udeležijo vse trgovine:	informacije	daje tiskovni
urad Teatro Stabiie, glasovnice pa se dobijo pri gledališki “Ustanovi- in pri tržaškem združenju trgovcev na drobno
POLITEAMA ROSSETTI
Od jutri, 10. oktobra, izven abonmaja: Garinei in Giovannini: »An che i banchieri hanno un’anima» Komedija. Glasbena spremljava Ter zoli in Vaime. Nastopajo G. Bra mieri, P. Tedesco in V. iValeri. Abonenti uživajo popust 30% za prva dva večera in 20% za ostale ponovitve. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Koncerti
Halijansko avstrijski krožek v Trstu in Krožek za kulturo in umetnost prirejata jutri, 10. t.m., ob 20.30 v veliki dvorani CCA v Ul. S. Car-io 2 koncert Dua Leonhard Wallisch -Rainer Keuschnig (čelo - klavir).., Na programu bodo dela Strawinskega, Erbseja, Janačka in Debussyja.
Kino
Aristan 15.00 »Karl e Kristina*. Max von Sydow, Liv Ullman.
Mignon 15.00 »Io sono il piu grande*. Muhammad Ali. Barvni .film.
Nazionale 16.00 «La malavita attacca, la polizia risponde*. Maria Rosaria Omaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Grattacfelo 16.00 «Cara sposa*. John-ny Dorelli, Agostina Belli. Barvni film.
Exceis!or 16.00 »Esorcista n: L'ere-tico*. Linda Blair, Richard Burton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Penice 16.00 «11 principio del domino: la vita in gioco*. Gene Hackman. Candice Bergen. Prepovedan mladi ni pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, C. Ponzoni, E. Monte sano, D. Di Lazzaro, P- Villaggio.
Ritz 16.00 »»ene* Salvatoreja Sam-pierija. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 »Njtti peccami-nose di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Crlstallo 15.30 »La stanza del vesco-vo». Omella Muti, Ugo Tognazzi Barvni film.
Aurora 15.00 »I magnifici sette*. Yul Brynner, Steve McQuinn, Charles Bronson, Elli Wallach. Barvni film.
Capltol 15.00 »Agente Newman». George Peppard. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 15.00 »La compagna di ban-co». Lili Čarati. Barvni film.
Ideale 15.00 «L'a!tra meta del delo*. Monica Vitti, Adriano Celentano. Barvni film.
Impero 15.30 »La grande fuga*. Steve Mc Quinn,. Charles Bronson. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «La' corsa pid pazza del mondo*. Michael Sarrazin. Barvni film.
Astra 15.30 »La pantera rosa*. David Niven, Peter Sellers, Capucine. Barvni film.
Radio 14.30^«Profum., di donna*. Vittorio Gasrman, Ago-" a, Belli. Bar vni film.
Volta (Milje) 15.00 «Amici miei*. Ugo Tognazzi. Ettore Moschin. Barvni
film.
Šolske vesti
Izleti
Pij Ivan Grbec v Skednju priredi 30. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Pulj in Medulin. Vpisovanje vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenih prostorih ali po telefonu 812269 od 13. do 14. ure. Plačilo ob vpisu 5.000 lir. ,
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti organizira dvodnevni izlet v Slovenske Konjice 15. ih 16. oktobra. Cena, vključno vožnja, večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo, je 20.000 lir. Vpisovanje pri Nevenku Grudnu, Orlandu Žbogarju in Marjanu Kralju.
Združenje Union prireja v nedeljo, 16. oktobra dva izlet" v Pedaveno in v Koetschach (Avstrija). Informacije in prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 vsak dan razen srede od 17.30 do 19.30.
PD Rdeča zvezda - Salež priredi v nedeljo. 23. oktobra, društveni izlet z ogledqm Novega mesta, Kostanjevice in čudovitpga Otočca. Vpisovanje do vključno 16. t.m., pri društvenih odbornikih:	Bojana- Furlan
(Salež), Jožko Milič (Zgonik), Claudio Trobec (Gabrovec), Neva Milič (Repnič) in Anica Kralj (Briščiki): Na osebo 10.000 lir s kosilom.
Pripravljalni odbor za poimenovanje sesljanske osnovne šole po dr. Francu Streklju naproša vse dobrotnike, da bi prispevke nakazali na tekoči račun štev. 179 pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini.
Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois* v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 16. oktobra občni zbor združenja staršev v šolskih' prostorih ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev 'obvešča vse upokojen. da bo odslej na razpolago za vse zadeve, ki se jih tičejo, vsako sredo od 10. do 11. ure v prostorih patronata v Ul. Ci-cerone 8/B.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi na spominsko proslavo ob 60-letnici Krekove smrti, ki I o jutri, 10. oktobra, ob 20.15, v društvenih prostorih v Ulici Donizetti 3.
Delegacijo predstavnikov bivših vrtcev ONA1RC obveščamo, da bomo odgovor na vprašanje, kdaj nas bo župan lahko sprejel, dobili šele jutri. Dan in uro sprejema bomo objavili naknadno.
»Spomin je tolažba*
8. 10.1972 — 8. 10. 1977
Ob neizmerno žalostni obletnici s* te nadvse dragi
Bruno Pertot
spominjamo z neutolažljivo žalostjo in te obenem kličemo v spomin vsem, ki so te ljubili in cenili.
Tvoja nmma, oče in sestra
Obenem se spominjajo svojih no-notov Marije in Matija Regenta.
Ob 40. obletnici smrti dragega
Rudolfa Gombača
se ga spominjajo žena in hčere * družinami.
Dne 7. t.m. nas je zapustila naša draga
. PAVLA ŠTRAJN vd. ŽERJAL
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Bpljuncu.
t'	rtr«} ji r J m;	fr f ♦ j off OVfVtO'1' I’1')
Žalostno vest sporočajo hči in svojci
"'rif)	n<r V>» rt (AliHiasi • - j	1
Trst, 9. oktobra 1977
V
Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
RIKARDA MARCA
se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Mirku Slavcu, pevskemu zboru Valentin Vodnik, godbi na pihala Breg, govorniku Dušanu Lovrihi, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Žena Marija in hči Darica z družino Dolina, 9. oktobra 1977
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta, nonota in tasta
FRANCA SEDMAKA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Štefanija, sin Albin in hči Fani z družinama
Križ, 9. oktobra 1977
ZAHVALA
Vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ob smrti
LUCIJE KRALJ vd. KRALJ
se najtopleje zahvaljujemo.
Trebče, 9. oktobra 1977
Družina Kralj
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
ANGELE SM0TLAK por. GIAC0MINI
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in pospremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Družine Giacomini, Rod a m in Vojvoda Oreh, 9. oktobra 1977
ZAHVALA
Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega
JOŽEFA BRAJNIKA
Standrež, 9. oktobra 1977
■■■■■■■■■■■ni
Družina
W*Ei) DECEMBRSKIMI VOLITVAMI V ŠOLSKE ORGANE
, 0 pokrajinskih šolskih svetih in slovenskem zastopstvu v njih
Stalni in sprciiKrnlji\ i del sveta in določanje elanov v njili . Ka,kšcn je položaj na tržaškem in Goriškem - Pristojnost pokrajinskega šolskega sveta
Pokrajinski šolski svet je edini od šolskih zbornih organov, s katerim s*-1 še nismo podrobneje ukvarjali. Njegova sestava je precej zapletena, ker je zapletala že sama določitev šte-yila njegovih članov. Pooblaščeni odlok govori o stalnem delu sveta, ki ga tvori 6 oseb, in o spremeni ji vem delu sveta, ki ga sestavlja od 38 do 60 članov. Kriteriji za določitev števila članov tega dola so trije: k z ozirom na število učencev v Pokrajini se določi prvo skupino svetovalcev, ki znaša 12 članov, če je ueoncev do 100.000:
2. z ozirom na število šol se določi drugo skupino svetovalcev, ki znaša 12 svetovalcev, če je v pokrajini do 100 šol, in 16 članov, če je v pokra-
jini od 101 do 300 šol;
3. z ozirom na števjlo vodstvenega, učnega in neučnega osebja se določi tretjo skupino svetovalcev, ki znaša 12 svetovalcev, če število osebja znaša manj kot 10.000.
Medtem ko je sorazmerno lahko ugotoviti osnovo za izračun prvih dveh skupin, je osnova za tretjo skupino precejšnja neznanka. Nihče v državi namreč ne ve. koliko je učnega osebja. Težave izhajajo iz dejstva. da je na nižjih in višjih srednjih šolah veliko osebja, ki poučuje na več šolah. Položaj se zaradi različnega števila suplentov še precej spreminja od leta do leta.
Za goriško in tržaško pokrajino razpolagamo s sledečimi podatki1:
GORICA
število svetovalcev
osnova
TRST
snova š(tcvil,°
svetovalcev
število učencev	28.473	12	47.480	12
število šol	- 203	16	263	16
število osebja	pod 10.000	12	pod 10.000 *	12
spremenljivi del sveta	40		40
stalni del sveta	6		6
skupno svetovalcev	46		46
Ko izračunamo skupno število čla-n°y pokrajinskega šolskega sveta, se začne računanje deležev posameznih Zastopstev, Razen stalnega dela sve-*-a (1 šolski skrbnik, 3 predstavniki °boin, 1 pokrajinski odbornik za šol-stvo, i predstavnik deželnega sve
ta) so deleži vseh zastopstev določeni v odstotkih: 50 od sto celotnega števila mest pripade učnemu osebju, od ostalih 50 od sto se odbije 6 mest stalnega dela in nato se ostanek razdeli po ključu, ki je razviden iz sledeče razpredelnice:
	odstotek	absolutno število	zaokroženo absolutno število
skupno število svetovalcev	100	46	46
zastopništvo učnega osebja	50	21	23
stalni del sveta		6	6
ostanek svetovalskih mest	100	17	17
zastopstvo ravnateljev	20	3,40	3
zastopstvo neučnega osebja	10	1,70	2
zastopstvo perif. uprav, osebja	5	0,85	1
zastopstvo ravn. zasebnih šol	5	0,85	1
zastopstvo staršev	25	4,25	4
zastopstvo podjetnikov in delavcev	35	5,95	6
Nas seveda zanima, kolikšno bo v svetu slovensko zastopstvo. Po delegiranem dekretu nam pripada .A med zastopniki učpega osebja ,n 1/5 med zastopniki staršev. To znaša med učnim osebjem 5,75 ali Zaokroženo 6 oseb, med starši pa ali* zaokroženo 1 osebo. Skupno no torej v goriškem in tržaškem po-knajinskem šolskem svetu gotovo po ‘ Slovencev na 46 članov. Ker bo v "Zaški pokrajini zelo verjetno tudi jnod zastopniki občin en Slovenec (teoretično sta možna dva), lahko ra Cunamo kar na 8 slovenskih zaupnikov. V goriški pokrajini je ta n,n2nošt skoraj povsem izključena.
Pristojnost pokrajinskega šolskega ,veta je precej obsežna:
. *) svet daje šolskemu skrbniku ■n deželni upravi mnenja o letnih in ecletnih načrtih za razvoj in oze-
'"'■■■II,,,,,,,,,,,,,,,     m Hlinili m tun
KRIŽ
Zadnja pot Franca Sedmaka
meljsko razporeditev šolskih in vzgojnih ustanov, izraža mnenja o prednosti posameznih pobud upoštevajoč mnenja okrajnih šolskih svetov; ta mnenja so obvezujoča, ko se nanašajo na predmete, ki so v pristojnosti šolskega skrbnika.
b) svet postavlja splošne kriterije za koordiniranje šolskega usmerja-
Med temi pristojnostmi so nekatere take, da je nujno sodelovanje slovenskih in italijanskih šol, druge so take. da je potrebno sodelovanje, vendar je enako potrebna .zagotovitev jamstev za uveljavitev slovenskih potreb, in končro so tu pristojnosti, pri katerih sploh ni potrebno sodelovanje slovenskih in italijanskih šol.
O pristojnostih, pri katerih je potrebna samostojnost slovenskih šol, bo govor v nadaljevanju članka v sredo.
SAMO PAHOR
Na seji občinskega sveta v Nabrežini
Sprejela resolucija o slovenskem šolskem okraju
M POBUDO OBČINSKE' UPRAVE'
V ZGONIKU BREZPLAČNI SHERMOGRAFSKI PREGLEDI
Druge vesli s lega območju: toru je lelos uničila polovico vinskega pridelku
Na pobudo zgoniške občinske uprave se bodo v četrtek, petek in soboto (13., 14. in 15. t.m.) od 9. do 12. ure pred osnovno šolo v Zgoniku lahko vsi občani brezplačno podvrgli rentgenskemu slikanju. Ta pobuda spada v okvir preventivnih ukrepov za preprečitve tuberkuloznega obolenja. Vsi zainteresirani občani bodo podvržen/ fluorografira-nju in tuberkolinski raziskavi. Kdor ima težave s prevozom, naj pravočasno javi n., občino, ki bo za to poskrbela.
Zgoniška občinska uprava je razpisala uradniško mesto za začasno 4-meječno zaposlitev. Rok za predložitev prošenj z&pade v sredo, 12. ,t.m., vsa potrebna pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. Obvezno je obvladanje slovertščine in strojepisja.
Trgčttev je letos v zgoniški občini nekoliko bolj zakasnela v primerjavi z drugimi leti. Temu so botrovali slabi vremenski pogoji, ki so po-vzročli, da je grozdje bilo «v zamudi* in je vsebovalo malo sladkorja. Na včerajšnji seji sveta občine De- Po pomladanski slani in toči v av-vin - Nabrežina so svetovalci izgla-j gustu je bilo poprečno uničenega sovali resolucijo kot protest zoper ! "~x	~
več kot polovico letošnjega pridelka, sončno vreme v tem zadnjem obdobju pa je le pripomoglo, da grozdje ni pričelo niti in da je doseglo zadovoljivo količino sladkorja. Večrna vinogradnikov bo pričela s trgatvijo prav danes, vendar pa bodo plav niki napol prazni. Prihodnje leto bo v zgoniški občini bolj malo osmič, saj je 'moral letos marsikateri vinogradnik celo kupiti grozdje, da bo imel vino za svojo domačo porabo.
—bs—
negiranje pravice do slovenskega šolskega okraja. Re: olucija, sestav* ljena iz osnutka resolucije občinske uprave in resolucije SSk, ki se glasi: «Svet občine Devin - Nabrežina, ki se je sestal na redni seji 7. oktobra, je vzel na znanje sklep ministrstva za šolstvo glede ustanovitve šolskih okrajev. Minister sploh ni upošteval zahteve po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja. Prav nasprotno, v celoti jc sprejel predlog, ki ga je posredovala dežela, s katerim se slovenska skupnost ne more strinjati ter je zato zanjo nesprejemljiv. Občinski svet ostro protestira proti takemu ravnanju in zahteva, da se upoštevajo in uresničijo želje slovenske narodnostne skupnosti, saj tako italijanska ustava kot mednarodni dogovori zagotavljajo slovenski manjšini popolno zaščito. Te zahteve so med drugim podprle tpdi vse javne ustanove na prizadetem področju.*
1. P.
I
Obisk deželne
\
komisije za potres v SR Makedoniji
Posebna komisija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine za vprašanja potresa, ki ji predseduje komunist Magrini, se zadržuje te dni v SR Makedoniji na uradnem obisku, da si ogleda učinke javnih
posegov pri obnovitvenih delih v Skopju, ki ga je bil katastrofalni potres pred nekaj leti popolnoma uničil.
Komisijo so sprejeli predsednik makedonske skuosčine Sukri Ramo, tajnik SZDi* Makedonije Pančevski in republiški sekretar za urbanistiko Papes. Na razgovorih so poudarili zgledno reven prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslav'jo ter na daljnje perspektive širšega sodelovanja.
Po oriedu Skonja in novih naselii, ki so jih zgradili s sodobnimi proti-ootresnimi tehnikami, se je komis'-ja preselila v Ohrid, kjer bo imela vrsto uradnih 'srečanj.
Darovi in prispevki
Nova ambulanta v/a priletne občane
Zdravstveni problemi starejših o-seb v naši občini postajajo z dneva v dan hujši. Bolnišnice so na robu svojih zmogljivosti, saj je naval starejših oseb nevzdržen. Primanjkuje osebje in razpoložljivih mest, 30 od sto sprejemov pa ima izključno družbene razloge in ne zdravstvenih.
To stanje samo po sebi zahteva iskanje ustreznih rešitev in ena izmed teh bi bila ustanovitev tako imenovanih geriatričnih poliambula-' torijev za preventivno zdravljenje. Prvi tak delni poizkus bodo izvedli pri Sv. Jakobu, s preureditvijo prostorov dosedanje _ambulante v Ul. rMarenzi 6.
Včeraj je bilo o tem srečanje s časnikarji, katerim so orisali cilje in ureditev te preventivne zdravstvene službe. Sredstva za preureditev prostorov je že leta 1976 nakazala Tržaška hranilnica, (stroški bodo znašali približno 40 milijonov lir) ki bo letos tudi v koncesiji izvedla dela, da se izogne birokratskim ovi ram. Sredi letošnje zime bo torej pričela delovati ta služba za šentja kobsko' četrt.
Pisma uredništvu
, ■ ' ( .
Zvočnik ne prenese slovenščine?
Uredništvu Primorskega dnevnika Dvajseto stoletje: življenje v Tr
^elika množica domačinov je v to-k v Križu pospremila k zadnjemu ®°citku Franca Sedmaka, Gapko-, e8a po domače, katerega usoda je ?tela, da so ga pokopali prav na legov god, dan prej pa bi prazno-val rojstni dan.
■v ^°k°j*ii Franc se je rodil leta 1896 .. Križu, v napredni slovenski dru-.'?*> in se je moral zaradi teda-J, težkih družbenih pogojev že ,	lotiti dela, najprej je pomagal
nato pa se je izučil za kamno-im ?’ ,P°klic, ki je opravljal vse do Pokojitve. Dolgo let je hodil vsak , *h na delo v bližnje nabrežinske *tonolome in ko so med obema voj-fna zaradi gospodarske krize mno J" deiavce opustili 7 dela, j° bil med , Pi tudi mladi Franc, ,i se je med-*r!ri Poročil z domačinko Štefanijo oti.n?e’ mu Je v zakonu povila tri Iolte, od katerih je eden umrl takoj , KJjstvu. Vsakdanji kruh je moral kojni Franc služiti v drugih ka-Vono‘oinih. dokler ni bil vpoklican v *r»/°' v ^ko imenovani cbattaglione Peciale*. Takoj po vrnitvi domov pa P® je čakala še druga težka preiz-N„Snia' moi’al je v internacijo v Tičijo kjer je preživel težkih 17 secev dela in stradanja. v^° v°jni se je ponovno lotil dela ;0 do upokojitve, a vse do zadnjega Don, , ic ,e mogel, požrtvovalno ni> fn?* Pri raznih delih doma si-Albinu. Zaradi stalne bolezni, ki ^ mučila že iz povojnih let se ni *i®e K rane aktivno vključiti v va-p .Prosvetno življenje, kljub temu ohieu k° mu je zdravje dopuščalo, Čiiai °Va' nake kulturne prireditve, in i- 'e mn°g°. posebno časopisje ti*„ ,,e' med temi tudi tiste iz ma-
nja, šolskega zdravstva in psiho-1 stu, stičišču narodov in kultur. Ze-pedagoške službe v okviru pokrajine j lo rad bi Vam opisal dogodek, ka-upoštevajoč pri tem programe, ki so teremu sem bil priča pred nekaj jih seštadiir SkFAjni ftšoIski sveti. " '	"*
c)	svet odobri pokrajinske načrte za ustanavljanje tečajev za izobraževanje in vzgojo odraslih v smislu zakona št. 326 z dne 16. 4. 1953.
Č) svet predloži ministrstvu za javno vzgojo in deželi predloge za koordinacijo pobud za izpolnjevanje šolske obveznosti, za zagotovitev pravice do študija in za ureditev stalnega izobraževanja.
d)	svet ugotavlja potrebo po novih šolskih gradnjah in sestavlja načrte za finansiranje, šolskih gradenj.
e)	svet določa splošne kriterije za rabo šolskih prostorov in ooreme izven šolskega urnika.
f)	svet daje šolskemu skrbniku obvezna mnenja o zamudah pri napredovanju v službi, o izključitvi iz službe, o oprostitvi od službe ter o ponovnem sprejemu v službo glede učnega osebja otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šoj.
g)	svet daje šolskemu skrbniku obvezujoča mnenja o službenih premestitvah učrnga osebja otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol, ko gre za ugotovljeno inkompatibil-nost na šoli ali v kraju.
h)	, svet daje šolskemu skrbniku obvezno mnenje glede predlogov za razdelitev skladov za stroške poslovanja šolskih okrajev, didaktičnih okolišev in zavodov.
i)	svet sestavi letno poročilo o splošnem poteku izobraževalne de javnosti in šolske službe v pokrajini tudi na osnovi poročil okrajnih šolskih svetov, okolišr.ih in zavodnih svetov ter periferične šolske uprave
dnevi v Trmi. točneje ob 18.30 v torek, 4. t.m. v veleblagovnici «Go-dina» v Ulici Cafducci. Če bi se kaj takega Zgodilo mojemu očetu nekega ane pred več kot tridesetimi leti. bi se temu sploh ne čudil, a v časih, ko so oglasi «trgovina išče uslužbenko z znanjem sloven ščine in hrvaščine» vsakodnevna zadeva, so taki dogodki res v nasprotju s časom.
Mudim se z žeho v oddelku usnje nih ženskih oblačil. Par korakov od mene slišim slovensko gospo, ki bi rada uslužbenki nekaj povedala. Slišim besedo *zvočnik». Ker uslužbenka besede ne razume, se vtaknem v pogovor ter ji razložim, da zvočnik v italijanščini pomeni «al-toparlante». Ta slovenska gospa (i-menoval jo bom preprostd: Slovenka) se takoj obrne k meni ter mi v par besedah razloži, da ne najde več svoje sestre Slavke, ki se kol ona mudi v trgovini po nakupih, ter da bi bila zelo vesela, če bi jo lahko po zvočniku poklicali. Usltižben k a Godine je, ko sem ji prevedel željo tuje gospe, potrdila, da se to da takoj urediti. Tedaj pa me je Slovenka prosila, naj sestro pokličejo po slovensko, saj italijanščine sploh ne razume. Ko sem to prevedel in se med tem tudi sam ponudil, da bi lahko Slavko poklical v slovenščini, mi je uslužbenka odgovorila točno tako: «Me dispiasi, ma in sloven no se pol: la direzion no vol che se ciami in sloven». Ko sem po tej klofuti prišel do sape, sem ji začel razlagati, da otroke tujih turistov, ki se vsakih par minut iz-
gubljajo izpred oči staršev, na itali-1 varnega in sramotnega. Cesta je jonskih plažah, pokličejo v vseh e v- postala nevarna, ker se tu spreha-ropslcib jčzjkih. čisto mirno mi jeljajo popolnoma■ prosti psi. po^ve-spet odgovorila: «Sara, ma qud in l čini velike pasme: gospodarji pa se sloven no se	pol.* Slovenki sem |	meni nič	tebi nič	pogovarjajo	med
razložil, da v	naši «demokratični»	seboj, ne	da bi	držali	pse	na vrvi-
republiki ni dovoljeno, da bi zvočniki govorili slovensko, še nekaj časa sem dokazoval	uslužbenki v oddelku z usnjenimi	ženskimi oblačili, da
tržaška trgovina živi z valuto, ki jo naši sosedje puščajo v vseh naših trgovinah, a vse zaman. Medtem je tudi Slovenka izginila in ostal sem sam. Počutil sem se globoko u-žalienega in žalostnega.
Rad bi s tem pismom nekaj vprašal odgovorne pri «Godini»: Je mogoče res to. kar sem slišal iz ust uslužbenke ob 18.30 4 10.1977. ali je morda bila to samo neokusna šala?
Upam, da se je tista uslužbenka samo nesramno šalila ter da navodila ravnateljstva niso takšna, ker če bi bilo ravnanje ravnateljstva resnično tako, lahko zavpijem na ves 0lns-da za take ljudi ni prostora v Trstu, stičišču Narodov in Kultur.
V upanju, da boste pismo objavili,
Vas tovariško pozdravlja,
Dragotin Danev
Opčine, 6. oktobra 1977
Gesta na pokopališče
Spoštovani tov. urednik, pogosto me pelje pot na mestno pokopališče pri Sv. Ani. da položim cvetje na grobove dragih. Cesto, ki pelje na to pokopališče, pre hodim peš. Privlačna je, ker je senčna in kratka, tudi ni strma. Srečujem veliko. mimoidočih v obe smeri; ne samo takih, ki gredo na pokopališče, že dalj časa opažam, da je nekaj (in to na žalost) ne-
ti. Sramotno pa je, da nekateri izkoriščajo ta lep travnik (med o-menjeno cesto in Istrsko ulico) Za odlaganje smrdljivih odpadkov in za prosto dirjanje psov.
Tudi jaz imam psa ter v resnici ljubim živali, a nikoli si ne bi kaj takega dovolila izven dvorišča. Kie so redarji?
Sedaj pa preidem k žalostno važnem vprašanju. Znano mi je. da že dalj časa sorodniki padlih v narodnoosvobodilni borbi priča kujejo postavitev spomenika svojim dragim na tem travniku. A odbor, ki je to zaprosil (in to že večkrat) pristojne oblasti, je dobil vedno neugoden odgovor. 'Zakaj? Ali je važnejše dirjanje psov na tem kraju in odlaganje umazanije, nego lep spomenik tem junakom? V uteho žalostnim sorodnikom in v opomin vsemu demokratičnemu ljudstvu, da brani sadove borbe, v kateri so naši dragi darovali življenje? Rada bi brala odgovor o privoljenju te i vrošnii s strani pristojnih oblasti in tako bi bilo konec prosjačenja.
Zahvaljujem se Vam M. J. Mihelj
ZA SPOMENIK PADUM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE.
V	spomin na Emilijo Slavec darujeta Roža in Mirko Pečenik 5.000 lir.
* # «
V	počastitev spomina Cvetka Stefančiča darujeta Emil in Danica Regent 5.600 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Cvetka Štefanija fiarujeta družini Rolič (Nabrežina) 10.060 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Franca Sedmaka darujeta Justa in Angela Sedmak 10.600 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	počastitev spumina Angela Bo-gatca in Henrika Sedmaka darujeta Darinka in Enio 5.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu in
5.000	lir za ŠD Mladina.
Namesto' cvetja na grob Cvetka
Stefančiča darujejo za vzdrževanje spomenika NOB v Križu: družina Rolich 16.000, Pierina Sedmak 3.000 in Ivo Sedmak (Križ 161) 5.000 tir.
V	počastitev spomina Alberta Čuka daruje učiteljica Savica Grgič 5.003 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču.
Namesto cvetja na grob Di agomi !a Sancina daruje Olga Depiark
6.000	lir za PD France Prešeren.
Namesto cvetja na grobova Alberta Čuka in Lucije Kralj iz Trebč darujeta Marija Kralj (Padriče 165)
5.000	lir za poimenovanje šole v Trebčah in Alojzija Kralj 10.000 lir za/ godbo Parma in 5.060 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob obletnici smrti staršev daruje Savina Malalan (Trebče 65) 5.060 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje trebenske šole po Pinku Tomažiču.
V	spomin na Cvetka Štefanija da-i-ujejo žena in hčeri 50.000 lir za Center za rakasta oboljena, 30.000 lir za slepce Rittmcyer, 30.000 lir za UII.DM (Italijansko zvezo za boj proti mišični distrofi.ii), 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine,
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na lUkarda Marca da rujeta Roža in Mirko Pečenik 5.000 lir za PD Valentin Vodnik.
Cveto Hrovatin daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Za Stalno slovensko gledališče v Trstu daruje Darinka Zajec 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Cvetka Štefanija darujeta Ida in Drago Pu-rič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob drugi obletnici smrti Marije Caharija daruje hči Rožeta z družino 5.000 lir za ŠK Kras.
Ob priliki gostovanja openskih kotalkarjev v Mariboru z željo za še plodnejše uspehe daruje Neda Kapun 200 N din za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Danice Fle-go, darujeta Marija in Milan Gulil 5.000' Ur za PD I. Grbec. V isti na men daruje Darinka Franovič: 3-000 lir za PD I. Grbec.
Za Skupnost Družina Opčine daruje Ivanka Križ^ngnčfč (Bazovita 113) 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Lucije Kralj daruje družina Doljak (Veliki Rc-pen 11)	15.000 lir za Skupnost
Družina Opčine.
V	spomin na teto Lucijo Kral.i darujeta Nardo in Riko Kralj 10.000 lir za ŠD Primorec.
Ob pogrebu Rikarda Marca so tovariši: Bernard Slavec, Mario Slavec, Drago Slavec, Nino Slavec, Germano Švara, Edvin Švab. Karel Česnik, Pepi Lovriha, Pepi Sancin, Dušan Lovriha, Lovrenc štrajn, Angelo Sacon, Albin Primožič, Milan Kuret, Ezio Fontanot, Roman Smo-tlak, Zdravko Vodopivec, Nino Ša-vron in Bruno Prašelj zbrali 129.000 lir in darujejo 32.250 lir za celico KPI Dolina, 32,250 lir za PD Valen tin Vodnik, 32.250 lir za godbo na pihala Breg in 32.250 lir za ŠD Breg.
•Ob 9. obletnici smrti nepozabne mame daruje Zdenka Šavli 10.000 lir za Dijaško matico.
Hilda Sosič daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
Podporna članica Nadalina Ca-stellani daruje 4.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Alojzijo Gerdol roj.
/
Glavina in na Antona Pečarja darujeta Milan in Saško Hrovatin 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za PD Lo-njer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Alojza Mahorčiča darujeta Zofija in Franc Križmančič 2.500 lir za ŠD Zarja in 2.500 lir za spomenik bazoviškim žrtvam.
Namesto cvetja na grob Franca Sedmaka daruje Frančiška Palior
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujejo družini Tence in Rebula 10.000 lir ter družina Juretič
5.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 16. obletnici smrti dragega Franja Lukse se ga spominjajo žena Tončka, hčerki Miljeva in Maja ter darujejo 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine' in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V počastitev spomina Danice Fle go darujejo Angel'. Marija in Slava
15.000	lir za PD Ivan Grbec.
V	počastitev spomina sestre Lojzke in Antona Pečarja daruje Paita
3.000	lir za PD Lcnjer Katinara in 3.006 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Lucijo Kralj in v spomin na bratranca Alberta Čuka daruje sin Emil z družino (Trebče 72 ) 20.000 za ŠD Primorec. 20.00(1 za pevski zbor Primorec in 26.060 lir za poimenovanje o-snovne šole v Trebčah po Pinku Tomažiču.
V	spomin na Lucijo Kralj daruje Pepi Doljak (Veliki Repen 11) 5.000 lir za ŠD Primorec.
Ob 4. obletnici smrti Rudija Košuto darujeta Berto in Milka Švab
16.000	lir za Skdanc.
Namesto cvetja na grob Riharda Sedmaka darujeta Berto in Milka Švab 16.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
« • •
SD Vesna se zahvaljuje podpornim članom Ferdinandu Bogatcu Ladku Lozarju in Landu Ivoneju zz darovano vsoto.
STILNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
REPERTOAR
V abonmaju
0‘un Župančič
Branislav Nušic
Aleksej Arbuzov
Da io Fo
za sezono 1977-78
VERONIKA DESENIŠKA
(tragedija v petih dejanjih)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva Režija: JOŽE BABIČ
OBLAST
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini integralno besedilo Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOV1Č
IRKUTSKA ZGODBA
(igra v treh dejanjih)
Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ
SEDMA - KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po' meno)
(komedija v dveh dejanjih) .
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: JOŽE BABIČ
GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE
GLASBENA KOMEDIJA
Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba
Izven abonmaja
Miroslav Košuta VITEZ NA OBISKU
' (mladinska igra)
Krstna uprizoritev Režija: MARIJO URŠIČ
ENEL obvešča, da bodo danes, 9. oktobra 1977, izvedli na visokonapetostnem omrežju neodložljiva dela, zaradi česar bo prekinjena dobava električnega toka na vsem področju miljske občine razen na področju Erankovca, in 'sicer od 7. do 11. ure.
svetov ter peruericne soisae uprave, mm™,	e—	j- -----* -	---- ■	——----------------------------------
....................n......m....................................-..........................................*.......................................
----------------------——	NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberti 6.
tič
bilT lomovir|e; od vsega začetka je nik; ZVest naročnik našega dnev-® ‘ti drugih naših revij.
sv mu lahka domača zemlja, P* izražamo naše iskreno
(st)
Danes, NEDELJA, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 11.18 — Luna vzide ob 2.12 in zatone ob 15.40.
Jutri, ponedeljek, 10. oktobra DANIJEL
Vreme včeraj: Najvišia temperatura 21,6 stopinje, najnižja 17, ob 13. uri 21,6 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, veter jugovzhodnik 10 km na uroi morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 ljudi.
UMRLI SO: 88-letna Lucia Carli vd. Carli, 76-letna Giuseppina Bre-cevaz vd. Stoinich, 81-letni Giuseppe Stampati, 71-letni Mario Manetti, 77-letna Maria Ferjančič vd. Vaja, 88-letni Francesco Travagini, 56-letni Miroslavo Primossi, 75-letni Gior gio Pecchiar. 75-letni Remigio VVerth, 73-letna Paola Strain, 62:letna Maria Maier por. Ceppi.
OKLICI: delavec Claudio Grasso in uradiuca Ornella Kocjancic, študent Roberto Spechar in uradnica Emma Manente, delavec Giancarlo Nolich in trg. pomočnica Mirella Doz. šofer Francesco Anselmo in uradnica Gisella Riosa, mehanik Alberto Buzzai in gospodinja Claudia Mocibob, bančni uslužbenec Adriano Colla in gospodinja Graziella Galli-na, finančni* stražnik Italo Gabetti
Včeraj-danes
in otroška negovalka Elda Radesich, gasilec Roberto Barazzutti in frizerka Donatella Graziella Arangio, upokojenec Domenico Martinoli in upokojenka Maria Radoslovich, težak Guido Gasparo in študentka A-lessandra Guetta, pristaniški delavec Giuseppe Mazzara in trg. pomočnica Loredana Safretti, ekono-


mist Valter Filiputti in bolničarka Patrizia Di Vincenz, finančni straž/ nik Giuliano Vedruccio in učiteljica Pantalea Vestito. karabinjer Miche-le Rucco in delavka Assunta Ghiot-tone, kmet Giovanni Neri in študentka Francesca Costa, agent javne varnosti Raffaele Maggiore in gospodinja Graziana Rita Pigoni, finančni stražnik- Giuseppe Gargiulo in univerzitetna študentka Dina Del Freo, lekarnar Antonio Del Ben in psihologinja Ariella Sponza, trg. pomočnik Oscar Pinton in trg. pomočnica Antonia Ursic, mehanik Uja Lenskv in tajnica Marketa Pro-chazova, tiskar Boris Lensky in tajnica Lenka Merkova, strugar Giovanni Battista Sommariva in učiteljica Marta' Facchini, uradnik Marino Fattur in uradnica Annamaria Ve-snaver, geometer Giorgio Rigoni in uradnica Manuela Radin, delavec Antonio Modugno in frizerka Sara Lisjak, stražnik Paolo Stroiazzo in delavka Margherita Dragotto, uradnik Ludovico Guastella in gospodinja Maria Cusmano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta i. Anna 10. Lonjen-ka cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
ZDRAVSTVENA ’ DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM ■n ENPAS od 22. do 7. ure: teler. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: teli 213-137 Milje: tel. "71-124
LOTERIJA
BARI	64	85	87	72	15
CAGL1ARI	82	61	85	14	22
FIRENCE	56	74	27	60	45
GENOVA	89	65	11	85	37
MILAN	38	30	33	60	26
NEAPELJ	70	26	16	90	18
PALERMO	73	28	50	68	46
RIM	78	49	33	15	23
TURIN	3»	15	54	61	30
BENETKE	51	90	81	15	16
ENALOTTO					
2 2 X 2X2	2 2 X			X 1	X
KVOTE: 12 točk - 34.582.000 lir, 11 točk - 455.000 lir, 10 točk • 39.200 lir.
Kole čašule
Alvicro Ncgro
VRTINEC
(igra v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini Prevedel: JANKO MODER Režija: LJUBIJA GE0RG1JEVSKI
BUNKER
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v narečju beneških Slovencev Prevod: BOŽO ZUANELLA Režija: JOŽE BABIČ
Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preieklih sezon so v repertoarnem načrtu predvideua tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije.
Posebna dejavnost
UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH.
Zahteva staršev iz Skednja
V sredo, 5. oktobra, se je sestalo Združenje staršev v Škednju, da preuči redno in tudi izredno stanje naše šole in otroškega vrtca.
Starši so ugotovili, da je položaj vrtca še zelo nejasen in neurejen, brez najosnovnejših struktur. Ugotovili so, da oblasti niso pravočasno poskrbele za začetek pouka in tudi prehrano otrok. Starši odločno podpirajo zahteve učiteljstva in pomožnega osebja, z njimi popolnoma soglašajo ter zahtevajo, da se čim-prej uredi njih stalež.
Ravnanje oblasti je protizakonito in obenem neresno, ker ni omogočilo rednega začetka pouka.
Zato zahtevajo takojšnjo celotno ureditev vseh še odprtih problemov.
TRST * Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
SPLOŠNA OPREMA
TJ fo
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
v TRSTU
NOV KONCESIONAR OPEL
Drevored Raffaello Sanzio 11 — telefon 51400 Ulica Martiri della Liberta 8 — telefon 62160
^Luloralar
prodaja avtomobilov — originalni nadomestni deli — servis pri novem koncesionarju
OPEL AUT0R0T0R fšlll
gffima a ■ m ■? i \ r<—-
9. oktobra 1977
VČERAJ V GORICI SREČANJE OBMEJNE MLADINE
Organizirati plodno sodelovanje med mladimi, ki živijo ob meji
Delegacijo mladih iz obmejnih občin Slovenije ter mladinski odbor SKGZ je •prejel teritorialni odbor . Ogled gradbišča kult urno-športnega centra v Gorici
Srečanje delegacije obmejnih občin Zveze socialistične mladine Slovenije ter mladinskega odbora SKGZ s člani
teritorialnega odbora SKGZ za Goriško
ZAČETEK TEČAJA ZA KNJIŽNIČARJE
Knjiga - sredstvo za večjo povezavo med delom in šolo
Pomen občinskih knjižnic in vloga knjižničarjev - Trideset slušateljev iz vse pokrajine
Te dni se je v prostorih Državne in mestne knjižnice v Gorici začel izpopolnjevalni tečaj za knjižničarje v javnih knjižnicah, ki ga obiskuje skoraj trideset slušateljev iz naše pokrajine. Do prve polovice decembra, ko naj bi se tečaj predvidoma zaključil, si bodo nabrali dovolj strokovnega znanja za uspešno vodenje občinskih knjižnic. Pri tem naj pojasnimo, da je takih u-stanov v naši pokrajini 24, poleg treh podružnic v Gorici. Pobuda za tak način izobraževanja je prišla od dežele, kj je tudi prispevala sredstva za njeno uresničitev. Tečaje so te dni odprli tudi v Trstu in v Vidmu.
Uvodne slovesnosti ob začetku pouka so se poleg vodstva knjižnice udeležili tudi deželni odbornik Miz-zau, komisar na pokrajini Laveder, goriški župan De Simone ter vrsta funkcionarjev, ki opravljajo svojo dolžnost na kulturnem področju.
V pozdravnem nagovoru se je ravnatelj goriške Državne in mestne knjižnice Otello Silvestri spom-
nil pokojnega Guida Manzinija, pobudnika in načrtovalca Posoškega knjižničarskega sistema. Objasnil pa je tudi vrsto predlogov, kako bi občinske knjižnice obogatili predvsem z deli, ki obravnavajo zgodovino posameznih krajev.
V Posoški knjižničarski sistem sodijo tudi občinske knjižnice v treh slovenskih občinah na Goriškem, ki razpolagajo tudi s slovenskim oddelkom.
Tečaj, ki obsega skupno 120 lekcij, bo ob pomoči nekaterih usposobljenih knjižničarjev vodil ravnatelj goriške Državne in mestne knjižnice Otello Silvestri.
Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ»
uprizori danes, v nedeljo 9. oktobra ob 19. uri v prosvetnem domu «Anton Gregorčič* v ŠTANDREŽU Collaltovo Komedijo
BENEŠKI TROJČKI
Režija MIRA ŠTRUKELJ
Včeraj so se v Garid sestali čisli mladinskega odbora SKGZ ter de-egacije Zveze socialistične mladine Slovenije obmejnih občin Tolmin, Nora Gorica. Sežana in Koper.
! V imenu MO SKGZ je goste pozdravil predsednik Igor Komel, ki je dejal, da so mladi spoznali potrebo 'la se pogosteje sestajajo, izmenjuje-|io svoje poglede ter prirejajo skup-ie akcije.
Predstavnike mladinskih organiza-:ij so sprejeli tudi člani teritorialne-?a odbora SKGZ za Goriško. Njegov predsednik dr. Mirko Primožič lim je izrekel dobrodošlico ter poudaril zadovoljstvo, da se mladi z ene in Iruge strani meje med seboj čimbolje »znajo ter sodelujejo. Opisal je prizadevanja slovenske'narodnostne skupnosti na Goriškem, da si ustvari naterialno podlago za svoje kulturno-
■	prosvetno in športno življenje, ter ;pri tem navedel napore za izgradnjo prosvetnih objektov v Gorici in po iraseh.
: Primožič je govoril tudi o prizade-i/anjih za zakonsko ureditev pravic Slovencev v Italiji ter pri tem de-jjal, da predstavlja osimski sporazum .pomembno podlago za dosego tega : ril ja. Ob tem pa je Primožič ugato-:zil, da obstajajo pri uveljavljanju
■	narodnostnih pravic precejšnje težave, Vsekakor se ne sme dogoditi, je dejal, da bi izvajali gospodarska določila tega sporazuma ter zaosta-i ali pri izvajanju določil manjšinskega značaja.
Predsednik odbora za gradnjo kulturno - športnega centra v Gorici 'Gorazd Vesel je nato spregovoril o mvesticijskih naporih za izgradnjo Prednjega objekta, ki bo služil vsej slovenski narodnostni skupnosti na ;Goriškem. Omenil je številne težave, u jih je bilo treba premagati v fazi načrtovanja, ter navedel roke predvidene za dograditev posameznih ob-ektov. člani mladinskih delegacij :*> si potem ogledali gradbišče.
, Uradni pogovori so se ob 10. uri 'vričeli na sedežu občinske konference ZSMS v Novi Gorici. Popoldne so ti mladi ogledali novogoriški muzej ,n s z mladino podjetja Vozila pogovarjali o njenih delovnih in živ-.jenjskih razmerah.
i
Na nekaterih šolah še zmeraj začasen pouk
Enotni odbor za demokratično šo-o, ki ima sedež pri krožku ACLI v Gorici, je včeraj izdal daljše tiskov-io poročilo, v katerem opozarja na /rsto negativnih pojavov na šolah, ra katere naj bi bila odgovorna kdska oblast.
Gre predvsem za imenovanje u-Siteljev za posamezne predmete.
Čeprav se je pouk zdčel že 20. septembra, na nekaterih šolah še vedno nimajo polnega umika, ampak je ta omejen samo na dve do tri ure dnevno, ker šolska oblast ni pravočasno poskrbela za imenovanje u-čiteljev in profesorjev. Poleg tega so se letos pojavile tudi precejšnje težave zaradi izvajanja ministrske okrožnice glede števila učencev in dijakov v posameznih razredih.
«Smatramo za potrebno, da se vnašajo novosti v okosteneli šolski sistem*, zaključuje tiskovno poročilo, cvendar morajo te novosti upoštevati tudi dejanske potrebe neposredno prizadetih in se morajo izvajati bolj zavzeto in predvsem na podlagi ustrezno, časovno prilagojenega načrta*.
ZBORI PD »OTON ŽUPANČIČ,
Jutri v Standrežu pričetek pevskih vaj
Ta teden pričnejo v Domu Andrej Budal v Štandrežu vaje vseh treh pevskih zborov prosvetnega društva «Oton Župančič*, t.j. moškega, ki ga bo vodil Aleš Hoban, ženskega, kf ga bo vodil Stanko Benko, in otroškega, ki ga bo vodila Elda Nanutova. PD «Oton Župančič* vabi k sodelovanju vse dosedanje pevke in pevce in istočasno so vabljeni, da se zborom ' j5ridružiJ6/’tildi’ pevci iz drugih krajev in iz mesta.
Otroški zbor prične z vajami jutri, v ponedeljek, ob 15.30."Prav tdV ko se prično jutri zvečer ob 20. uri vaje ženskega zbora. Vaje teh dveh zborov bodo enkrat tedensko.
ZARADI LJUBOSUMNOSTI V BOLNIŠNICO
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMMiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiimuiiMKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiMiiiiiiimin
VČERAJ JE BILA PRODUKCIJSKA KONFERENCA
Možnost razvoja tovarne Detroit je le v njeni popolni obnovi
Baje so sedaj odpravljene težave za lokacijo novega poslopja * Tovarna ima sedaj polno naročil
S TISKOV M E KONFERENCE PRO LOGO
Septembrsko folkloristično parado je treba v Gorici na vsak način ohraniti
Nastopajo težave finančnega značaja na deželni ravni - Kvalitetna in ustaljena prireditev ima velik pomen v inozemstvu in tudi pri tukajšnjem prebivalstvu
V tovarni hladilnih naprav Detroit v Tržiču je že več mesecev spor med delavstvom in delodajalcem ne zaradi plač, marveč zaradi nuje, da se zgradi novo tovarniško poslopje. Stara poslopja so namreč docela dotrajana, delavci morajo v njih delati v nevzdržnih razmerah, higienske naprave s„ nepopolne. Že lani maja so zastopniki podjetja in enotnega sindikata kovinarjev podpisali sporazum, da se bo stvar v doglednem času rešila. Lastniki tovarne so se takrat obvezali, da bodo v roku enega leta našli zemljišče za .novo'tovarniško poslopje in da bo3o v tem času našli tudi finančna sredstva za to gradnjo.
V resnici pa so se stvari zapletle in nekaj krivde ima pri tem tudi kriza v tržiški občinski upravi, Zem-
ščem. Medtem pa so prišle vmes tudi težave s finansiranjem gradnje zaradi omejitve posojil in lastniki menijo, da bi morali dobiti tudi finančne olajšave s stfani raznih deželnih finančni1' ustanov.
Delavstvo pa se ni zadovoljilo s tako počasnim reševanjem .tega vprašanja posebno še, ker se zaveda, da ;e delo v starem poslopju vsak dan težje. Poleg tega pa se delavci zavedajo tudi, la če se tovarna ne obnovi in modernizira (in to je moč le v novih prostorih) ne bo vzdržala konkurence drugih sorodnih podjetij. K sreči ima tovarna Detroit polno naročil zlasti„ iz inozemstva.
Voditelji goriške Pro Loco so zaskrbljeni, kako bo s tradicionalno septembrsko folklorno parado v prihodnjem letu in tudi vnaprej. Že letošnjo parado so priredili v zadnjem trenutku, še bolj negotovi so s prihodnjimi. Ta bojazen izvira iz določenega nerazumevanja deželne uprave, ki se izgovarja, da nima denarja za finansiranje te prireditve.
Tako je bilo konec lanskega leta, tako je tudi danes. Deželna uprava je vrsto let finansirala tako mednarodni simpozij o folklori kot mednarodno tekmovanje folklornih skupin, ki ju je prirejala goriška Pro Loco. Mednarodni srečanji sta se lepo uveljavili v italijanskem in v tujem svetu in tudi prebivalstvo je bilo zadovoljno. Temu smo lahko bili priča vsako leto, ko se je približno petnajst tisoč ljudi zgrnilo v naše mesto ob priliki septembrske folklorne parade.
Lani je deželna uprava sklenila osredotočiti sredstva za tako manifestacijo v Čento, kjer je bil sredi poletja vsako leto festival Evropa src. Ta deželna odločitev je imela pomen solidarnosti s prebivalstvom, ki je bilo prizadeto od potresa. V našo deželo je prišlo ob tej priliki veliko folklornih skupin,
] tudi iz drugih kontinentov, in te. j skupine se niso [»kazale samo v j Centi, marveč tudi v drugih krajih naše dežele. Ena taka prireditev je bila tudi v Gorici.
Ker je deželna uprava porabila veliko denarja za finansiranje te prireditve, je odklonila prispevke j drugim podobnim manifestacijam, 1 med temi tudi goriškemu folklornemu natečaju. Zaradi tega je natečaj letos odpadel, v zadnjem trenutku pa je goriški Pro Loco deželni odbornik Tripani zagotovil denar za
poleg odbornikov Pro Loco in časnikarjev še goriški župan De Simone in deželni odbornik Cocianni./ Poudarila sta'važnost pobud goriške Pro Loco, med katerimi je najvažnejša septembrska folklorna parada. To prireditev je treba ohraniti in ji dati še večji mednarodni pomen. Pri njej naj bi sodelovale še bolj aktivno kot sedaj skuoine Santa Gorizia, iz Ločnika, Sovodenj in Koprivnega, je dejal župan, saj so te skupine nosilec folklornih tradicij tukajšnjega prebivalstva.
Med pogovorom so prišla do izraza tudi vprašanja restrukturacije turističnih društev in ustanov, sodelovanja, med Gorico in Gradežem v poletni sezoni. Kar se tiče folklorne parade je padel predlog, da bi prihodnje leto, poleg že tradicionalnih in ustaljenih prireditev, raz-
(
ne folklorne skupine obiskale v dneh festivala tudi prebivalstvo predmestij in mestnih okrajev. Polurne nastope naj bi te skupine imele v poznih popoldanskih urah v Ločniku, Štandrežu. Podgori, Podturnu, Sv. Ani, na Placuti. na Komu itd.
Spor v podjetjih SIMO in AA, ki spadata v skupino veleindustrijca Maraldija, še vedno traja. Nekajkrat je že kazalo, da so vse ovire premagane, potem pa se je spet ponovno zapletlo, ker lastnik ne izpolnjuje sprejetih obveznosti. Stavkovna akcija se torej nadaljuje. Za jutri je v tržiški kinodvorani Principe sklicano sindikalno zborovanje, ki se ga bodo udeležili tudi družinski člani zaposlenih v omenjenih podjetjih. Zborovanje je napovedano ob 9. uri. )
GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ORGANIZIRAJO V GORICI
GLASBENI ABONMA ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev za pet koncertov
Odrasli
Mladina
6.000	lir
3.000	lir
boleznijo je zdrave zajce mogoče obvarovati s cepljenjem, ki je zelo poceni. Primere miksomatoze so pred časom ugotovili v Štarancanu finansiranje simpozija in parade. Na ID V Ronkah	liclfAtmi lzAnfara«/»i io nrA/lcaHnil/
Zaradi visoke cene govejega mesa se na podeželju marsikdo odloča za zajčjerejo. Zaradi tega priporočamo vsem, ki se z njo ukvarjajo, naj se .ravnajo po navodilih veterinarja-. Bolezen se na druge živali in na človeka ne prenaša.
tiskovni konferenci je predsednik Pro Loco dr. Pellis sicer dejal novinarjem. da je zadovoljen s to obljubo, da pa niso denarja še videli, Prav tako se je dr. Pellis pritožil, da ni velikih možnosti za finansiranje s strani dežele take manifestacije v prihodnjem letu.
Na tiskovni konferenci sta bila
Vpisujejo na sedežu SPZ v Ulici Malta 2, tel. 2495, v Katoliškem domu, Drevored 20. septembra 85, tel. 81120 in v vseh prosvetnih društvih.
PROGRAM:
28. 10. 1977: v deželnem avditoriju: MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA;
10. 11. 1977: palača Attems: DUO IGOR OZIM - MARIJAN LIPOVŠEK;
10. 12. 1977: palača Attems: ŠTUDENTSKI OKTET IZ LJUBLJANE;
25. 1. 1978: palača Attems: TRIO LORENZ IZ LJUBLJANE; 20. 3. 1978: v deželnem avditoriju: PICCOLA ORCHESTRA GIULIANA IZ TRSTA
Detroita sicer našli, treba pa je bilo izvesti nekaj spitmemb_ gradbenega značaja. Letošnji maj, t.j. eno leto od lanskega sporazuma, je šel mimo in zdi se, da so šeie v zadnj:h dneh bile urejene stvari z zemlji-
Najprej ostro prerekanje nato s kladivom po glavi
Mož je bivšo ženo zalotil z mladim-prijateljem - Obračunavanje sc je končalo šele s posegom policije - Razbita glava in prijava sodišču
Sindikat FLM pu je v zadnjih me secth stopnjeval pritisk na podjetje
«», z zšftdsftssmM
u_ __	u,- niši«, poslopje. S tem v zvezi so tile
tudi nekatere kratke stavke. Včeraj | je bila v dvorani hotela Roma , v Tr- [ žiču produkcijska konferenca podjetja, na katero je FLM povabila tudi politične in gospodarske predstavnike. Prisotni so bili župani o-koliških občin in komisar tržiške ob- j čine, zastopniki strank ustavnega loka, sindikalisti. Niso pa bdi prisotni lastniki tovarne.
FESTIVAL
SOCIALISTIČNEGA TISKA GORICA - ESPOMEGO
Danes ob 16. uri
KOTALKARSKA REVIJA
članov prosvetnega društva «0-ton Župančič* iz štandreža.
Igre za otroke.
Ob .18. uri deželno srečanje socialisov, ob 19. uri briškola, ob 20.30 nastop ansambla «Le rose scarlatte*.
VABLJENI!
1 !
Orožniki v Gradišču so imeli'ti dni opravka z dokaj nenavadnim primeram izbruha ljubosumja ali maščevanja, ki se je končal s hudimi telesnimi poškodbami za 45-let-nega Giorgia Boscarola iz Gradišča, Ul. G. Galilei, ki se bo zdravil 30 dni. V zadevo je vpletena tudi Bo-scaroloVa 41-letna žena Maria Ja-covina, ki sicer živi v Ronkah, ter njen 27-letni prijatelj Bruno Mondich iz Tržiča, Ul. Giulia.
V četrtek proti večeru je Bosca-rol blizu Vileša opazil svojo bivšo ženo v avtu z mlajšim moškim. Najbrž ga je zanimalo, zam sta namenjena, zato jima je sledil. Dirka se je končala blizu Fare, kjer je 27-letm mehanik iz Tržiča ustavil svoje vozilo na dobro osvetljenem kraju, kajti posumil je, da se utegne zgoditi tudi kaj hudega. Prišlo je do besednega spopada med Bosca-rolom in Jacovinovo, ki se je kmalu spremenil v fizično obračunavanje. Jacovinova je naenkrat zgrabila kladivo, ki ga je poleg ostalega orodja imel v avtu Mondich ter z njim nekajkrat udarila moža po glavi. Zadeva se je še bolj zapletla, ko ji je le ta iztrgal z roke kladivo ter ji skušal vrniti milo za drago. V tem trenutku se je v pretep vmešal Mondich. Končalo se je s pose-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev’ za sedem predstav
1 sedeži (parter in balkon)	10.000 lir
II. sedeži (parter in balkon)	2.000 lir
Mladina	5.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonmr, kj omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplr.ča 5 000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 15 OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81 120
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH
DRUŠTEV.
gom policije. Boscarola so spravili najprej v goriško. od tam pa v videmsko bolnišnico, kjer mu bodo skušali zakrpati glavo. Vsi trije pa se bodo morali zagovarjati pred so diščem.
Siandrež bo obiskala delegacija ZB iz Nove Gorice
Odposlanstvo odbora za postavitev spomenika padlim v NOB v štandrežu, je te dni obiskalo Zvezo borcev v Novi Gorici. Tovariše so seznanili s potekom akcije zbiranja sredstev za odkup zemljišča ter za postavitev' trajnega obeležja. Na sestanku so tudi poudarili pomen srečanja za krepitev medsebojnih prijateljskih 'odnosov, za krepitev tra-dic;j NOB in odporništva ter za u-stvarjanje prijateljskega vzdušja in sodelovanja na obeh straneh meje. Predstavniki Zveze borcev so obljubili vsestransko pomoč pri načrtovanju in gradnji spomenika. Tako bo v prihodnjih dneh obiskala štandrež delegacija ZB ter si ogledala kraj, kjer bo stal spomenik ter v skladu z željami domačinov poskušala poiskati najboljšo estetsko rešitev.
Na sestanku v Novi Gorici pa so se menili tudi o ureditvi grobov padlih partizanov, ki so pokopani na štandreškem pokopališču. Medtem se je tudi v preteklem tednu nadaljevala akcija zbiranja sredstev za odkup zemljišča za spomenik. Prispevali so: Danilo Lupin 50 tisoč, Jožef Marinič 10 tisoč, sekcija PSI Štandrež 15 tisoč, NN 75 tisoč, Franko Mašera 5 tisoč, Rudi Marvin 5 tisoč, Milan Marvin 5 tisoč, Attilio Assirelli 5 tisoč, Antonio Peilegrino 5 tisoč, Milan Nanut 15 tisoč, Slavko Zavadlal 10 tisoč, Rudi Krpan 10 tisoč, Maks Brajnik 5 tisoč, EHilsanitaria 40 tisoč.
Izleti

Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 16. oktobra, zaključni družinski izlet v Istro z ogledom Portoroža, Umaga, Novigrada, Poreča ter Plave in Zelene Lagune. Prijave sprejemamo vsak dan na sedežu društva od 9.30 do 11.30 do 11. oktobra, ali do oddaje vseh razpoložljivih mest.
V Jamljah ugotovili bolezen na domačih zajcih
Občinski veterinar dr. Antonio Tomba je pri nekem rejcu domačih zajcev v Jamljah ugotovil nalezljivo bolezen na očeh, ki jo imenujejo miksomatoza. Bolezen je neozdravljiva. zato je treba živali, ki so se z njo okužile, uničiti. Pred
Kino
Ooricu
VERDI 14.00-22.000 »Airport 77». J. Lemmon, L. Grant. Barvni film.
CORSO 15.00-22.00 «Agente 007, Ja spia1 che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.40-22.00 «Gli an-ni in tasca*. M. Jaubert, N. Felix. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Bestialita». F.. March, L. Fani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00 - 22.00 «Piu forte ragazzi*. T. Hill, B. Speancer. Barvni film.
Tržič	j
PRINCIPE 14.00-22.00 «11 poliziotto sprint*.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Un borghe-se piccolo piccolo*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Na zmajev} poti* japonski fim ob 16., 18. in 20. uri.
SVOBODA «Avtocesta nasilja*, ameriški film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE «živa tarča*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
SENZACIONALNO V GORICI!
OTVORITEV NOVE VELIKE TRGOVINE Z NOVIM BLAGOM PO STARIH CENAH
MAGAffRt^
GO end GO
BAZAAR
vam predstavlja veliko
rnd)
TRAVNIK 5 GORICA
IZREDNO PR0DAI0
4- BREZ PRIMERJAVE* 4
odlično blago najboljših znamk, med katerimi:
Rifle, VVrangler, Svvinger, Valentina, Bauteful, Old Boys, Rodrigo, Somma, Lanerosši, Cantoni, Eliolona, Saint Germain, Paul Lategan, Maino Časa, Yebez, Patrick, Estenn itd.
PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-34!
Basni
V spomin pokojnega Jožefa Braj- j nika, daruje Romana Nanut 10 tisoč j lir za spomenik padlim v NOB v Štandrežu.
Nada in Maks, Danilo in Lilijana ter Nerina in Ladko darujeta v spomin Jožefa Brajnika 50 tisoč lir za Dom Andreja Budala.
Sosedje in prijatelji pokojnega Jožefa Brajnika so prispevali 30 tisoč lir v sklad za spomenik padlim v NOB v štandrežu.
MOŠKA OBLAČILA Moški jeans telovnik - mladostna moda Kiwatt s kapuco iz nylona Športni suknjiči «K» - visoka mladostna moda Moški jeans - znane originalne znamke Moški jeans «Swinger» iz barhanta Žametni črtasti moški jeans Žametni črtasti moški jeans «Rifie» žametne hlače z debelimi črtami Moški jopiči iz umetnega usnja s krznom Moške hlače «sallla»
Podložena pilotska jopa s krznenim ovratnikom
Jopa oBarracuda* podložena s škotsko volno
Moške hlače iz finega gabardina
Jopiči model «PiIot» - podloženi s krznom
Moške visokomodne jope - umetno usnje
Platnene nepremočljive jope podložene s krznom
Fine moške jope podložene s krznom
Moška pelerina Iz lodna
Ameriška vetrovka «Rifle» podložena s krznom
Moške jope - pravo fino usnje
SRAJCE IN PLETENINE ZA VSE Fine moške srajce razni kroji Črtaste moške srajce - mladostna moda Moške srajce «Oxfor» - visoka moda Ženske modne bluze «Oxfor»
Razne ženske volnene jope in puloverji Razne moške majice in puloverji Ženski cardigan Volnene srajce z zadrgo Fine moške srajce «Rodrigo»
Ženske majice - garantirana čista volna Visokomodni otroški puloverji - V izrez Modni otroški puloverji z zadrgo Visokomodni ženski puloverji - V Izrez Ženske bluze «Scytus» - visoka moda Moški volneni pulover - V Izrez Debeli volneni moški puloverji Ženske fine jopice - visoka moda Visokomodne moške srajce »Rodrigo*
Odprte ženske jopice - čista volna Težke moške jope - čista volna
samo 80 primerov
s .ŽENSKA-IN OTROŠKA OBLAČILA po 2.500 lir	Fine otroške hlače iz tweeda
po 4.800 lir	Otroške srajce «Wrangler»
po 5.900 Ur	Fine otroške jopice - velur
po 9.900 lir	Otroški jeans - originalne znamke
po 9.900 lir	Fina ženska krila - modne barve
po 11.000 lir	Flanelasti otroški jeans «Wrangler»
po 12.500 lir	Otroške vetrovke «Rdeča kapica*
po 14.000 lir	Žametni otroški jeans »VVrangler*
po 14.000 lir	Volnena modna ženska krila - čista	volna
po 14.500 lir	Originalni ženski jeans znanih znamk
po 14.500 lir	Ženski jeans - izblana mladostna moda
po 14.900 lir	Ženske hlače iz gabardina - čista volna
po 16.000 lir	Fine flanelaste ženske hlače
po 17.500 lir	Ženski črtasti žametni jeans
po 19.500 Ur	Ženska krila iz twceda
po 24.000 Ur	Žametni črtasti ženski jeans «RifIes
po 24.000 lir	Otroške jopice »VVrangler*
po 25.000 Ur	Visokomodni otroški loden
po 28.000 lir	Ženska jeans jopica «VVrangler»
po 48.000 Ur	Visokomodni ženski loden
PLATNO - ODEJE - PREPROGE 4.900 Ur	Raznobarvne pisane krpe
4.900	Ur	Brisače iz frotiranega bombaža
5.900	Ur	Kuhinjske zavese z volani
5.900 Ur Bele in tiskane prevleke za blazine 5.900 lir	Preproge za kopalnico - različne barve
5.900 Ur	Fine frotirane brisače
5.900	lir	Zavese - višina 2,10 m
6.500	Ur	Zavese - višina 3 m
6.900	lir	Namizni kompleti za 6 oseb
6.900 lir Bele enoposteljne rjuhe iz bombaža
6.900	lir Velike škotske odeje - nove barve
7.500	Ur	Komplet rjuhe in prevleke
7.500	lir	Enoposteljne odeje «Termotex»
7.900	Ur Pisani namizni kompleti za 12 oseb 7.900 Ur Dvoposteljne odeje «Calortex» - rob iz atlasa
7.900	lir Dvoposteljni tiskani kompleti
8.500	Ur Preproge za spalnico - orientalni motivi - 3 kosi
8.900	lir Vezani dvoposteljni kompleti
9.900	lir Velike dvoposteljne odeje - rob iz žameta 9.900 lir Preproge za dnevno sobo - orient. motivi - 225x145 en
po
po
po
po
po
po
po
Po
po
po
Po
Po
po
po
po
po
po
po
PO
po
po	3.900 Ur
PO	5.500 Ur
PO	6.500 Ur
po	6.900 Ur
po	7.500 lir
po	7.900 lir
po	8.000 Ur
po	8.500 lir
po	9.900 Ur
po	9.900 Ur
po	9.900 lir
po	9.900 lir
po	11.000 lir
po	11.000 Ur
po	12.000 Ur
po	12.500 lir
po	13.500 Ur
po	14.500 Ur
po	19.000 Ur
po	25.000 lir
po	350 lir
po	650 Ur
na m	750 lir
po	1.000 lir
po	1.300 Ur
PO	1.400 lir
na m	1.500 lir
na m	2.650 Ur
P«	3.900 lir
po	3.900 lir
po	3.900 Ur
PO	4.500 Ur
Po	4.900 Ur
PO	7.500 Ur
po	8.900 Ur
po	9.900 Ur
po 14.500 Ur	
po	14.500 Ur
po	18.500 Ur
l po 29.000 Ur	
OBIŠČITE VSI
in na izbiro še tisoče različnih artiklov ter perilo za vsakogar po resnično neverjetnih cenah
NOVI BAZAAR
NA TRAVNIKU, 5
PRODAJA SE NADALJUJE V TOREK, 11. tm.
ORGANIZZAZIONE FIDUC1AR1A, MESTRE Tel. 982195
OD 9. DO 12. URE TER OD 15. DO 17.30
KULTURA
OD 29. OKTOBRA DO 21. APRILA
Program 7. abonmajske koncertne sezone GM
Med drugimi bo gostovala tudi ljubljanska Opera s Priljubljena Smetanovo opero «Prodana nevesta»
Konec meseca se bo začela že ®fdma abonmajska koncertna se-20na glasbene matice 1977-78. Če se ozremo v leta nazaj nam ne bo "v-ko ugotoviti, kako je uvedba koncertnih abonmajev bogato in kvalitetno zapolnila naše celovito kulturno življenje v zamejstvu in kako je oplemenitila tudi celotno glasbeno življenje Trsta in Gori-Ce- Na odru Kulturnega doma in fll'ugih se je doslej v šestih letih uvrstilo okrog 50 koncertnih prire-i ev s celo vrsto najuglednejših Slovenskih, jugoslovanskih in tu-j1 hijih izvajalcev vokalne in instrumentalne glasbe, v zadnjih leto Pa tudi opernih predstav. Ste-Vl|° ljubiteljev glasbene umetnosti se je prav po zaslugi teh koncertov v zadnjih letih močno po-ecalo in skoraj vsi koncerti so “Oživeli več kot zadovoljiv odziv ‘lflsega občinstva, vzbudili pa so •udi zanimanje italijanskih glasbe-ojn krogov. Prenekateri slovenski jugoslovanski solist in ansam-t>c'' Pa čeprav svetovnega »slove-W *>e prišel v Trst, če nam J"1 ue bi posredovala Glasbena “tatica, kajti kljub vsemu odpira-•lu v italijanskem glasbenem živ-jenju je treba žal še ugot.avl.ja-da italijanski kulturni prostor *e vse premalo pozna glasbeno ulturo svojih neposrednih vzhod-tto sosedov.
Seveda pa gre še za nekaj dru-*eSa. Prav iz glasbene šole GM J® v teh povojnih letih izšlo že le-P? število mladih slovenskih glas-“cruh talentov, za katere je kon-j?r”Ua sezona že bila in še bo “Udi letošnja) velika priložnost, a javno pokažejo svoje znanje in ckateri, ki jih spremljamo že e'?aj let, tudi svoje vzpenjanje v . j Poustvarjalne in tudi ustvar-j®lne umetnosti. In če dodamo še ^orcerte, ki jih v posredni pove-Ciu' -S koncertno sezono predvaja M še posebej za šole oziroma za ladino. potem je uomcn koncertna delovanja GM tudi v zgolj t^uagoškem oziru izredno velik. Jcugram sedme abonmajske se-!?e je že znan in je v bistvu ukončen, kolikor ne bi v teku sttie sezone prišlo do kakšnih ne-videnih ovir in sprememb. t ^zona se bo začela 29. oktobra Pastopom Mladinskega pevskega ,.°,rn iz Maribora pod vodstvom . Agenta Branka Rajštra. Ta zbor mi jf^vomno najboljši slovenski adinski zbor, njegov ugled pa ga tudi preko meje matične do-^ vine. Pri nas je v Kulturnem Puiu zadnjič nastopil z orkestrom i 0Venske filharmonije, kasneje pa 1 g°st.oval tudi v dvorani Krožka kulturo in umetnosti v Trstu. v-VT^cdnji koncert bo že 9. no-sl„ “ra, ko bo naš gost odlični . venski violinski virtuoz in pe-g°g Ig or Ozim, trenutno profe-n r na glasbeni akademiji v Koel-„ 'Sicer pa zelo angažiran kon-
dejnskega pevskega zbora «Toae Tomšič» iz Ljubljane. Oktet sestavljajo šolani pevci, ki so sicer tudi člani akademskega zbora, njihov umetniški vodja pa je Uroš Lajovic. V kratkem času svojega obstoja so se hitro uveljavili tudi zaradi svojstvenega pristopa k izvajanju zlasti slovenskih narodnih in umetnih pesmi, sicer pa je njihov repertoar zelo širok in seže tudi na področje klasične in tuje vokalne glasbe.
20. decembra bomo imeli v gosteh Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Kot solist bo sodeloval naš domači pianist Aleksander Vodopivec. Nobenega od izvajalcev najbrž ni treba posebej predstavljati. Orkester RTV velja za odličen ansambel, ki ga poznajo tudi v mnogih evropskih glasbenih središčih. Samo Hubad je razen slovenskim dirigiral tudi že mnogim najuglednejšim evropskim orkestrom, Aleksander Vo-
PO ZAKLJUČENEM DOSLEJ NAJVEČJEM ZALOŽNIŠKEM PODVIGU
V 15 knjigah deset najboljših romanov iz zbirke «Sto romanov»
Balzac, Cervantes, Dostojevski, Tolstoj, Steinbeck, Stendhal, Bulgakov, Tagore, Jons, Hesse
dopivec, ki se sicer udejstvuje tu-pri gledali:
^ertant po Nemčiji, Švici in zlasti vzhodnih državah. Pri. njem
j, ■-"'Juum arzavan. rri. njem ■dopolnjuje svoje znanje naš mla-, violinist Črtomir šiškovič, kar . zelo pomembno, saj je znano, sprejmejo na akademijo v Koel. „ fa.mo kandidate z zanesljivo hla P^k° bodočnostjo. Prof. Ozi-“o spremljal prav tako velik kanski mojster pianist Marjan
decembra se bo prvič v Tr-Kt Predstavil pred tremi lpti u-Povljeni študentski oktet Aka-
di kot pedagog in pri gledališču Verdi,, pa je prav tako priznan pianist v vseslovenskem merilu.
V okviru posredovanja italijanskih ansamblov slovenskemu občinstvu si je GM tokrat zagotovila, s prijaznim posredovanjem glasbenih in kulturnih krogov v Bologni, nastop orkestra «1 Filarmoni-ci» iz Bologne, ki ga vodi dirigent Angelo Ephrikian. O njem žal ne vemo dosti, gre pa za elitni godalni komorni ansambel, ki se posveča prvenstveno izvajanju klasične glasbe. Na sporedu bo 14. januarja.
14. februarja bo nastopil slovenski klavirski duo, ki ga sestavljata mož in žena Dekleva. Izvajala bosta štiriročno. Oba -sta tudi klavirska pedagoga na akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ljubitelji operne glasbe bodo prišli na svoj račun 4. marca, ko bomo lahko pozdravili med nami ljubljansko Opero s priljubljeno Smetanovo *Prodano nevesto». Če nas spomin ne vara, je ljubljanska Opera gostovala s «Proda-no nevesto* pri nas v prvih povojnih letih na stadionu «Prvi maj*, starejši generaciji pa je v s|x>minu še njen predvojni nastop v gledališču Rossetti. Gre za eno najbolj popularnih ljudskih slovanskih oper, grajeno na folklor-
10 izbranih romanov v 15 knjigah
Slovenske založbe so v zadnjem času postale vse podjetnejše in če izdajajo naenkrat cele komplete knjig v določenih zbirkah, to ni več slučaj temveč rezultat j založniške presoje knjižnega trga in ugotovljenih potreb slovenskih bralcev. V zadnjih letih slovenske založbe načrtujejo izdajanje več takih zbirk, pa naj se te zbirke kakorkoli imenujejo in naj jih izdaja ta ali ona založba. Naj omenimo zbirko Naša knjiga Mladinske knjige ali Umetnost v slikah oz. Zgodovino v slikah Dr žavne založbe Slovenije ali Nobelovce oz. Sto romanov Cankarjeve založbe. Gre za velike založniške podvige, ki imajo v slovenskem kulturnem proštom tudi dober odmev. Če govorimo o knjigah Cankarjeve založbe naj o-menimo velik uspeh zbirke Sto romanov. To zbirko je založba
osnovala pred štirinajstimi leti. Nedavno tega je bila zbirka zaključena. In zdaj lahko vidimo, da je ta zbirka prinesla slovenskemu bralcu celo plejado odličnih literarnih stvaritev, sto naj boljših romanov vseh časov od antike do današnjih dni. Poseb nost te zbirke pa so bili poleg odličnega izbora tudi esejistični uvodi slovenskih literarnih zgodovinarjev in kritikov, ki so včasih obsegali tudi obsežne študije in razprave, daleč- presegajoče obse- in značaj običajnih uvodov v knjige. In ne nazadnje je k uspehu te zbirke pripomogla tudi posebna oprema, čeprav je zakoreninjena trditev, da broširane izdaje med slovenskimi bralci nimajo uspeha.
Uredništvo Cankarjeve založbe se je po zaključku izdajanja zbirke Sto romhnov in po uspehu
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||l|||l|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,11,1111111111,,,,Ml,||||||||||MMM|||||UI||H|||,„M|||M|milltf Ul,IMml,llllllll||||||||||||||lll|||||||||||||||||||||||HIII
PREDPREMIERSKI RAZGOVOR V GLEDALIŠČU
"V
Miranda Caharijapred svojo
nih elementih in ljudskih običajih, v kateri prihaf&jčfTto dPljave ta-
. plesalci kot ortofll diri«
ko-dirigent
ko solisti kot zbor. miki. Orkester**!)«!
Ciril Cvetko.
18. marca bo koncert z izključno domačimi izvajalci. Nastopil bo orkester Glasbene matice pod vod-, stvom dirigenta Oskarja Kjudra s solistoma violinistom Črtomirjem šiškovičem in violistom Gorjanom Košuto v Mozartovem koncertu.
Sezona se bo zaključila 21. aprila z nastopom pevskega zbora aJoža Vlahovič» iz Zagreba, ki ga vodi naš tržaški rojak Emil Cos-setto. Ta odličen zbor je pri nas že bil, če se ne motimo, leta 1973, ko nam je zlasti ostal v spominu s svojim drugim koncertnim delom, ko je izvajal ob instrumentalni spremljavi narodne pesmi iz čudovite jugoslovanske zakladnice. Zbor je namreč odličen interpret prav narodnega melosa.
Abonmaji so že v prodaji za stare in nove abonente.
j. k.
doslej najbolj zahtevno vlogo
v
Igrala bo naslovno vlogo v Zupančičevi drami «Veronika Deseniška» - Dosedanje izkušnje na odrskih deskah, na filmskem platnu in televizijskem zaslonu
— IgrAlsfta Viila Slovenskega gledališča v Trstu — sezona 1958 -
59. Poleg govorne tehnike smo obdelovali prizore iz Cankarjevega Pohujšanja in Kralja na Betajnovi. Med slušatelji sem bila tudi jaz. Igrala sem Jacinto in Ninico. Takrat mi je bilo 16 let.
— Ko si se . odločila za obisk i-gralske šole si imela že jasno misel, kam boš usmerila svoje delo?
— Na gledališče sem mislila vedno. Toliko bolj v igralsjd šoli.
— Konec sezone 1959-60 je neka naša mlada igralka zapustila tržaško gledališče. Za igranje v predsezoni je bilo treba vskočiti za nekaj vlog. Odločitev je padla nate. Spominjam se tvojega vsko-ka v Goodrichovem Dnevniku Ane Frank.
— Da, takrat sem igrala vlogo Margot. Obnovitvenih vaj skoraj ni bilo. Med igralci je vladala velika nervoza prav zaradi mojega
,>ll>l'iii'lMiillllillllll'lll|lij|illlliilllniiillitri....................................................
NAREČNA PESNIŠKA ZBIRKA ATILU A KRAUA
Pagruntane na risalne mize
32 pesmi v vzhoditokraškem narečju iz realnega, konkretnega sveta, grajenih v glavnem na anekdotah iz vsakdanjega življenja
jj^°9runtane na risalne mize»
KrJ?*Va Pesniška, knjiga Atilija slikarja
»kisbe
scenografa in t_r	opremljevalca ama-
■kin odrov. Zanimivo, da je 32 vzh^J' ^ikor Uh je v zbirki, v Pra,. breškem narečju, to se^ Drnl! v P°0ovonem jeziku pre-mar-,aa človeka. Zato je branje p Okornu oteikočeno. nejj1. s' knjigo oglejmo podrob-tve narečno besnenje je zelo -Odrta stvar. Dokler se taka
,plika širi po ustnem izročilu, je
l^dske.
£	—~9o izvora, ima čisto dolo-
^ 0 funkcijo in pomen. Takoj
unetel,
s» prevesi v zavesten in
nost , , KPčin izpovedi, je vred-seiio , e9a pesništva vprašljiva,
Sevpl > fjcsnisivu t/ffi utijii u, ja n se p°d imenom avtor-Pnio e ■ skriva izjemen izpovedni u.. ."C!a! (to na lahko velja za
kniii*"11 <t0 P° .......
KrnuVnost v celoti). Pri Atiliju povJu 1X1 je tako razmišljanje t0r e.n stranskega pomena. Av-,
De ne domišlja, da bi njegovo «na k’šn način uabr-
nilo . na k šn način uatn-blj_ žm‘i®h?e», torej ne išče glo-Umetniškega izraza ir " Kg' Do^i mu je. da bi
in izbila
všeč " Vsat ena Pesem v zbirki tem i - ° f>a razveselilo in s prn,,-- dosegel svoj namen, kot Sice V predgovoru h knjigi zit0 r s°. Pesmice Kralja izra-zno,nreal^neoa. konkretnega aneija.’ djavno ogrodje jim je nin n 3 *2 vsakdanjega živije-Kraij, 0 iur!' kumar je pri Atiliju mor * šmarnega značaju, h tise ^ffkatenmi pretiravanji, ki
sko	sprevržejo v grote-
. .ra'i se zelo rad ustavi ob

‘u-.f mm
: :
pagpun«
■
’ t " ■'' ■-*	’	jjn
* -	risalne mizo
,, -■ >	<	*	*	■' sf' '

M
Hvl)e~
PrikniJU m vasL kjer nekajkrat
ze generacijske razlike skup-
nosti (N’š ta male), pa življenje iz prejšnjih let, ko so se naše matere vračale iz Trsta zgarane, z nabasanimi tortnimi v rokah.
Dobršen del pesmi zajema dialog: med materjo in hčerko (ki jo ščipa Milko), predvsem pa med ženo in možem (Marija - Pepce, idr.) Tu pride mnogokrat do 'konfliktnih situacij anekdota va se razreši s presenetljivim koncem. ki učinkuje duhovito. Dialoga se Kralj nasploh zelo rad poslužuje saj se zaveda, da daje njegovim skicam dinamiko in moč.
Poleg tega vrenekalero nesem preveva sentimentalen, melanholičen utrip (Vače, Na (/ruap, U-
douc itd.), ki toži po časih, ki so bili. Na drugi strani pa odločen premik in zavest, da se svet pač spreminja in neustavljivo premika.
Vsekakor je knjiga «Pagrunta-ne na risalne mize» vredna oo zornosti, ker odkriva, da je med ljudstvom še vedno potreba vo določeni književni ustvarjalnosti in izpovedi.
Omenili velja tudi Kraljeve risbe, ki knjigo še dodatno vove-strujejo in ji dajejo lepo obhko. Zbirki, ki je izšla v samozaložbi, je spremno besedo oskrbel pes nifc Marko Kravos
MARIJ ČUK
vskoka. NajBpJ^ mirna in razigrana sem bila prav jaz.
— Še med samim nastopom »i našla .čas za, kakšno otročarijo!
— Vskoč la sem tudi v vlogi Marjetice v Gorinškovi mladinski igri Silni bič.
— V isti sezoni si nastopila, še vedno pod oznako igralska šola v Javorškovih Manevrih, v Casanovi igri Drevesa umirajo stoje, v Nu-šičevem Dr., v Golijevi Snegul-čici . . .
— Te predstave se rada spominjam.
— Ker ti je dvorilo vseh sedem škratov?
— Zaradi otroškega lika, ki sem ga, prav zaradi svojih let, lahko tako nenarejeno igrala. Koliko — do solz prikritega smeha!
— Nadalje s: igrala v Lukeševem Prgišču zemlje ter v Kalmanovi opereti Čardaška kneginja.
— Oh, opereta! Takrat sem igrala in pela vlogo kontese Stasi. Petje in ples (obiskovala sem baletno in glasbeno šolo) sta mi že od nekdaj zelo pri srcu!
— Tisto sezono mi je uprava gledališča svetovala nadaljnje šolanjema Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. V mislih so imeli izredno šolanje, da me ne bi povsem odtrgalo z desk tržaškega gledališča. No, iz vsega tega ni bilo nič!
— Ostala si tako polno zasedena aspirantka igralka ali bolje i-gralka v okviru igralske šole.
— Do sezone 1961 62, ko sem postala stalna članica gledališča. Od takrat sem odigrala že lepo število pomembnih ženskih likov. S pravo otožnostjd se spominjam dveh vlog. Ofelije v Shakespearovem Hamletu^ ter Desdemone v Othellu. V slednji sem namreč vskočila. Za take vloge so se slavne igralke pulile do mrtvega, meni pa so bile, prav zaradi let, kar tako navržene. Ko sem jih i-grala se nisem niti zavedala pred kakšno odgovornostjo sem bila postavljena. Danes si za mnogo manj zahtevno vlogo delam veliko več skrbi.
Vse ostale vloge so bile po večini iz briljantnega žanra. Naivke, po mnenju nekaterih, na kožo pisane. Iz tega časa se z veseljem spominjam vloge Luciette v Goldonijevih Grobijanih, ki je naletela pri publiki in pri kritiki na zelo dober odziv. -
Izmed pomembnih vlog, ki so kakorkoli vplivale na mojo umetniško rast, naj omenim vlogo v Treh sestrah, češnjevem vrtu, v Bar barih in v Dveh* bregovih. Za vlogo beračice Šobe v Dveh bregovih sem bila nagrajena na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
-	Predno nadaljujeva bi te hotel spomniti na Festival slovenske popevke.
-	Nisem pozabila nanj! Bilo je leta 1963. Nastopila sem z orkestrom Miramar pod vodstvom A-leksandra Vodopivca. Odnesla sem prvo in drugo nagrado. Tudi na ljubljansko televizijo sem ponesla zmagovito pesem.
— Omenila si televizijo. Povej
narti še kaj d svdjih televizijskih nastopih.
— Na televiziji sem nastopilajjo
večini ob nastopih našega lišča. Poleg teh gledaliških prenosov pa sem posnela tudi dva televizijska filma. Leta 1974 Bevkovo Pestrno — igrala sem vlogo matere, ter leto pozneje igro Toneta Seliškarja Roke Artdreja Podlipnika. Tu sem igrala vlogo zapeljive Lize. Za ljubljansko televi zijo sem posnela Program poezij — recitacije Iga Grudna o nabre-žinskih kamnolomih, dialektalne pesmi Marije Mijotove in Atilija Kralja s Tržaškim narodnim ansamblom, kot zadnji pa recitacij-ski nastop poezij Neže Maurer. Lani sem prvič snemala tudi za italijansko televizijo — Stipariče-vo igro Šolsko leto. Posebno sem zadovoljna ker sem delo tudi sama sinhronizirala v italijanščini. — še nekaj besed o filmu —• Pri filmu sem prvič nastopila leta 1966 v Babičevem filmu «Ne vračaj se po isti poti*. Igrala sem glavno žensko vlogo. Lenka je bila preprosto dekle, ki se zaljubi v sezonskega delavca.
— Kako ti je bilo, ko si prvič stala pred kamero?
— Priznati moram, da sem se počutila precej zgubljeno. Po dolgi pavzi sem leta 1976 igrala veliko in važno vlogo v Klopčičevem filmu Vdovstvo Karoline Zašler. Igrala sem vlogo kmečke žene. Filma ne bom tako kmalu pozabila zaradi nagrade, kot zaradi klofut.
— Za nagrado smo vedeli. Prejela si jo za istoimensko vlogo na Festivalu slovenskega filma v Celju, klofute pa so nam neznane.
— V filmu je prizor, ko dobim od soproga, v tem primeru od filmskega partnerja, krepko klofuto. Znano je, da se pri filmu prizori ponavljaio. Tako se je zgodilo s klofuto. Kaže, da ni bila prvič preveč prem-ičljiva. Prizor smo ponavljali štirinajstkrat. In tako smo lahko našteii tudi štirinajst krepkih klofut.
— Kako si se počut'la potem?
— To si lahko predstavljaš! Še nekaj dni za tem se mi je vrtelo v glavi,
— Sedaj pa nekaj o Veroniki Deseniški tej najobsežnejši Zupančičevi pesnitvi, ki tvori tudi vrh našega' simbolizma. Esejist Matjaž ADRIJAN RUSTJA
(Nadaljevanje na 6. strani)
zbirke odločilo, da bo deset najboljših del iz te zbirke ponatisnilo in znova izdalo v posebnem kompletu. Izbira je bila Drav gotovo težka, pa se je zato uredništvo odločilo, da anketira bralce, knjigarnarje, knjižničarje in na podlagi teh podatkov nripravi izbor knjig za to izdajo. Zanimivo je, da se je velika večina odgovorov anketirancev skladala in da so porabniki knjige lahko dali pomemben prispevek k odločitvi založbe. Konec junija je izšla zadnja knjiga iz zbirke Sto romanov, zdaj pa smo dobili komplet petnajstih knjig, ki odnašajo deset najboljših romanov iz te zbirke. Lahko rečemo, da gre za poskus predstavitve desetih najboljših romanov vseh časov, za deset del svetovne literature, ki imajo trajno vrednost, ki so berljivi in torivlačni za vse bralce. Če k temu dodamo okusno, enotno opremo v rjavo umetno usnje in sorazmeroma ugodno ceno (1950 din v prednaročilu za vseh petnajst knjig), no-tem lahko izid desetih najboljših romanov iz zbirke Sto romanov označimo kot uspel založniški podvig.
Kateri so romani/ ki sodijo v sam svetovni vrh leposlovne literature, in kateri so avtorji? Imena Balzaca. Cervantesa. Dostojevskega, Leva Tolstoja, Stein-becka, Stendhala, Bulgakova. Tagoreja, Jamesa Jonsa in Her-* manna Hesseja so že sama zadosten porok za kvaliteto te zbir-Ite. Posamezna dela, najboljše stvaritve omenjenih avtorjev, pa to samo potrjujejo.
Balzacova mojstrovina, roman Zgubljene iluzije je del velike Človeške komedije, cikla romanov, v katerem je veliki francoski pisatelj prikaza! nastajanje meščanstva, kapitalizma in istočasni zaton starega patriarhalnega življenja z -istočasnim podiranjem starih vrednot in nastajanjem družbenih konfliktov ter osebnih človeških stisk. Osrednja osebnost romana je pesnik Lucien in pripoved o njem, zgodba o demoralizaciji mladega pesnika, je zrcalna podoba tedanje francoske družbe. In tako je ta Balzacov roman sinteza pisateljevih pogledov na svet, obenem na vsestranska pisateljeva mojstrovina, ki se uvršča med največ ja dela •svetovne književnosti. Vital Kla-bps ,v, uvodni hesedi jasno in vendag poglobljeno- predstavlja ■ delo in- -pisatelja. -
Ameriški pisatelj James Jones je s svojim prvencem Od tod do večnosti doživel svetoven sloves in njegov roman se uvršča med najboljša dela druge svetovne vojne. O vojni govori sorazmeroma malo. Več pa pripoveduje o ameriških vojakih na Havajih, o njihovem življenju, o vojaškem ustroju, nesmislih in osebnih doživetjih mladih fantov, šele na koncu pa prikazuje japonski napad in vstop Amerike v vojno. Avtorica spremne besede Majdii Stanovnik je ta roman označila kot večno žalostinko o ameriškem vojaku, založiva pa posebej opozarja na pisateljev izziv bralcu in na ooziv k razmišljanju.
Fjodorja Dostojevskega roman Bratje Karamazovi sodi v sam vrh na j večjih del ruske in sve tovne književnosti 19. stoletja, med romane, ki jih pozna ves svet. V roman, ki pripoveduje o očetu in njegovem konfliktu s tremi sinovi, o uboju očeta in napačni obsodbi, je pisatelj vložil izredno razčlenjeno osihološko analizo junakov, da je prav ta psihološka poglobljenost dela ob sorazmeroma skromni zgodbi, po-
glavitna odlika teksta. Romanu v dveh knjigah je dodana spremna beseda Vere Bračič.
Roman Rdeče in črno (pisatelj Stendhal) označuje Vita! Kla-bus kot začetek francoskega realizma kot izredno pripoved u mladem 'človeku, ki (e bil izredno častihlepen in stremuški in ie bil za svoje cilje pripravljen storiti vse In ker Stendhalova ih metnost sloni na značilnih idejah o človeku in njegovih noira-njih nagibih, o težnji človeka k sreči in užitku, razlaga pisatelj s tem ravnanje glavnega iuoaka Julijana Sorela. njegove ljubezni in not navzgor, ki se žalostno konča.
Roman Mojster in Margaret* je odličen tekst ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova. ki so ca sorazmeroma pozno odkrili. V dveh zgodbah, ki tečeta vzporedno. je pisatelj, pod olaščem fantastike napisal roman kot pripoved o svobodi in pogumu za odločitve in kot odpor oroti stalinizmu. Gre za umetnino, ki resnično izstopa iz običajnih nk-v’rov in. ki sili bralca k razmišljanju, pravi v spremni beseeli Vera Bračič.
7. dvema knjigama .je zastopan ameriški pisatelj John Steinbeck, ki je v tej zbirki našel svo.ie mesto z odličnim romanom Vzhodno od raja. To je kronika dveh ameriških družin skozi tri rodove, vpeta v čas med naselitvijo in secesijsko vojno. Rapa ŠukLe pravi, da roman sicer ni Steinbeckovo najboljše delo. da oa ie to roman, ki je zaradi pisateljeve osebne prizadetosti našel pri bralcih najširši odmev, kliub morda svoji nedodelanosti
Roman Stepni volk (avtor Hermann Hesse) je mogoče označiti kot literarno samoanalizo saj ie pisatelj kat glavnega junaka postavil svojega dvojnika. Gre za izpoved o krizi človeka, v katero je pisatelja potisnilo doživetje prve svetovne vojne, no kateri se .je umaknil v samoto švicarske vasi in iz revolta naoisal knjigo. Katarina Bogataj Gradišnik je bralcu predstavila avtorja in njegovo delo.
Rabindranath Tagore:, Dom in svet. To je roman, indijskega' filozofa, pesnika in pisatelja, ki ga slovenski bralci že dolgo oo-znajo. Združitev evropskega in azijskega duha je ključ za razumevanje uspeha tega dela, katerega idejni svet skuša slovenskim bralcem približati Vlasta Pacheiner.
Na koncu tega poročila nai tv menimo še dva velika teksta, ki ju pozna ves svet, ki ju pobliže poznajo po večih izdajah tudi slovenski bralci, ki pa vendar nista mogla i»«tati iz zbirke najboljših pripovednih del. To sta romana Vojna in mir Leva N. Tolstoja in roman o Don Kihotu Miguela Cervantesa. Vojna in mir je roman, zajet iz časa Napoleonovih osvajanj Rusije, zato jc mojstrska panorama dogajanj v vojni in v miru. ko se oroti osvajalcem dvigne ruski človek. Cela galerija plastičnih likov in izredno bogato dogajanje, vse to daje tej pripovedi monumentalen značaj. Tudi to zgodovinsko epopejo predstavlja kot največji dosežek ruske pripovedne umetnosti 19. stoletja Vera Bračič. Pisec uvoda k romanu o Don Ki- j hotu pa je Niko Košir, ki je delo tudi prevedel. Roman sedi med pet najbolj prevajanih del iz svetovne književnosti, glavna junaka pripovedi Don Kihot in Sancho Pansa pa sta dva nesmrtna literarna junaka.
IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST
Popust za prednaročnike na Jadranski koledar 78
Da bi še bolj razširilo slovensko knjigo med našimi ljudmi, se je Založništvo tržaškega tiska letos odločilo, da uvede nekaj novosti glede knjižne zbirke Jadranskega koledarja. Predvsem bodo knjige brez primere bogatejše po vsebini kot prejšnja leta: najnovejši-in najpopolnejši priročnik VSE O GOBAH s kar neštetimi barvnimi slikami obravnavanih gob; vojaški popis dogajanja v KRVAVEM POSOČJU v letih prve svetovne vojne; dramatični roman VILLETTE slovite angleške romanopiske Charlotte Bronte; preproste pesmi in gledališki songi tržaškega pesnika v knjigi SELIVCi. Te knjige bodo poleg bogatega in raznovrstnega gradiva v Jadranskem koledarju prav gotovo zadovoljile širok krog ljubiteljev knjige.
Vsebinsko tako bogata knjižna zbirka, vseh strani bo okrog 1500, bo letos tudi vsa vezana v platno, saj že sama kulturna vrednost in uporabnost naštetih knjig to narekuje. Prav tako bo bogata in kar najbolj ustreza tudi notrania grafična oprema knjig, ki so ilustrirane ali dopolnjene s fotografskim gradivom.
Seveda se je cena zbirke zaradi vsega tega nekoliko povišala. Zato pa bo za naročnike in predplačnike veljal do 31. oktobra popust 3.500 lir — pa tudi polna cena 12.000 lir je vse prej kot visoka, če jo primerjamo s cenami knjig v prosti prodaji. Samo knjiga Vse o gobah namreč stane v knjigarnah kar 11.500 lir.
S prednaročniško akcijo želi Založništvo tržaškega tiska kar najbolj ustreči ljubiteljem knjig in po možnosti pomnožiti njihovo število: obenem pa
pomeni taka moderna oblika prodaje tudi precejšnjo razbremenitev za založbo, ki se bo tako z manjšim tveganjem ih še uspešneje lahko posvetila širjenju slovenske tiskane besede med Slovenci v Italiji.
Prepričani smo, da bo naročniška akcija, tudi zaradi kar precejšnjega prihranka, naletela na kar se da velik odziv. Zato nikar ne odlašajte, čimprej si zagotovite knjižno zbirko Jadranskega koledarja!
S PRAVOČASNIM PREDNAROČILOM BOSTE PRIHRANILI 3.500 LIR
POLNA CENA 12.000 LIR PREDNAROČNISKA CENA 8.500 LIR
- SAMO DO 31. OKTOBRA IMATE ČAS, DA IZKORISTITE POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU
NAROČILA IN PREDPLAČILA
Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST
Z navedbo: za Jadranski koledar naslovom naročnika
in točnim
Osebno na upravi ZTT,
Ul. Montecchi 6, soba 18 TRST
V Tržaški knjigarni,
Ul. sv. Frančiška 20 TRST
Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1 GORICA
Za nami je že sedem dni odkar smo se zadnjič srečali ali bolje,
od kar sva štartala z že vpel ja no rubriko. Razumljivo je, da ne bomo na začetku predstavljali naj novejših stvari, ko nas starejši albumi, ki so izšli prejšnji mesec, še čakajo. Tako bo v današnji ru brikt prostora za štiri plošče, za katere ste morda že slišali ali jih tudi poslušali.
Te piošče, naj takoj uvodoma jjooem, pripadajo slovitim imenom svetovne rock-pop scene: Rop Har-per, ansambel Rainboiv, trojica Crosby, Stills in Nash ter prenovljeni ansambel Pooh. Da, pravilno ste brali.
I POOH
Rotolando Respirando (CGD 20012) •
CROSBY, STILLS & NASH
CSN
(ATLANTIC W 50369)
Zadnje mesto v današnji rubriki pripada italijanski skupini, ki se je v preteklosti odlikovala s komercialnim, sladkim izvajanjem. No, moramo vsi• sprejeti preobrat te skupine, ki je nekoliko spre-menjena vendarle odkrila, kakšno pot je treba izbrati, da se pride v ta okvir . . . brez šale, res je pred nami eden boljših italijanskih albumov iz trenutnega italijanskega glasbenega tržišča.
* * *
Nenavadna /družitev je nastala pretekli teden v Londonu, na spominskem festivalu pokojnega velikana rockn'rolla Buddvja Hol-1> ja. Za istim mikrofonom so namreč peli, pomislite, Ronnie VVnod in Mick Jaggcr ter nekdanji beatltf Paul McCartnev.
Kako bi ne pričeli rubrike s tem ansamblom, ki nas že dolgo let preseneča. Novica o ponovni združitvi tega ansambla je vest poletja, zato ne boste odkrili pri nas nič senzacionalnega. Edino, kar vam morda še ni znano, je to, da bodo fantje pričeli petmesečno turnejo, ki jih bo popeljala po Združenih državah in Evropi. Gre torej za resno združitev. Naloga te rubrike je predvsem ta, da govori o ploščah, in o tej bom govoril.
Fantje so jo posneli v običajni družbi, ki zahteva imena kot so Joe Vitale (bobnar), Russ Kun-kell itd. To je zares enkratno doživetje. Ko prisluhneš glasbi, te ta prisili k razmišljanju in te nekako sili v preteklost, ki jo ta ansambel predstavlja. Gre za enkratno delo, ki predstavlja jasen in neoporečen odgovor k trenutnim (sterilnim) neplodnim poizkusom izvajanja (zlasti komercialni *soul» ter predvsem nori «punk»).
Če vam ostaja količkaj denarja v žepu (verjetno malo), vedite kaj izbrati.
RICHTIE BLACKMORE'S RAINBOVV
Rainbovv on Stage (OYSTER-POLYDOR 2672 038A)
BS %a i it tunu E
ROY HARPER
Bullinamingoase (HARVEST 3C 064 06336)'
Hripavi Ritchie Blackmore je v spremstvu dolgolasih tovarišev (Ronnie Jones Dio Tony Carey, Cozy Pomeli. Jimmy Bain) pripravil dvojni album, z živimi posnetki z dolge turneje, ki ga je popeljala širom po svetu (Japonska. Avstralija, Kontinent).
Ritchie je, kot je znano, nekoč nastopal v okviru slavnega ansambla Deep Purple, ki se ga marsikdo še živo spominja, no in, kot nekoč, tudi danes se ni njegovo izvajanje in glasbeno pojmovanje spremenilo. Dodal bi. da so napram sedanjemu ansamblu The Deep Purple bolj prefinjeni in u-igrani (vsaj po tem albumu sodeč). To pa ni tako negativna nota. Še posebno ne danes, ko nas obkrožajo taki izvajalci. ..
'M
LESTVICA najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu:
(Podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami - «Discoteca triestina», Corso ltalia 9 - «11 Flau-to Magico», Ul. Udine 1 — «Rai-fon», Drevored XX. Septembra 17).
Plošča bradatega kitarista - pevca - skladatelja predstavlja pravo notranje doživetje. Note so stkane s prefinjenim in umerjenim o-kasom, tako da se človek ob poslušanju zatopi v melanholično poslušanje. Morda ne bodo vse te vrline prišle do izraza, če boste prisluhnili kakemu odlomku na kaki radijski postaji, kjer se običajno poslušalcu nudi vse z veliko naglico. Toda če imate priliko in malo prostega časa, vam priporočam ta album, ki ga je Harper sam napisal, sam posnel, sam produciral, kot je pač pri njem navada. Mislim, da bi bilo res monotono pisati karkoli o Ropu Har-perju, saj ga vsi, ki prebirate te vrstice, že poznale. V nasprotnem primeru si čimprej nabavile njegovo ploščo.
45 OBRATOV
1.	Santa Esmeralda - Leroy Gomez (PHILIPS)
2.	Ma Maker - Boney M. (DU-RIUM) -
3.	I remember yesterday - Donna Summer (CASABLANCA)
4.	Danimi solo un minuto - I Pooh (CGD)
5.	T amo - Tozzi Umberto
33 OBRATOV
1.	Santa Esmeralda - Leroy Gomez (PHILIPS)
2.	Love for šale - Boney M. (DU RIUM)
3.	Rotolando respirando - I pooh (CGD)
4.	Moddy Blue - Elvis Presley (RCA)
5.	Village people - Village People (BARCLAY)
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Filmi na televiziji
Dva izredna ciklusa
Filmski TV sporedi j se bogatijo. Tudi glede kvalitete se ne moremo pritoževati. Koprska TV npr. najavlja vsaj dva vredna filma: nocoj Mastrocinquejev «La banda degli unesti* s Totojem in Pep-pinom De Filippom, v torek pa Loseyev film «Linciaggio». Predvsem pa hočemo opozoriti na dva ciklusa ameriških filmov, ki se začenjata na prvi mreži in ki sta posvečena dvema igralkama, ki predstavljata dva kratkomalo d-bratna načina zvezdniškega nastopa.
V	petek se je začel ciklus, posvečen Riti Hayworth, ki se bo nadaljeval še za štiri petke. Kronika se je zadnje čase spet bavi-la z igralko, ki je že dalj časa ni videti na platnih, ker da doživlja precejšnjo krizo: videli smo slike, na katerih je Rita zelo postarana in menda žalostna. V svojih filmih pa je predstavljala tip skrajno u-glajene, erotično izzivalne lepote. Verjetno jo je v petek marsikdo gledal v filmu »Gilda*, s katerim se je 1946. leta afirmirala.
Se pred «Gildo», ki je po našem odličen film (tudi režiser Charles Vidor bi si zaslužil večjo pozornost), je Rita nastopila začenši s 1935. letom v raznih filmih, ki jih žal ni v ciklusu: naj omenimo le Hawksov «Only Angels Have Wings», Mamoulianov «Blood and Sand» in Vidorjev «Cover Girl». Rita Hayworth, pravo ime Marga-rita Carmen Cancino, rojena v New Yorku 17. oktobra 1918, bo kmalu po «Gildis> nastopila prav v Welle-sovem filmu «La signora di Shan-ghai (1948), naslednja mojstrovina v TV ciklusu, ki nato žal izpušča Vidorjev «The Loves of Carmen». 1952. leta je na vrsti Vincenta Sher-mana «Trnidad», manj uspelo nadaljevanje mitične «Gilde», ki bo tretji film na sporedu. Dieterleje-ve «Salome» žal ne bomo videli, sledil pa bo Curtisa Bemhardta «Pioggia» (Miss Sadie Thompson 1954). Sidneyevega «Pal Joey» (s Sinatro in Kirn Novak) smo že gledali pred kratkim, ta ciklus pa se bo zaključil z Rossenovim «Cor-dura» (1959).
V	ponedeljek se začenja ciklus igralke Katharine Hepburn, rojene v Connecticutu 8. novembra 1906.
Katharine je tip drugačne, manj očitne lepote: uveljavila pa se je predvsem kot izredna igralka, in sicer najprej v gledališču. Aktivna je še‘da.ies.
Ciklus se začenja s filmom, ki je znan kot velika mojstrovina: «11 diavolo e femmina*, delo Georga Cukorja, ki je že prej režiral dva Katharindna filma. V ciklusu bo do sledili še razni zanimivi filmi: Johna Forda «Maria di Scozias (1936), Gregoryja La Cave «Palco scenico* (1937), IIowarda Hawksa «Susanna». Tu bo žal spuščenih nekaj zanimivih del. Ciklus se bo nadaljeval s filmom 1946. leta, Kazanovem «11 mare d'erba», nato s Cukorjevim «La costola di Ada mo» (1949), z Leanovim «Tempo d’estate» (1955), z Mankievviczevim «ImDrovvisamente, 1'estate scorsa» (1959) in s Harveyevim «Leone d'in verno* (1968). Deseti in zadnji film v ciklosu bo Cukorjev film, «Amore tra le rovine*.
S. G.
Miranda Caharija
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kmecel proglaša Veroniko Deseni-ško za najimenitnejšo damo slovenske literature. O njej pravi, da je doživela prav vse, kar si more poželeti žensko srce. Bila je lepša od najlepše ženske, vanjo se je noro zaljubil najbogatejši moški njegovega časa in končno je prišla še v literaturo. Kaj meniš ti o tem liku.
— Veronika je najbolj zanimiva in najpomembnejša vloga v moji dosedanji gledališki karieri. Daje mj veliko možnosti za gradnjo lika. Ima velik razvoj — od dekliške razposajenosti do tragičnega konca. Veronika je izredno občutljiva, hrepeneča, močna in odločna ženska, predvsem pa zelo zaljubljena. Moja igralska vloga ni lahka.. Prikazati bi želela vse odtenke tega ženskega lika. Odkriti bi želela nje duševna stanja, iztrgati bi želela Veroniko poeziji ter jo približati realnosti v 'kateri je živela in je zaradi spletk, ki je niso tangirale kot žensko, tudi tragično propadla.
limillllHIIIIIIIMIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIimillllinftUIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIICIlillllllllltlll
Sestavljaj le TOP lestvico
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI -Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A * Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA.
	TOP LESTVICA — RADIO TRST A	
IME IN	PRIIMEK:				
NASLOV:		
	GLASUJEM ZA POPEVKO:	
	IZVAJA:	1
		j P. d.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden ste glasovali za te popevke:
1.	DON’T LET ME BE MISUNDERSTOOD - Santa Esmeralda
2.	MA BAKER - Boncy M
3.	POET - Franjo Bobinac
4.	TELEPHONE LINE - Electric Light Orehcstra
5.	TOMORROVV - Amanda Lear
6.	MI VENDO - Renato Zero
7.	VOLIM JEDNU ČRNE KOSE - Miro Ungar
8.	I REMEMBER YESTERDAY - Donna Summer
9.	MY LOVE, MY LIFE - Abba
10. GIORNI - Mina
TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOSC
DECIBEL
Opčine — Narodna ul. 116 S TEM OGLASOM NUDIMO 10% POPUSTA
Nedelja, 9. oktobra 1977
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 19.00 Poročila:
8.15	Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Koga smo sre čali v našem studiu?; 11.05 Mia dinski oder; 11.35 Nabožna glasba;
12.15	Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom: 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
Ponedeljek, 10. oktobra 1977
TRST A
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
20.30,	22.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.30 Kako se počutiš?; 9.16 Elizabetine pravljice;
9.30	Plošče; 10.00 z nami je. . .;
10.15	Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba-; 10.45 Glasba in nasveti;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Riz Orlolani; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah;
7.00,	8.00, 11.30, 14.00, 15.30, 19.30 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in pogovori; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13,15 Slovenski zbori; 13.25 Melodije; '4.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam:
15.35	Glasbeni ping pong; 16.30 Giuseppe Verdi: Otello; 17.45 Glasbena panorama; 18.10 Čas in družba; 18.25 Klasični' album.
KOPER
1^.40 Pičice na i; 14.00 Avtor sto
14.33 Najlepše popevke tedna;
15.00	Glasbeni program; 15.15 Popevke; 15.30 Folk in tudi ne: 16.00 Umetnost način življenja; 16.05 Ar-manov kotiček:	16.30 Sosednji
kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik:	18.25 Program tedna;
18.30	Nedelja na športnih igriščih;
19.30	Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci: 20.40 Rock party; 21 .(X) Radijski oder: Opla, mi živimo; 21.30 Opereta: 22.45 Plesna glasba.
7.30,	. 8.30, 12.30, 13.30, 14.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album;
9.15	Lahka glasba; 9.32 Plošče;
10.00	Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasba sprint; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 11,32 Mini juke-box; 11.45 Elizabetine pravljice: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek: 14.15 Folk ansambel: 14.33 Poje Joao Gilberto: 14.45 Popevke; 15.45 Par besed; 16.0 Pismo iz. . .; 16.05 La Vera Romagna; 1640 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne:' 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18!35 Iz zborovskega sveta: 20.00 Glasbena fantazija: 21.00 Resna glasba:	21.32 Operne skladbe;
22.45	Pop jazz.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00. 17.00, 19.00,
21.00.	23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan;
8.40	Vaša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Glasbeni program; 13.30 Program z Nannijem Loyjem; 15.20 športne vesti; 16.(K) Simfonični koncert;
17.30	Italijanske pesmi: 18.10 Veseloigra; 19.35 Večerni programi;
21.10	Radijska igra; 22.45 Soft glasba; 23.05 Lahko noč.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja;
7.15	Zdravo .tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke;, Frane Puntar:. Gosli; 8.43 Skladbe za mladino: 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 - 13.00 Glasba po željah:	13.10	Zabavna glasba:
RADIO 1
7.00.	8.00, 13.00, 14.00. 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje: 8.50 Resna glasba;
9.00	in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Portret, pripoved: 12.05 Par besed; 12.30 Sa-madhi: 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Vzgoina oddaja; 14.20 Jazz; 15.05 Glasbeni programi: 15.35 Prizma: 16.15 E, . .state con noi: 18.05 Srečanje z VIP; 18.35 Mladi in kmetijstvo;
19.35	Večerni programi; 20.35 Kitaristi ' in družba; 21.05 Jutrišnja Evropa: 21.40 Zdravnikovi nasveti; 22:'00 Jazz; 23.15 Lahko noč.
13.30 Nedeljska reporta/a; 13.45
~	i4.r
Orkester Stan Kenton: 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne: 17.50 - 18.22 Zabavna radijska (igra; 19.30 Zabavna blasba: 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo /veder; 22.20 Skupni program JRT — studio. Ljubljana; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 Odlomki iz baleta Coppelia; 00.30 Pop, rock, bcat; 1.03 Če še ne spite; 2.03 S pevci jazža. . .;
2.30	Zvoki grda!; 3.03 Plošča za ploščo; 3.30 Romantična klavirska poezija; 4.03 - 4.30 Lahke note velikih orkestrov.
SLOVENIJA
5.00,	5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,
12.00,	14.00. 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, .23.00 Poročila: 5.15 Danes za vas;
6.20	Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Beseda na današnji dan: 7.30 Iz naših sporedov; 8.80 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja: 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije: 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem o-dru; 13.00 Danes do 13.00: 13.30 Priporočajo vam. . .: 14.05 Pojo amaterski zbori: 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.15	Kulturna kropika: 16 00 «Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00: 18.05 Izrrčila tisočletij: 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19,45	Ansambel bratov Avsenik;
20.00	Kulturni globus: 20.10 Nov posnetek opere sicilijanske večernice G. Verdija; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Nedelja, 9. oktobra 1977, Ponedeljek, 10. oktobra 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.30	Praznični dan 13.01) Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik - NOVICE'
14.00	Tekom nedelje ... — Glasbeni program s Corradom
14.10	Športne vesti
15.05	Šerif v Ncw Yorku:-M kot Mary, film
15.55	športne vesti
16.35	90. minuta
17.(K) Po vašem mnenju.
18.15	In . . . sieme
18.50	Športne vesti
19.15	HELIKOPTER PRIHAJA, film
19.35	Skratka . . .
20.00	DNEVNIK
20.40	GLI OCCHI DEL DRAGO, 3. nadalj.
21.40	športna nedelja
22.40	Program za sedem dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Viking Viki. risanka
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30' ONA DRUGA NEDELJA '
15.15	športni dogodki
17.00	Nekaj izrednega, glasbeni program
17.55	Program za sedem dni
18.10	Spencerjevi piloti JADRALNO LETALO, film
19.00	Nogometna tekma B - lige
19.50	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Nedelja sprint, športne vesti
20.40	Giho Bramieri v: FELICI-BUMTA, glasbena komedija
21.50	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.45	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.20	Za nedeljsko dobro jutro
9.30	S. Karanovič: NA VRAT NA NOS
10.30	POLETJE NA OTOKU MI-RABELLE
11.00	Kaiiro, serija
11.30	Kmetijska oddaja
14.3!) Državno atletsko prvenstvo
18.25	Križem kražem
16.35	ŽIVLJENJE KUHARICE, film
17.00	Okrogli svet
17.45	Ugodni nakup, film
19.30	DNEVNIK
20.00	1. Ivanac: NIKOLA TESLA, nadalj.
21.05	Logarska dolina
21.35	DNEVNIK
21.50	Miniature: MERSAD BERBER
22.00	Nogomet: PARTIZAN - HAJDUK
22.30	športni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček
■SS TOL^PRAtfffllH, f*V
22.15	Robežniki, 2. del .
Zagreb
21.10	Popotovanja
22.00	Nogomet:
PARTIZAN - HAJDUK
22.30	š"ort,ni pregled
ŠVICA
19.40	Svel, v katerem živimo
20.45	Marjanino življenje,
21.40	Športna nedelja
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Na knjižnem trgu
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parla menla
14.25	Govorništvo v današnji kulturi, vzgojna oddaja
17.00	Ob petih popoldne z Ame-deom Nazzarijem
17.05	Lira: Zgodovina kovanca
18.00	Argumenti
13.30	Presenečenje
18.50	Novinar pripoveduje: 80 LET PAVLA VI.a
19.20	Mama na štirih kolesih ODHOi- NA MEDENE TEDNE, film
20.00	DNEVNIK
20.40	Srečanje z Katharine Hepburn: ZLODJEVA ŽENSKA
22.20	BONTA' LORO, SREČANJE S SODOBNIKI
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim, ČLO VEK IN STROJ
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Programi za mladino Karlsson na strehi, film
17.25	Dogodivščine muca Silvestra,
’ risanka
17.40	A che gioco giochiamo
18.00	Laboratorij 4 Fototeka
18.25	Iz parlamenta in Športne vesti
18.50	Spaziolibero
19.05	Superstar Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	KRALJEVI TOLOVAJI, 3. nadalj.
Po romanu Aleksandra Du-masa
21.35	čigavo H zdravje, 1. nadalj.
22.35	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana	4
9,05,10.00,	11.10 TV v šoli
17.25	Življenje lisice, film
17.10	Glasbeni Ciciban: Fotograf
17.50	Obzornik
18.05	Človek in duševna stiska
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	A. Strindberg: SMRTNI PLES, 2. del predstave
20.45	Kulturne diagonale
21.25	Mozaik kratkega filma: Rc
ligi.ie	,
22.00	DNEVNIK
Koper
19.55	Otroški količek
20.15	DNEVNIK
20.35	Narodni parki Jugoslavije,
rjMt. oddaja R odi
21.05	Rock koncert 23-l(),Baletni večer , ■
2aareb
20.00	F. Rcak: DOMAČE ZDRAV LJENJE, drama
21.25	Panorama
22.10	Dokumentarni film
ŠVICA
20.45	Enciklopedija
21.25	The Johnng Thompson Sin gers
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 13. OKTOBRA 1077
TOREK, 11. oktobra
8.30,	10.(K) TV v šoli; 16.05 Šolska TV; 17.15 Dogodivščine morskega konjička; 17.30 Črna puščica. serija; 17.55 Koktajl zabavnih melodij: 18.45 Po sledeh napredka: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.00	Diagonale; 20.35 G. Flaubert: Bospa Bovary, nadalj. 21.30 Iz koncertnih 'voran; 22,10 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30	Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Zakon linča, film; 21,55 Aktualna tema; 22.25 Slovenski narodni plesi
SREDA, 12. oktobra
8.50, 10.00 TV v šoli: 17.20 A. Ingolič:	Onstran meje, serija;
17.35	Zakladi britanskega muzeja;
18.00	Obzornik; 18.15 Skica za Milkin porpret; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenska gimnazi-
ja v Celovcu: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 B'ilm tedna; Avtobus, turški: 21.35 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda; 22.05 Dnevnik; 22 20 športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Živeti pogumno: «življe-• nje Oriege»; 21.25 Umag, dok. oddaja; 21.45 Evropa v naših rokah: Italija; 22.30 Nogomet; Dinami -Partizan.
ČETRTEK, 13. oktobra
9.00.	10.00 in 11.05 TV v šoli;
15.00	Šolska TV; 15.45 Nogomet: Hajduk - Borac; 17.35 Obzornik;
17.50	Modri plašček; 18.25 Skrivnosti morja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tihotapsko blago, nanizanka; 20.35 Mednarodna obzorja: Jedrska energija, da ali ne; 21.00 Nagico na naslovnico, pogovor; 22.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
15.45	Nogomet: Hajduk - Borac;
19.55	Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Operacija Komandos, film; 22.05 Tito in nacionalno vprašanje, dok. oddaja.
PETEK, 14. oktobra 8.50, 9.50 TV v šoli; 10.55 Oktober v Kraljevu; 17.10 Križem kražem: 17.25 Morda vas zanima: Slavko Pregl; 18.00 Obzornik; 18.15 Tuja folklora: Folklora z otoka Bali: 18.45 Hrvaški narodni parki;
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik: 19.55 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, nadalj.: 20.50 Razgledi: Ugasnite cigatero; 21.25 Policijske zgodbe; 22.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Brooklyn kliče policijo, film; 21.55 Glasbeni nokturno.
SOBOTA. 15. oktobra
9.15	Dogodivščine morskega ko
n.iička; 9.30 Človek in duševna stiska: 9.50 Po sledeh napredka;
10.20	Ugasnile cigareto; 10 50 N. Cripp: Družinske vezi, nadalj.;
14.25	Nogomet; Sarajevo - Vojvodina: 16.20 Rokometni četverebej, srečanje Jugosbivija - ČSSR; 17.45 Obzornik; 18.00 Mladinski film:
19.30	Dnevnik; 19 50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Lolita, film;
22.30	Moda za vas: 22.40 Dnevnik;
23.00	Pogovor s poslušalci.
KOPRSKA BARVNA TV
14 25 Nogomet: Sarajevo - Vojvodina; 16.30 Rokomet: Jugoslavija - ČSSR; 19.30, Otroški količek: 20.15 Dnevnik; 20.35 Živeti pogumno: «Kontaminacija»; 21.30 Zgodovina ital. odporniškega gibanja; 22.30 Rdeči horizont — film.

27.
Kitajski
dnevnik
Ta sin je Cen Jung-kvei, ki preživi, se vključi v osvobodilni boj in leta 1947, ko začne Mao Ce-tung tudi tod uveljavljati agrarno reformo, ustanovi v Ta Čaju partijsko celico. Zbere štiri najrevnejše družine in u-stanovi nekakšno zadrugo. Bogatejši kmetje na njegovo pobudo odgovorijo tako, da se zberejo v skupino bogatejših. Ponosno se poimenujejo »skupina junakov* in prezirljivo gledajo na skupino revnih ter se norčujejo iz njih. Pa se skupini lotita obdelovati polja in že prvo leto je Cen Jung kvejeva skupina pridelala 18 kilogramov žita več kot skupina bogatih, čeprav je bila sku pina bogatih številnejša, bolje organizirana in je imela tudi več orodja.
»Skupina junakov« je tako neslavno razpadla. Leta 1948 je bilo v Cen Jung-kvejevi skupini že 40 družin. Leta 1953 so ustanovili pravo zadrugo. Isto leto so tudi dosegli večji pridelek, po 120 kilogramov žita na «mu», to je 40 kilogramov več kot zasebni kmetje na svojih njivah. Tedaj so kolektivno kupili prvega osla.
Leta 1958 so ustanovili v tem kraju prvo ljudsko
komuno. Ljudska komuna se vztrajno bori za omejevanje buržoaznega prava. Tako pravijo Kitajci boju proti klasičnim buržoaznim pravicam. Še danes se bojujejo zoper buržoazno pravo. Takrat so uvedli tudi obračun dohodka in dela le enkrat na leto, kar je bil nov korak v kolektivizacijo. Povedali so nam — in v filmu smo to tudi slišali — da je bil takrat predsednik republike Liu Šao-či, ki je zastopal »revizionistično linijo in je bil proti takemu obračunu«. Toda oni, Tačajci, so se borili za svoj koncept in proti konceptu Liu Šao-čija.
Leta 1960 in. 1962 so bili v hudih ekonomskih težavah. Takrat so drugod špekulirali z žiti. Člani vodstva tačajske komune so se takim špekulacijam uprli. Kljub temu, da so jim špekulanti ponujali višje odkupne cene za žito, jim ga niso hoteli prodajati...
Tako nekako je tekla zgodovina Ta Čaja vse do naših dni, do takrat, ko je pred petimi leti tedanji premier Ču En-laj poklical Cen Jung-kveja k sebi za podpredsednika vlade.
Že takrat je bil Ta Čai vzorna brigada, med drugim tudi zato, ker so odločno uresničevali načelo Mao Ce-tunga, o «treh da-jih in treh ne-jih». To načelo je: Treba biti marksist, ne revizionist. Treba se je združevati, ne cepiti. Treba je biti iskren, pošten, ne intrigant in zaplotnik. Tako so nam načelo treh da-jev, treh ne-jev prevedli prevajalci...
Tako velike uspehe so v Ta Čaju dosegli, to smo ’ videli tudi v filmu, predvsem zaradi »opiranja na lastne moči«. Od opiranja na lastne moči naj bi namreč imeli deset koristi ali, bolje, načelo opiranja na lastne moči, ima deset koristnih prvin in napotkov. Seveda zopet citirajo Mao Ce-tunga.
Denar je treba trošiti samo za tisto, kar je najbolj nujno v socialistični izgradnji, je prvi napotek. Drugi pravi, da ima kolektivna lastnina prednost pred privat-
no, ker omogoča socialistične odnose na vasi. Opiranje na lastne moči dviga duha, kar omogoča premoščanje vseh težav in veča' revolucionarno navdušenje, govori tretji, četrto načelo pomaga članom brigade, da še bolj, ljubijo kolektiv, brigado in socializem. Peto načelo pravi, da opiranje na lastne moči omogoča' kmetom, da oblikujejo brigado in komuno na najbolj ekonomičen način. Šesto načelo spodbuja porajanje zavesti, da je treba skupno premagovati težave, sedmo pa govori o preka ljevanju kadrov. Osmo načelo daje dober zgled bodočim rodovom, deveto omogoča socialistično tekmovanje pod parolo »primerjati, učiti se, prehiteti, pomagati«. Deseto načelo opiranja na lastne moči pa govori o prekajevanju kadrov za odpor proti razrednemu sovražniku in kapitalizmu.
Gledamo film in komaj verjamemo, iz nič so nasta-jala polja, voda jih je sproti odnašala, ljudje pa so jih obnavljali, napeljevali kanale, gradili vodovode. Mnog0 je deklet. Poleg Čen Jung-kveja vidim v vodstvu partij' ske organizacije, ki ima sedem članov, mlado dekle. P°' vedo nam, da'je predsednica revolucionarnega komiteja in sekretarka partijske organizacije, da je stara komaj 30 let, in da je članica centralnega komiteja komunistič' ne partije Kitajske. Na drugi vsenacionalni konferenci v Ta Čaju je imela zelo pomemben govor, v katerem je razkrinkala »bando štirih«. Jutri se bomo seznanili z njo. Veselim se tega srečanja.
Vse po načelu opiranja na lastne moči
Odpeljali so nas v brigado, oddaljeno dvajset kilometrov od Ta Čaja, ki se po njem zgleduje in je baj«
dosegla tudi velike rezultate. Najprej, kar opazimo p°
TA ČAI, VZORNA VAS — Povsem nove stanovanjske hiše, ki v opeki ohranjajo stil jamskih rovov. *	Foto; M. G.
prihodu v vas, je, da vsi brigadirji grade kanale, v katere bodo .speljali hudournike, nad hudourniki pa Ž0 nosijo zemljo in pripravljajo bodoče njive.
Šeststo delavcev je v brigadi. Okoli 900 ljudi je vseh skupaj. Zgradili so že osem kilometrov takšnih kanalov-Ko hodimo ob kanalih, opazujemo, kako grade, in sprašujemo, kje so projektanti, kje inženirji. Pa nam odgovarjajo, da jih ni, ker po načelu opiranja na lastne moči gradijo vse sami, po izkušnjah, tradiciji in izročilih. Nato nas povabijo v lepo, veliko zgradbo brigad-nega vodstva — po naše bi to bil nekakšen zadružni dom — kjer posedemo za mizo, pijemo čaj in prisluhnemo pred )dniku brigade, mlademu bistroumnemu človeku.
Brigadi je ime «Šin Pin«. Obdelovalnih brigadnih površin je približno 200 hektarov. Brigada se deli na o-sem proizvodnih enot, vendar je t-meljna obračunska enota brigada. V brigadi opravij9 ves obračun pridelka, oziroma dohodka.
nogomet
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina pred težko tekmo
Tržačani bodo igrali doma z ekipo S. Angelo Lodigiano
S- Angelo Lodigiano, kii ga bo Trie-stina srečala danes na mestnem sta-flionu, res ni najlažji nasprotnik.
. st.ie imajo na prvenstveni lestvi ?! enako število točk kot Tržačani, so prav tako sad ene zmage in h neodločenih izidov. Prvo zmago le, S. Angelo dosegel prav v prej-snJem kolu proti Bielleseju, katere-Jja je premagal z> neoporečnim izidom 4:1, Gostje so torej v odlični i°rmi in predstavljajo za Tržačane Fes trd oreh.'Prav sedaj pa potre-“dje Triestina nesporno zmago: le ^ko bodo namreč Tagliavinijevi varianci lahko prekrili val kritik,
1 jih je bilo mpštvo deležno po aonjih. dveh delnih neuspehih.
;. " tekmi proti prvoligašu Veroni ¥ Triestina ponovno razočarala, tu-rj. tokrat pa so se najbolj izkazali v"adi igralci, ki so v drugem pol-r^su nudili prestižnemu nasprotniku “0|jši odpor kot igralci prve posta-e' ki so nastopili v prvem delu ječanja. To seveda še ne pomeni,
,a .so mladi igralci boljši, saj v takih prijateljskih srečanjih vlaga,jo ezerve mnogo več naporov, da bi ! Uko zagotovili mesto v prvi e-Vseeno pa ostaja dejstvo, da r® nekateri standardni igralci še nepripravljeni za. prvenstvene nasto-Pe. kar bi lahko trener Tagliavini upošteval za uvrstitev kakega nove-'Bralca v moštvo.
Najverjetneje pa bo tudi današnja Postava ostala nespremenjena, gaj pna Tagliavini za dokajšnjega tra-0'cionalista.
Igrali bodo torej: Bartolini, Luc-v jta. Berti, Politti, Schiraldi, Sal-adori, Andreis, Fontana, Dri, Trai-tdj, Marcolini.
Na klopi za rezervne igralce bosta najverjetneje sedela, poleg vratarja alsecchija, Muiesan in pa vezni i-srnlec (Marcato ali Franca), lokma se bo pričela ob 15. uri.
A. K.
Spored In sodniki
j*essandria - Bolzano: G. Rinaldi itndace - Udinese: G. Castaldi >ollese - Pro Vercelli: G. Lussana antova - Omegna: R. Armienti p°vara - Piacenza: F, Lanzetti redova . pro patria: -E. Ballerini » negn° . Lecco: A. Zumbo nonto - Pergocrema (v Legnagu): T R- Vitah
T^is° . Juniorcasale: A. Angelelli "081108 - S. Angelo Lodigiano: R. L«rquoni.
B LIGA
5. KOLO
, Spored in sodniki
P^ollino . Catanzaro: F. Reggiani n" ' Sampdoria: M. MšttJči r??10 ■ Cagliari: A Prati p Omonese - Ascoli: JU JLiltahzi Rim?1?0 ‘ Brescia: P. Milan c,ri’!n' - Pistodese: P. Colasanti thbenedettese - Lecce: C. Trin-Tchieri
TeI?nto ' Modena: R. Terpin V*^ana ' Monza: D. Lope ^ r&Se - Cesena: L. Agnolin
pravičeno pričakujemo dober nastop.
Mrličeva bo nastopila tudi v tek movanju ženskih dvojic s Tržačanko Eccardijevo, v mešanih dvojicah pa bo njen partner G. Bisi.
Jutri predsednik ZSŠDI jjost radijske oddaje
Jutrišnja oddaja Radia Trst A «Glasb^ni ping-pong», ki jo od 15.30 dalje vodi Ivan Peterlin, bo posvečena problematiki zamejskega športnega udejstvovanja.
Kot gost oddaje bo predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Vojko Kocman.
Tudi poslušalci imajo možnost, da neposredno sodelujejo in telefonsko zastavljajo vprašanja vodji oddaje in gostom v studiu.
V	RAZNIH MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Uspešno le v prvenstvu kadetov
V	ostalih ligah so naše enajsterice v glavnem razočarale
Tudi minulo kolo ni bilo aspešno za naše mladinske enajsterice, če izvzamemo prvenstvo kadetov, kjer so naše ekipe zabeležile eno zmago in dva neodločena izida.
KADETI
Tretje kolo tega prvenstva je bilo, kot smo omenili, dokaj aspešno za naše ekipe.
Brežani so namreč doma premagali ekipo Čampi Elisi z rolom prednosti. Kar šest zadetkov pa je padlo v Trebčah, kjer je domači Primorec igral neodločeno (3:3) z Opici-no Supercaffe.
Prosečant pa so v gosteh izbojevali dragoceno točko v tekmi s Pon-ziano.
IZIDI 3. KOLA
Breg - Čampi Elisi	1:0
Primorec - Op. Supercaffe 3:3
Ponziana - Primorje	2:2
San Marco - Libertas	1:1
Edera - Rosandra	0:6
Zaule - San Giovanni	n.o.
Nogometna zveza je izključila i-gralca Brega Marka Ferlugo kar za štiri kola.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
Medtem ko v 4. kolu tega prven stva Brežani niso igrali zaradi raz močenega igrišča, pa je Primorje doma izgubilo z Domiom z golom razlike.
IZIDI 4. KOLA
Primorje - Domio	1:2
Breg - Costalunga	n.o.
CGS - Edera	2:0
Giarizzole - Rosandra	0:2
S. Sergio - S. Giovanni	0 3
Počitek: Inter S. Sabba
NAJMLAJŠI
Oba naša zastopnika sta bila v 4. kolu poražena. Hujši poraz je do-
živelo Primorje, ki je na Proseku izgubilo kar s tremi zadetki razlike.
IZIDI 4. KOLA SKUPINA A Inter SS - Zarja Montebello - Esperia Giarizzole - Triestina Fortitudo - Zaule Don Bosco - Campanelle Chiarbola - Muggesana Počitek: Santa Croce SKUPINA B Primorje - Domio'
S. Andrea Op. Supercaffe San Vito - Costalunga Roianese - Rozzol S. Sergio - Opicina Stock - Cave Počitek: Portuale
^MlZNl tenis
NA DRŽAVNEM TURNIRJU
Sonja Milič danes v Neaplju
ništ® (^ruBern državnem- namiznote-at)l ■ern turnirju, ki bo danes v Ne-•i-	130 nastopila tudi Krasova za-
& v..
1:0
n.o.
5:1
0;i
1:0
n.o.
0:3
0:5
2:1
0:0
0:0
1:3
0:2
0:6
3:0
n.o.
n.o.
ZAČETNIKI
SKUPINA B
V dveh tekmah sta naši ekipi dobili skupno osem golov.
IZIDI 4. KOLA Primorje - Domio Kras 1 Soncini A Esperia - Portuale Chiarbola - Gaja San Sergio - Stella Azz.
Počitek: Breg
CICIBANI
Vsoboto je bil start tudi v tem prvenstvu, v katerem nastopa od naših zastopnikov le Primorje, ki je v tem prvem kolu v gosteh zmagalo z golom razlike.
IZIDI 1. KOLA Campanelle - Primorje Inter SS - Fortitudo Fulgor - Muggesana CGS - Chiarbola S. Andrea - Domio Ponziana - Zaule Giarizzole - Soncini
0:1
2:3
2:5
3:1
2:1
1:3
2:3
KONJSKI ŠPORT
■iiim mililiiiimh
Nagrajenci tradicionalne jadralne društvene regate SPK Čupa
imimiimiimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiniinMBBiiiiiiiiiHMiiiiHnmimmMHMiMiMiiiiiiniHMiiiii#«
PLANINSTVO
LEP USPEH SLOVENSKE PLANINKE
Po transverzali še Pot prijateljstva
Elči Abram se je kot prva zamejka povzpela na vse vrhove Poti prijateljstva - V gore hodi z možem Lojzetom, s katerim sta že pred leti prehodila slovensko transverzalo
Ameriški jockey Ste ve Cauthen je prvi jezdec v zgodovini tega športa ki bo svojim gospodarjem na dirkah prislužil ppt milijonov dolarjev v enem samem letu. Od začetka letošnje sezone je že »zbral* vsoto 4.729.976 dolarjev, kar je že 20.000 dolarjev več od prejšnjega rekorda Portoričana Cordera.
Cauthen .je star komaj 17 let.
Ni treba posebej poudarjati, da je planinstvo v zamejstvu, kot tu di v matični domovini zelo priljubljena dejavnost. Mnogo naših planincev sc vsako poletno sezono redno poda na bližnje, pa tudi bolj oddaljene gore in planine. Mnogo zamejcev zelo dobro pozna Vzhodne Julijce z očakom Triglavom na čelu, Zahodne z Višem, Montažem in, ostalimi vrbovi, pa tudi Karnijske Alpe, Dolomite in pa celo bolj oddal.jene vrhove, kot so: Mont Blanc, Grossglockner Monte Rosa in še bi lahko naštevali.
Med zamejca je tudi nekaj pla nincev, ki so že opravili kako ve zno pot. Tako jih je nekaj že zaključilo slovensko transverzalo, nato «Pot prijateljstva*, prvi pa so tudi že zaključili vertikalo SPDT,
ki pelje od tromeje na Peči preko Zahodnih Julijcev, Beneške Slovenije tja do Glinščice. Prva ženska, ki je pri nas prehodila vso »Pot prijateljstva* je Angela Abram. ElČi, kakor .jo doma kličejo, ima 37 let in je doma iz Železne Kaple na Koroškem, od, poroke leta 1964 pa živi v Trstu. V gore hudi že ,od mladih nog, z možem Lojze-J om pa je' že opravila transverzalo ter tudi »Pot prijateljstva*.
Enajsterica Gaje (na sliki) je uspešno startaia v prvenstvu 2. nogometne amaterske lige
.......................................................................................................H......I...HUMU......liimmmilimu...................■■■■■■*•............................IHI...........lil....limini.lllllllllilimilillimilMll.IM
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
C
>
£
H
S
H
Obdajmo svet s prijateljstvom!
To je naše staro taborniško geslo. Seveda nismo mi edini, ki gojimo zbližanje med narodi. Posebna oblika navezovanja stikov so pobratena mesta. Tudi Kranj, gorenjska metropola, je pobratena na več strani. Tržaški taborniki smo pred leti, ko smo taborili v Martuljku, pomagali Kranjčanom pri njihovem programu ob gostovanju skupine mladincev iz Francije. Kranj je pobraten tudi s provansalskim mestom Ciudad. Svojim gostom so Kranjčani priredili med drugim tudi izlet na Vršič.
Ob tej priliki smo se dogovorili, da pripravimo v taboru mladim
S(_- .	nastopna rum ivrasova za- na pripravimo u	.
hiož Ca ‘3°nia Miličeva. Največ j Francozom kosilo. Po kosilu so se t,. ,n<,sti za osehni usneh ima Sonia. j odpravili na Vršič.
No povratku so vsi veseli in razigrani1 bili zopet v našem taboru, kjer smo jim postregli s skrbno pripravljeno večerjo. Najlepše pa je seveda bilo ob tabornem ognju, da so kar pozabili na odhod in smo se skupno zabavali pozno v noč. Smeha, šal, potegavščin in petja je bilo nič koliko.
Kranjčani nadaljujejo s svojo tradicijo. Lansko leto so gostili skav-
kj"7‘',s« za osebni uspeh ima Sonja. 'Irta me<i tednom sklicana v pjn yn° reprezentanco za srečanje s Ko v Helsinkih, v tekmovanju lta meznic, kjer je glavna kandidat 2 a °svo,jitev prvega mesta.
Vern Prec* štirinajstimi dnevi je v kuro«1 ^Pravila vso državno kon-ličevaC°’ prejšnjo nedeljo pa je Mi-hajaa na Ravnali dokazala, da pre-tije« v. dobro formo in upoštevajoč 'zredno zagrizenost, lahko u
		
'""t »i ii n m m, iiiiniiiii i mili mil umni n 1111111111111111111 mi iiiiiiiini umi im ii im »iiiiiiiiiiiiimiii
delovanje zssdi
^eia odbora
<1(11,1	zadnji seji je glavni
P(*lival	izredno	pozitivno in
ftcč»a ■ occni* gostovanje na 1. obn,„i )! slovenskih športnikov it Solmih ‘‘ežel, ki Je bil° prejšnjo rosi,« 'n ncdeljo na Ravnah na Ko-j„ ,®!?-	Naši	šporini	funkcionarji
Prisl,	"vu*c‘	S<1 bili	deležni zelo
sprejema (kot smo že ki) s Poročali v torkovi števli-no " *° oh tej priložnosti navezali >'iz»dne stike s sorodnimi orga-•zven	.	1 v	‘natični	domovini in
trpi,. “jCnih meja. Sodelovanje bo '-»»a s-
^TK()S
Postal
.°db«
je. da bi ta letna srečanja a tradicionalna.
»Iiolvl.''6 ifdi določil, da bo občni h, ||| BI v nedeljo, 4. decembra, krov n - *>0 mcd drugimi gost naše cija ,? športne ttrganizacijc delega-kui,.. av?za organizacija za fizičku delaliU	da bodo skupaj iz-
lnVa„-'>ri'Sram medsebojnega sode-bn niaPetek, 9. decembra, pa dal« l. ,v!,al> na Koroškem zai b,Hi„ .?n,isi.ia zg slovenski šport ... 'ned	le(ni sk,,Pni program
iK0S* SFZ in ZSŠDI. Nasledku in l?’ I®- oktobra, pa bo v Ce-ti,r,|„ n,l<-ni zbor Slovenske fizkul-proNl„*v.e«, kjer bodo obenem tudi 6a «i!, n * 30-letnico organizirane-'enskega športa na Koroškem.
***
K®mUiie
spjlf* hi, ob 18. uri ponovno Padal! , lx|ia 7a nogomet, ki bo Pekat*C-a- 1 diskusijo v zvezi z ri|ni načelnimi smernicami,
X a TjrvirniT A n k	A M A
ki morajo prodreti. Predvidena je tudi prisotnost trenerjev, ki bodo izpričali svoje stališče z. ozirom na specifično problematiko, govora pa bo tudi o .ustanovitvi organa nogometnih trenerjev, ki bo sestavni del zamejske trenerske organizacije.
V sredo bo prvič sklicana komisija za tisk in propagando, ki naj bi sistematično skrbela za informacijo Širše javnosti- (tudi v matični domovini) o delovanju in razvoju zamejskega športa, obenem pa naj bi izdajala periodično glasilo, v katerem bi obravnavali smernice športne politike in priobčevali strokovno gradivo.
• • •
((Košarkarski vikend*
Danes se bo na Kontovelu zaključil dvodnevni ((košarkarski vikend* za igralce in trenerje, ki ga vodi Peter Brumen pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Ni potrebno posebej poudarjati, kako so koristne take oblike strokovnega usposabljanja trenerskega in igralskega kadra. Če bo pri društvih, ki gojijo košarko, taka oblika skupnega dela naletela na. ugoden odziv, b» Združenje poskrbelo za periodične tovrstne »vikende*.
• 4» •
Prejšnjo soboto je prišlo na Rav nah do dogovora s priznanim tre uerjem Štefanom Filipančičem, (.n bo vodil v Trstu tečaj za trenerje (((odbojkarski vikmd»i na' specifično <ematiko. Tečaj, ki ho trajal dva Ini, bo predvidoma 22. ali 29. t.m.
— bs —
te iz Rivolija, ki je tudi s Kranjem pobrateno mesto. Letos pa so bili kranjski taborniki gostje v Rivoliju. Tam so taborili deset dni. Za potovanje so si taborniki pridobili denar z zbiranjem starega papirja in z drugimi delovnimi akcijami.
Rivoli, okrog 10 kilometrov zahodno od Turina (52.000 prebivalcev), je slovenske tabornike sprejel nadvse prisrčno. Za priprave je skrbel tudi mestni podžupan, slovenski rojak iz Ajdovščine, ki živi v Rivoliju že štirideset let (in ni pozabil svojega materinega jezika ) in navdušen oče treh skavtov. Poleg te trojice pa je bilo še polno meščank in meščanov, ki so skrbeli za dobro počutje svojih mladih gostov. Ko so prispeli v Rivoli, je bil tabor z vsemi potrebnimi napravami že postavljen v parku nad mestom. Tudi rpašta» jih je že čakala. Deset dni je kar prehitro preteklo. En dan so bili v Turinu, kjer so .si bežno ogledali znamenitosti tega velemesta; povzpeli pa so se tudi na gore (višje od Triglava), kjer so eno noč prespali v novem mladinskem domu. V taboru pa so bili neprestano v stiku z domačimi skavti in drugimi občani in skoro vsak dan so zaključili pozno v noč ob tabornem ognju med razgovori in med petjem borbenih pesmi, ki so udomačene tudi v Rivoliju, saj je tam prebivalstvo zelo napredno in imajo tudi levičarsko občinsko upravo. Skavti iz Rivolija pa so se vključili tudi v kolo *Oj, Kozaro», ki so ga zaplesali kranjski taborniki okoli tabornega ognja.
Tržaški in goriški taborniki, ki smo doživeli toliko stikov ne le s slovenskimi in jugoslovanskimi taborniki temveč tudi z italijanskimi skavti, s Francozi, s poljskimi harcerji in drugimi, vemo in čutimo, kako pospešujejo taka sproščena srečanja rast razumevanje in prijateljstva med narodi
ROKOMET
CUKAL Prt v AKOV
V prvem kolu Duina - Hapoel
Tržaška Duina bo danes v športni palači ob 18. uri, odigrala prvo kolo pokala prvakov v rokometu.' I-talijanski prvaki sle bodo v tem u-vodnem zavrtljaju spoprijeli z izraelskim državnim prvakom Hapoel Rechovot.	i
Tudi povratno kolo med tema nasprotnikoma bo v Trstu, in sicer že v sredo, .ob 21. uri.
Ker izraelski rokomet ne sodi med najboljše v Evropi, so Tržačani, tudi zato, ker igrajo doma, favoriti, saj uvrščajo dva dobra jugoslovanska igralca (Mejaušek in Kolšek), ki bosta verjetno odigrala v teh tekmah odločilno vlogo.
SOFIJA — V povratnem srečanju predtekmovanja za evropski' rokometni pokal je bjelovarski Partiz.an v Sofiji premagal domačo ekipo Športi Kremikovci z 28:23 (16:10) in se je uvrstil v naslednje kolo.
Karpov zmagovalec v Tilburgu
Na velemojstrskem šahovskem turnirju v Tilburgu na Nizozemskem je prepričljivo, s točko prednosti, zmagal svetovni prvak Anatolij Karpov, ki je tako dokazal, da so bili njegovi spodrsljaji na veleturnirju v Leningradu le slučajni. V močni velemojstrski konkurenci je nizal gladke zmage in remije in tako solidno pristal na samem vrlyi razpredelnice.
Karpov je osvojil osem točk na enajst možnih. Drugo mesto je zasluženo osvojil 22-letni angleški velemojster Miles, ki je tako dokazal, da je pravi up svetovnega šaha. Miles je v prvih kolih celo delil prvo mesto na lestvici s Karpovom, Nazadnje pa ga je svetovni prvak le ugnal.
S točko zaostanka mu sledijo kar štirje -velemojstri, ki sodijo v sam vrh svetovnega šaha, in sicer Hiib-ner, Hort, Kavalek in Timman. Za-hodnonemški šahist Hiibner se letno udeležuje le malo turnirjev, pa tudi njegovi rezultati niso več taki, kot bi lahko pričakovali. Njegov krhek živčni sistem mu je tudi na tem turnirju delno zagodel. Mladi nizozemski velemojster Timman in češkoslovaški velemojster Kavalek, ki pa že več let živi v ZDA, sta dosegla rezultate, ki smo jih od njiju pričakovali, delno pa je razočaral Hort, ki se po porazu s Spasskim v če trtfinalnem srečanju za naslov sve. tovnega šahovskega prvaka, še ni opomogel.
Polovico možnih točk je dosegel edini jugoslovanski preejstavnik. ve lemojster Gligorič, ki je dokazal kot vpdno veliko borbenost in je izmenoma prikazoval dobro, pa tudi ne gotovo igro.
Na skupni lestvici sledijo še Sovjet Balašov, švedski velemojster Andersson, bivši svetovni prvak Smi slov, ki je bil s svojimi 57 leti naj starejši udeleženec turnirja, ter še Nizozemec Sosonko in islandski velemojster piafsson.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Karpov - Hort remi, Miles - Andersson 0:1, Timman - Balašov 0:1. Kavalek - Smislov remi, Hiibner -Gligorič 1:0, Sosonko - Olafsson 0:0.
KONČNA LESTVICA Karpov 8 točk; Miles 7; Hiibner Kavalek, Hort, Timman 6; Gligorič 5,5; Balašov in Andersson 5| Smislov 4,5; Sosonko 4; Olafsson 3.
Karpov je za osvojeno prvo mesto prejel nagrado 9000 florinov (okoli 3500 dolarjev).
Na balkaniadi Romunija pred Jugoslavijo
Romunska šahovska reprezentanca je v članski konkurenci nepričakovano, a zasluženo osvojila prvo mesto na balkaniadi, čeprav je že v .uvodnem kolu izgubila z jugoslovansko ekipo z rezultatom 3,5 proti 2,6. Romunija je v zadnjem kolu visoko |wmagala Grčijo kar s 5,5 proti 0,5 in čeprav je Jugoslavija z istim rezultatom pregazila Turčijo, ji to ni zadostovalo za osvojitev prvega mesta. Jugoslavijo je poka pal poraz v predzadnjem kolu z Bolgarijo s 4 proti 2, prav takrat, ko je Romunija visoko premagala Turčijo.
KONČNE LESTVICE ČLANI: Romunija 17,5; Jugosla-
vija 16; Bolgarija 15; Turčija 7: Gfčija 4,5.
MLADINCI: Bolgarija 10: Turčija 8 (2); Jugoslavija 7 (2); Romunija 6,5 (2); Grčija 4,5 (2).
ČLANICE: Jugoslavija 3,5 (D: Romunija 3 (1); Bolgarija 2 (2); Turčija 0,5 (2).
Če pomislimo, da ni Jugoslavija niti v mladinski konkurenci prva, vidimo, da je razočaranje popolno. Le Pihajličeva lahko z remijem v prekinjeni partiji v konkurenci članic verjetno zagotovi svoji postavi prvo mesto.
Švicarsko doVoljenje za Korčnoja
Sovjetski »disident* Viktor Korčnoj je od švicarskih oblasti dobi! dovoljenje za enoletno bivanje v tej državi. Kaže, da bo odslej Korčnoj ži-
Slovensko
planinsko društvo Trst
javlja, da se začne telovadba za otroke osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v sredo, 12. oktobra, ob 17. uri v' telovadnici srednje šole «1. Cankar*. Tečaj vodi prof. Jadrana Gabrovec, ki bo na mestu nudila • vsa pojasnila.
vel deloma v Švici, deloma pa v ZRN, kjer bo zaposlen v neki tvrdki v Porzu. Ni še znano, kakšen bo njegov statu?,,ip za, kateri klub bo igral. Dovoljenje švicarskih oblasti mu omogoča, da neovirano potuje po Švici in inozemstvu.
D. Jelinčič
AVTOMOBILIZEM
KALLV SAN I1L.MO
Francoska dvojica Audru^t-Dclfrerrier osvojila prvo m«sto
SANREMO — Francoska, dvojica Andruet - Delfrerrier, na avtomobilu fiat abarth 131, je zmagala na mednarodnem rallyju San Rema. Tudi drugo in tretje mesto sta osvojila avtomobila turinske firme, in sicer z dvojicama Verini - Scabini in »Toni* - Mannini.
Četrti je bil Pregliasco na lancii stratos, peti pa Šved Waldegaard na fordu.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI

DOMAČI ŠPORT
DAINKS
NEDELJA, 9. oktobra 1977
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje - Fortitudo
2.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Campanelle Campanelle - Zarja
• * »
15.00 na Padričah Gaja - Zaule
15.00 v Trstu, Sv. Sergij
Flaminio - Primorec
15.00 v Križu Edile Adriatica
Breg
15.00 v štandrežu
Juventina • Isonzo
3. AMATERSKA LIGA
9.00	v Križu	,
Kras - Vesna
* • •
15.00	v Doberdobu Mladost - Fogliano
# * *
15 00 v Sovodnjah
Sovodnje • VermegMano NARAŠČAJNIKI
42.45	v Dolini Breg • Edera
# • •
11.45	v Žavljah
Inter S. Sabba * Primorje » » •
9.30 v Gorici	•
Natisone - Juventina
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici
Zarja - S. Croce
• * •
13.30	na Proseku Primorje - S. Sergio
ZAČETNIKI
12.00^ na Opčinah
Stella azzurra - Kras * * •
9.15 na Proseku
Primorje - Inter S. Sergio • • •
11.30	na Padričah
Gaja - Domio
• • •
13.45 v Trstu, Ul. Flavia
Portuale - Breg
• * •
11.00	v Štandrežu Juventina - Lucinico
STRELJANJE
10-LETNICA ŠD POLET 9.00 na Opčinah Tekmovanje z zračno puško
ŠAH
1. MEDNARODNI TUT”V'r TRŽAŠKE OBALE
n on v Sesljanu
Organizira TŠA
KOLESARSTVO
VETERANI
DIRKA NA KRONOMETER
9.30	na Opčinah Nastopa tudi Adria
ATLETIKA
ŽENSKO DEŽELNO TEKMOVANJE
9.00	v Trstu
Nastopa tudi Bor
Elči smo se pogovorili, da bi izvedeli o njeni že bogati planinski poti ter o njenih planinskih nazorih.
«Kafco si se za gore navdušila in kdaj si opravila svoje vrve vzpone?»
«Lahko rečem, da imam gore v krvi, saj skn bila rojena med njimi. Z domačega kraja sem lahko prav dobro videla vrh Košute, Be-gunjščice in pa vrhove Kamniških Alp. V gore pa sem začela hoditi že s šestimi leti. Vsako letb sem se večkrat povzpela na bližnje vrhove kot so Obir, Peca in ostali.* »Ti si bila tudi ena izmed prvih planink v zamejstvu, ki si prehodila slovensko transverzalo. Kdaj je 'bite to?»
»Transverzalo sem skupno z možem prehodila v štirih sezonah in sicer od leta11968 do 1071. Pri tem je zanimivo to, da so vsi žigi zaporedni. T!q pomeni, da je bil prvi žig v moji transverzalni knjižici s Pohorja, zadnji pa prav iz Ankarana, kjer se transverzala konča.* tSedaj pa govoriva o ’Poti prijateljstva’. V kolikih sezonah s t to vezno pot, ki zaobjema 10 slovenskih, 10 italijanskih in 10 avstrijskih vrhov, opravila?»
«Prvi vrh te poti, katerega sem osvojila, je bil Storžič, poleti leta 1973. Zadnje vrhove pa sem prehodila konec letošnjega septembra. To so bili Zermula, Coglians in Monte Cavallo v Karnijskih Alpah. Na teh vrhovih je bil že sneg, ker je teden prej zasnežilo. Vendar pa pri hoji nisva z možem imela ni kakršnih težav.*
cGovoriva o težavah na tej poti. Kje si jih največ srečala in kateri meniš, da so najtežji vrhovi 'Poti prijateljstva7»
»Mislim, da ni noben od teh vrhov posebno težaven. Težava je najbolj odvisna od vremenskih ne-prilik ter od dolžine poti. Tako je n.pr. na Škrlatico dolga tura, vendar pa ne težavna, isto velja tudi za Grossglockner. Težava lahko izvira tudi iz tega, kako je gorska pot markirana. Nekateri avstrijski vrhovi so zelo slabo markirani, prav tako pa nekateri v italijanskih Karnijskih Alpah, tu mislim predvsem na Creto Grauzario in Creto Forato.*
»Kaj meniš o avstrijskih vrhovih. ki jih zamejski planinci še najmanj poznajo?»
»Avstrijski vrhovi so v glavnem lahko dostopni, ko pa hodiš nanje, imaš vtis, kot da hodiš na kako planšarijo, saj greš večkrat skozi gozdove, na vrhu pa je sočna tra va. Hoja na te vrhove se bol j' zdi daljši sprehod, kot pa prava planinska tura. Seveda je n.pr z Grossglocknerjem nekoliko drugače. Ko smo se hoteli povzpeti nanj, smo že na predvečer pri speii v Hofmannshutte, kjer smo prespali, naslednjega jutra pa smo se ob treh z luno odpravili na pot proti vrhu. S cepinom, derezami in vrvjo smo prehodili in prečkali več ledenikov, vrh pa smo dosegli v kakih petih urah in pol. Edina nevarnost na poti so bile ledeniške razpoke. Razgled pa je bil seveda krasen.*
rKalere gore te veznq poti so li najbolj pri srcu, in kaj te je na tej poti najbolj prevzelo?»
»Od teh vrhov so mi najbolj u-gajale Kamniške Alpe. ker so najbolj divje, meni najbolj domače in ta katerih sem doživela najlepše občutke; poleg njih pa še Zahod-nji Julijci z očaki Montažem Kaninom in Višem. Na vseh poteh na me je najbolj Drijetno presenetila prijaznost domačinov. Marsikje se mi je namreč zgodilo, da ko nas je kak domačin zagledal potne in upehane, takoj povabil na okrepčilo. To se je zgodilo na vseh turah, tako na slovenskih, kot tudi italijanskih ter avstrijskih eorah Res je to zgovoren dokaz, da je najbolj preprost človek še najbolj ši in najbolj gostoljuben.*
«Bi sc. dalo v čem 'Pot prijateljstva' primerjati s slovensko trans-verzalo?»	*
»Mislim, da se lahko da obe poti primerjati, saj se tako transverzala, kot tudi ta mednarodna planinska pot nekje začne in nekje zaključi. Obe poti imata med drugim pozitivno to, da s tem, ko se povzpneš na kako goro. tudi spoznaš okolico in deželo, kjer se ta vrh nahaja. Tako n.pr. z vzponi na avstrijske vrhove spoznaš praktično vso Koroško, s transverzalo pa v glavnem vse predele Slovenije. Kar se pa tiče lepote obeli poti. ne bi razlikovala: ko hodim v gore je občutek povsod enake lep.*
»Na katerih hribih si srečala največ planincev?»
Elči Abram
»Na slovenskih gorah srečaš r poletnih mesečih cele procesije ljudi, ki se v neskončno dolgi koloni vlečejo proti vrhu. Malo pa sem jih n.pr. srečala v Karnijskih Alpah, vendar pa moramo pomisliti, da sem jaz tam bila že pozno septembra, ko se je. planinska sezona že, zaključevala j,
»Kaj bi ti kot izkušena planinka svetovala tu* m mladim, ki komaj začenjajo svojo planinsko pot?*
»Vsekakor bi jim svetovala to, naj dosti hodijo v gore, da se sami prepričajo, kaj dejansko pomeni dosegati vrhove., Sami naj doživijo tiste občutke, ki jih doživljam v gorah jaz. Mislim, da je ta najbolj učinkovit način, da se lahko mladi rod navduši za hojo v planine.
Dušan Jelinčič
BOKS
JLTR! \ ROTTERDAMU
Brn« proti Smithu
ZAHODNI BERLIN — Jugoslovanski profesionalni boksar Marijan Beneš se bo jutri spoprijel v Rotterdamu z angleškim boksarjem Tomom Smithom, kj je eden najboljših evropskih boksarjev srednje kategorije.
Tom Smith je v zadnjih tridesetih dvobojih vedno zmagal, zato je Beneš pred izredno težko nalogo. Vendar pa je prepričan, da se bo dobro odrezal in s tem naredil še en korak do evropskega naslova.
OBVESTILO SZ BOR
obvešča dekleta, rojena leta 19M in mlajša, kj se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 18.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani uh stadionu »Prvi ntajt.
Uredništvo, uprave, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
9. oktobra 1977
Za SFRJ Žiro račul' 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljani, Gradišče I0/II nad. telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih, trgovski 1 modul (Sir 1 st., viš. 43 mm)
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
tzd.iaL JŽTI e,a" -:’a:"irrA.*r Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiski Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
VČERAJ V ZAH. BERLINU
SREČANJE MED ZRN IN ITALIJO V BISTVU ZADOVOLJILO OBE STRANI
«Azzurri» so pokazali koristno igro zlasti v zadnjem delu tekme
BERLIN — V mednarodnem -prijateljskem nogometnem srečanju v zah. Berlinu je včeraj ZRN premagala Italijo z 2:1 (1:0).
Moštvi sta se na igrišču predstavili v teh postavah:
ZRN: Maier, Vogts, Ditz, Russ-mann, Kaltz, Bonhof, Rumenigge, Flohe, Fischer, Beer, Volkert. Rezerve: 12 Francke, 13 Schwarzen-beck, 14 Tenhagen, 15 Bongartz in 16 Holzenbein.
ITALIJA: Zoff, Tardelli, Gentile, Benetti, Mozzini, Facchetti, Causio, Zaccarelli, Graziani, Antognoni in Bettega. Rezerve: 12 Castellini, 13 Cuccureddu, 14 Scirea, 15 Capello, 16 Claudio Sala, 17 Pulici.
STRELCI: v 32. min. Kaltz, v 57.
min. Rumenigge, v 75. min. Antognoni.
SODNIK: Rion (Belgija).
GLEDALCEV: 80.000, med temi 8.000 Italijanov.
Italijanska reprezentanca v tem srečanju, ki ji je služilo zlasti kot pomemben preskus njene trenutne vrednosti, ni posebno navdušila, vendar pa tudi ne preveč razočarala. Domov se je sicer vrnila poražena. vendar pa je ostal ta poraz v tesnih mejah. Prav to dejstvo je vneslo v ekipo nekaj več spokojnosti, kot je kazalo spočetka, kajti prvi del tekme nikakor ni kazal na to, da bodo «azzurri» prikazali tudi precej pozitivnih elementov.
To je bilo videti zlasti potem, ko
•MMMIIHMIIIUtllllllMmilllllllllltMIIMMIIIIIIIMMMIIIIHIIItlllUimilllllllllHItlllllllllllllllllllllimilllllllllllll
ATLETIKA
NA POKRAJINSKEM TEKMOVANJU
V Trstu več prvih mest za slovenske tekmovalce
Med najboljšimi so bili Schillani, Blazina in Zupančič
Včeraj je bilo na tržaškem občinskem stadionu pri Sv. Soboti pokrajinsko tekmovanje za dečk- in deklice, katerega so se udeležili tudi atleti slovenskih društev Bjor, Levstik in Adria.
Boi- je prišel do zmage predvsem po zaslugi svojih boljših atletov. Tako je v metu diska slavil zmago David Blazina z odličnim metom preko 32 metrov. Na zaprekah so se odlikovali Peter Zupančič, David Poljšak, Štefan Schillani in Aleksander Zudek.
V sprintu so dobre uvrstitve dosegli Igor Korošec, v ženski konkurenci pa Andreina Menegatti in Tanja Starc.
Poleg že omenjenih atletov je v teku čez ovire izboljšala svoj osebni rekord tudi Rosana Paoli.
Istočasno s tekmovanjem dečkov in deklic se je odvijalo tudi nekaj tekem za starejše kategorije. V skoku v daljino je Tržačan Paolo Pia-pan izboljšal svoj rekord z rezultatom 7,27 m, tretji v isti j>anogi je bil atlet Adrije Fabio Ruzzier, ki je preskočil 5,48 m.
Prihodnja tekma za trofejo «Pri-mavera», ki bo obenem tudi letošnja zadnja za posameznike, bo na sporedu v torek, 18. t.m. prav tako na Grezarju.
REZULTATI
DEČKI A 80 m zapreke:
1 Štefan Schillani (Bor)	15”0
2.	Aleksander Zudek (Adria) 15”1
IVlct diska *
I.	David Blazina (Bor) 32,40 m
80 m:
L Doz (CSI)	9”9
5.	Igor Korošec (Bor)	10”1
J.	K. Aleksander ZPdek (Adria)	11”0
I.K. Vasilij	Pečar (Adria)	13"0
I.K. Marko	Saksida (Adria)	13’'2
I.K. David	Gregori (Adria)	13"2
DEČKI B I, ’ 80 m zapreke:
1. Peter Zupančič (Bor)	14”7
I.K. David Poljšak (Bor)	14”3
2000 m:
1. Jančar (VVFF Trst) 7'08"3
6.	Egon Štefančič (Levstik) 8'02”4
7.	Aleksander Sedma!* ;^ev.) 8'35”9
DEKLICE A 80 m zapreke:
1 Myolin (CSI)	13”2
3.	Rosana Paoli (Bor)	17”0
Met diska:
1.	Serti (Edera)	20,64 m
2.	Giovanna Nusnes (Bor) 18,60 m
DEKLICE B
60 m:
1. Furlani (Edera)	8”3
5. Andreina Menegatti (Lev.) 9”3 7. Tanja Staic (Bor)	9”4
18. Tamara Petaros (Bor) 10”3 21. Gabrijela Mastronuzzi (B) 10”5 24
1.	Baronchelli, ki je prevozil 257 km ' dolgo progo v 7.03'. s poprečno
hitrostjo 36.454 km na uro.
2.	Vandenbroucke	po 107"
3.	Bitossi
4.	De Witte
5.	Panizza
6.	Vandi
Zoetemelk De Muynck ' Perletto Fabbri Edvvards, Maertens Moser Saronni De Vlaeniinck
2 05”
3’03” 3’26” 331”
je po nemški prevladi v prvem polčasu v začetku drugega dela srečanja grozil Italijanom pravi polom, vendar pa je ekipa prav v teh najbolj kritičnih trenutkih, ko je že izgubljala z 2:0, znala urediti svoje vrste in zajeziti «nemško nevarnost. Res so Nemci zapravili vrsto izrednih priložnosti za dosego gola, res pa je tudi. da je tokrat še kar zadovoljivo deloval tisti del i-talijanske ekipe, ki jc doslej povzročal največjo zaskrbljenost, namreč krilska vrsta.
Za ZRN lahko rečemo, da je igrala zelo dobro, dinamično, odločno, hitro, napadalno. Presenetil je mladi Kaltz, kateremu so že namenili vlogo namestnika slavnega Becken-bauerja. Pa tudi sicer je trener Schon pokazal, da mu je uspelo že v veliki meri izpeljati pomladitev moštva. Če k temu dodamo, da je tudi vodstvo italijanske reprezentance dobilo vrsto koristnih in pomirjujočih napotkov, potem ko lahko rečemo, da sta bili s končnim izidom srečanja v bistvu zadovoljni obe strani.
KOŠARKA
Medcelinski (lokal
osvojil Real Madrid
MADRID — Rea! Madrid je osvojil košarkarski medcelinski pokal. Ta uspeh si je priboril potem, ko je v zadnjem srečanju premagal ameriško moštvo Providence College s 103:90, pred tem pa je povsem nepričakovano brazilska peterka Francana odpravila Mobilgirgi z 98:87. V zadnjem srečanju prejšnjega kola je Maecabi premagal Fran-cano s 101:98
Končna lestvica je taka:
1.	Real Madrid (Španija)	10
2.	Mobilgirgi (Italija)	6
3.	Maecabi (Izrael)	6
4.	Francana (Brazilija)	4
5.	Providence (ZDA) in
Dragones (Mehika)	2
VESTI S KOPRSKEGA
Pomembno posvetovale o nepremoženjski škodi
V	Portorožu se je včeraj končalo posvetovanje o problematiki nepre-mozenjske škode, ki sta ga organizirala vrhovno sodišče Slovenije in institut za sodno medicino medicinske fakultete v Ljubljani. Nad 200 udeležencev je obravnavalo problematiko nepremoženjske škode s pralnega in z medicinskega vidika. Pred sodišči je namreč zmeraj več primerov prometnih nesreč in nesreč na delu, ko priznavajo odškodnino za fizične bolečine, ne pa raznih drugih o.lškodnin, kot je na primer izguba dela. ali na primer psihične bolečine matere, ki izgubi o-troka itd. Udeleženci posvetovanja so sklenili, da bo potrebno to področje podrobno obdelati in natančno ugotoviti, katere primere škode naj bi priznavali in v kolikšnem obsegu.
NOVA ŠOLA
V	DEKANIH
V	okviru krajevnega praznika so v Dekanih odprli del nove šole, ki so jo zgradil; s sredstvi samoprispevka občanov. Vsekakor gre za pomembno pridobitev tako za učence, kakor tudi za celotno krajevno skupnost. Novi šola ima zdaj v prvi fazi štiri učilnice in telovadnico, stroški pa so znašali devet milijonov dinarjev. Od odprtju objekta je govoril ravnatej šole Darij Dukmo-vič, ki je poudaril, da gre za še eno zmago solidarnosti občanov koprske občine.
SLOVAŠKI UČITELJSKI ZBOR V KOPRU
Predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Kopru so gostili slovaški učiteljski zbor, ki je bil na turneji po Sloveniji. Goste je sprejel
iHiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitniiiiii
NOGOMET
V andcipiranem srečanju 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je včeraj Rijeka na domačem igrišču premagala Čelik z 2:1.
# * , .
RIM — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporočil, da bo v srečanju reprezentanc pod 21. leti proti Grčiji nastopil v italijanski ekipi tudi Pecci.
Kot je znano bo ta tekma na sporedu v Vicenzi 12. t.m. in bo veljala za turnir UEFA.
predsednik samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in kultu-' ro pripadnikov italijanske narodnosti Ennio Opassi, ki je poudaril pomen takšnih srečanj za zbliževanje narodov in narodnostnih skupin.
IZGRADNJA OBALNE BOLNIŠNICE NAPREDUJE
Vse kaže, da bodo že ta mesec ali v prvi polovici prihodnjega meseca končali z gradbenima opravili pri izgradnji pr v« faze obalne bolnišnice v Izoli Delavci komenskega Aluminija postavljajo aluminijasto pročelje, zatem pa bo prišla ha vrsto zasteklenitev celotne zgradbe. Hkrati so tudi razpisali natečaj za ureditev vseh instalacijskih naprav.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. ameriška risanka: POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA, ob 16. in 18. ameriški: MAŠČEVANJE BELE STRELE, ob 20. ameriški: KAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO.
IZOLA: ob 10. ameriška risanka: PINK PANTER, ob 16. Tn 20. francoski: AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV (I. del), ob 18.15 italijanski: PREPOVEDANI DEKA-MERON.
ŠKOFIJE: ob 18. ameriški: MESTO NEVARNOSTI.
ŠMARJE: ob 18. italijanski: GREŠ-NICA.
PIRAN: ob 10. ameriški: KRATEK STIK (Stanlio in Olio), ob 16., 18. in 20. angleški: POVABILO NA VEČERJO Z UMOROM. PORTOROŽ: ob 20. filmsko gledališče: TIŠINA, SMEJEMO SE. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE
Pridvor: ob 15. uri komemoracija v spomin na žrtve fašističnega nasilja.
Dekani: praznik krajevne skupnosti.
ŠPORT
Izola: ob 15. uri srečanje republiške nogometne lige: Obala - Mura.
mm
m/p
ANTONIO SFERCO
pooblaščeni prodajalec <
INDUSTRIA ITALIANA PETROLI
PLINSKO OLJE ■ NAFTA ■ KEROSEN
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE REZERVOARJEV
TOČNOST V IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM
ZA TOČENJE LITROV
Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 — 566-223 Trst
PETROLCHlMltA ADRIATICA
MALE F. '
TEKOČA GORIVA IN MAZILNA OLJA IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČINO
NATOČENIH LITftOV
TEL. 817395, 824400 . 34010 DOMJU 145 . TRST
SERVIZIO
(total)
I	J
TOTACCOMFORT
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
Alfre za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli	IH SERVIS IN GARANCIJO
UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE
Erika Zobec (Bor)
KOŠARKA
10”9 A. B.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Bologni je v prvem dnevu Jugoplastika premagala Wa-shington State z 82:73, Sinudyne pa Cibono s 101:64
ODBOJKA
V prijateljskem moškem odbojkarskem srečanju v Dolini je sinoči Bor premagal novomeško Krko s 3:1 (15:7,. 15:13, 11:15 in 15:11).
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO LOMBARDIJI
Baronchelli zmagal z minuto prednosti
COMO — 24-letni Baronchelli si je. i 71. mednarodni kolesarski dirki , Lombardiji zagotovil že peto le-šnjo zmago. Na dirki, katero je I začetka do konca motil dež, je iravil odločilni naskok kakih 15 n pred ciljem, kamor je prispel m s prednostjo dobre minute. Lestvic.-, te dirke je namreč taka:

ZAPADE 10. OKTOBRA
ZADNJI ROK ZA DOSEGO OLAJŠAV,
KI JIH PREDVIDEVA ZAKON ŠTEV. 30/1977 GLEDE POPRAVILA HIŠ, KI JIH JE POŠKODOVAL POTRES
Spodaj navedene občine spadajo na področja, ki jih jemlje v poštev odlok predsednika deželnega odbora in v katerih se z začetkom 11. avgusta postopoma izvajajo posegi, ki jih predvideva odstavek II. deželnega zakona štev. 30 iz leta 1977 za obnovitev hiš, ki jih je poškodoval potres. Zato lastnik poškodovane hiše, ki jo nahajamo v omenjenih občinah, se mora
V	ROKU DO 10. OKTOBRA 1977
odločiti ali bo prosil za javni poseg občine, kateri bo predložil ustrezno prošnjo
V	ROKU DO 10. OKTOBRA 1977
pa se mora odločiti ali bo popravil hišo na svoj račun in predložil občini ustrezno prošnjo.
V	občinskih uradih se dobijo praktična navodila z naslovom
«E ADESSO RICOSTRUIAMO» deželnega zakona 30/77 glede obnove hiš, ki jih je poškodoval potres.
SEZNAM OBČIN	MOGGIO UDrNESE	TIPANA - TAIPANA
	MONTENARS	ČENTA - TARCENTO
POKRAJINA VIDEM	MORUZZO NEME - NIMIS	TOLMEČ - TOLMEZZO TORREANO
AMARO	OSOPPO	TRASAGHIS
AMPEZZO	OVARO	TREPPO CARNICO
ARTA TERME	PAGNACCO	TREPPO GRANDE
RATENJ-ARTEGNA	PALUZZA	TRICESIMO
AHTEN - ATTIMIS	PAULARO	PUŠJA VAS - VENZONE
BORDANO	PONTABELJ - PONTEBBA	VERZEGNIS
BUJA	POVOLETTO	VILLA SANTINA
CASACCO	PREONE	ZUGLIO
CAVAZZO CARNICO	PRAPOTNO - PREPOTTO	
CERCIVENTO	PODBONESEC-PULFERO	
KLUŽE - CHIUSAFORTE	RAGOGNA	
ČEDAD-CIVIDALE DEL FRIULI	RAVASCLETTO	POKRAJINA PORDENONE
COLLOREDC Dl MONTALBANO	RAVEO	
COMEGLIANS	REANA DEL ROIALE	ANDREIS '
DUNJA - DOGNA	REMANZACCO	ARBA
DREKA - DRENCHIA	(le naselje Ziracco)	CASTELNUOVO DEL FRIULI
ENEMONZO	REZIJA - RESI A	CAVASSO NUOVC
FOJDA - FAEDIS	NA BILI - RES1UTTA	CLAUZETTO
FAGAGNA	RIVE D’ARCANO	FANNA
FORGARIA	(omejeno le na Rive d’Arcano	FRISANCO
HUMIN - GEMONA	in -aselja Pozzalis, Arcano	MANIAGO
GRMAK - GRIMACCO	inferiore, Arcano superiore	MEDUNO
LAUCO	ter Roncicco in Giavons)	MONTEREALE VALCELLINA
LIGOSULLO	SAN DANIELE DEL FRIULI	PINZANO AL TAGLIAMENTO
BARDO - LUSEVERA	SV. LENART - SAN LEONARDO	SEQUALS
MAGNANO IN RIVIERA	ŠPETER SLOVENOV - SAN	SPILIMBERGC
MAIANO	PIETRO AL NATISONE	TRAMONTT Dl SOPRA
NABORJET - MALBORGHETTO	SOVODNJE-SAVOGNA	TRAMON'! Dl SOTTO
MARTIGN ACCO	SOCCHIEVE	TRAVESIO
(vštevši zaselke Ceseretto	SREDNJE -STREGNA	VITO D’ASIO
in Torreano)	SUTRIO	VIVARO
Salon pohištva BREST
v Cerknici
Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8. do 14. Telefon 79-15-29
Potrošniško posojilo do 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE