STESKA • ORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE DR. HENRIK STESKA ORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE V LJUBLJANI PRI AKADEMSKI ZALOŽBI 19 3 7 ) ( AKADEMSKA BIBLIOTEKA 8 43700 ORIS NAŠEGA UPRAVNEGA PRAVA II. ZVEZEK ORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE ' £ k O^OOO^oZ ROČNI stavek in tisk TISKARNE VEIT IN DRUG, DRUŽBA Z O. Z. (P. VEIT) NA VIRU PRI DOMŽALAH KAZALO Sti Kazalo. Predgovor. Uvod. Potreba pravne oblasti. Država in nje delovanje. Pojem uprave v širšem in ožjem smislu. Delitev državne uprave. Na troje funkcij. Nedosledna razmejitev med funkcijami . Vršenje upravne funkcije. Po neposrednih državnih organih. Po samoupravnih organih. Državna uprava, centralna uprava in vlada .... Upravno pravo. Upravnopravna veda . Viri upravnega prava. Zakoni. Uredbe. Običajno pravo. O upravnih funkcijah. A. Vrste upravnih funkcij po predmetih. Notranja glavna upravna grana. Sodna uprava . Vojaška uprava. Zunanja uprava. Finančna uprava . B. Vrste upravnih činov po njih pravni prirodi . . 1. Avtoritativni upravni čini. a) Konkretni avtoritativni akti. Razdelitev po njih namenu. Obrana in ohrana javnega reda po upravi . Policija . Pojem in akti policije. Vrste policije. 1811 V 1 3 3 4 4 5 5 5 5 5 5 6 6 7 7 7 8 8 9 9 9 9 9 9 10 10 10 10 10 10 10 10 11 v Stran Varnostna policija .12 Nje naloga.12 Razmejitev med policijskimi in kri¬ minalnimi delikti.12 Politična policija.12 Upravna policija.12 Državna in krajevna policija .... 13 Osebna in stvarna policija .14 Upravni nadzor.15 Razsojevanje in posvedočevanje po upravi 15 Diplomatski ukrepi.15 Vojna .16 Nega in podvig materialne in idealne kulture 16 Izpolnjevanje konkretnih obveznosti ... 16 Podeljevanje koncesij.16 Razlastitve in podobno.17 Razmejitev proti policijskim aktom ... 17 Organiziranje države in samoupravnih za- jednic.17 Glede ljudske in krajevne podlage .... 18 Glede njih upravnih organov.18 Pridobivanje stvarnih in osebnih sredstev . 18 Davščine .19 Javne davščine v ožjem pomenu ... 19 Davki.19 Pristojbine ..20 Javna bremena.20 Obča bremena.20 Bremena udeležencev.20 Izredno zvišani prispevki.21 Pridobivanje z monopolnimi podjetji ... 21 Finančni monopoli.21 Regali.21 Obvezni deleži drugih javnih edinic ... 22 Drugi načini avtoritativnega pridobivanja 22 Imovina.22 Finančna imovina.22 Upravna imovina.23 VI Stran Javno dobro.23 Upravna imovina v ožjem smislu . . 23 Razdelitev po načinu njih učinkovanja .... 23 Konkretni pravni predpisi.23 Upravni odloki.23 Javnopravne pogodbe . 24 Prave javnopravne pogodbe.24 Navidezne javnopravne pogodbe .... 24 Druga dejanja.26 Neposredna upravna prinuda.26 Opazovanja .26 Izpolnjevanje konkretnih obveznosti . . 26 b) Abstraktni avtoritativni akti .27 Pomen in bistvo uredb.27 Razmejitev proti individualnim in generalnim odlokom.27 Učinkovanje uredb.28 Vrste uredb .27 Upravne uredbe .28 Službena navodila.29 Pravilniki .29 Pravne uredbe.29 Izvršilne uredbe.29 Uredbe za urejanje odnosov.30 Po specialni zakonski pooblastitvi ... 30 Po generalni zakonski pooblastitvi ... 30 Zasilne uredbe.31 Uredbodavec in avtonomija.32 2. Svobodno upravljanje .33 a) Nega in podvig materialne in idealne kulture 33 Z ustanavljanjem in vzdrževanjem raznih naprav 33 S subvencijami in dotacijami.34 S podporami in nagradami.34 b) Pridobivanje sredstev na privatnopravni način 34 Stvarni pripomočki.34 Osebna dela.35 Pravni posli pri tem pridobivanju.35 Vil Stran O upravnih organih vobče.35 A. Upravni organi .35 1. Pojem.35 2. Kolektivni organi .36 Nastanek volje.36 Pri monokratskem ustroju.36 Pri kolegialnem ustroju.36 Vrste kolektivnih organov.36 Oblastva.36 Uradi .36 Zavodi.37 Vrste zavodov.37 Javni zavodi.37 Naprave.38 Podjetja.38 Sosveti.39 3. Individualni organi.39 B. Hierarhični ustroj med upravnimi organi .... 40 Odnos pod- in nadrejenosti.40 Odnos prirejenosti.41 Decentralizacija.42 Administrativna decentralizacija.42 Decentralizacija po samoupravi.43 O organizaciji osrednje državne uprave .43 A. Vrhovna državna uprava.43 1. Kralj, kraljevo namestništvo in zastopništvo . . 43 2. Ministrski svet in ožji odbori ministrov .... 43 3. Razdelitev vrhovne državne uprave na grane . 44 Predsedništvo ministrskega sveta.44 Notranja uprava v širšem smislu .45 Ministrstvo notranjih poslov.45 Ministrstva, namenjena narodnemu gospodar¬ stvu .46 Ministrstvo za poljedelstvo.46 Ministrstvo za šume in rudnike.46 Ministrstvo za trgovino in industrijo .... 46 Ministrstvo za pošte, telegraf in telefon . . 46 Ministrstvo za promet.47 VITI Stran Ministrstvo za gradbe.47 Ministrstvo prosvete.47 Ministrstvo socialne politike in narod, zdravja 47 Ministrstvo za telesno vzgojo naroda . • ... 48 Ministrstvo pravde.48 Ministrstvo zunanjih poslov.48 Ministrstvo vojske in mornarice.49 Ministrstvo financ . 49 4. Kraljevi ukazi.49 Pobuda za nje in ministrov sopodpis ..... 49 5. Ustroj ministrstev .49 Vobče.49 Ministrstvo notranjih poslov.50 6. Razmejitev ministrske kompetence navzdol . . 51 7. Pooblaščeni ministri in minister dvora .... 51 B. Posvetovalni organi vrhovne državne uprave . 52 1. Gospodarski svet.52 2. Posvetovalna telesa pri poedinih ministrstvih . 53 a) Posvetovalni odbori ob pritegnitvi neuradniš- kih strokovnjakov .53 b) Komisije za izdelovanje zakonov in uredb . . 55 c) skupni sestanki in posebni sveti višjih urad¬ nikov .55 C. Centralni uradi in zavodi .55 1. Centralni ministrstvom podrejeni uradi .... 55 2. Centralni zavodi.57 O organizaciji notranje uprave v pokrajini in v okraju 60 A. Obči ustroj notranje uprave.60 Razdružitev notranje uprave na več gran na vrhovni stopnji.60 Osredotočenje notranje uprave v enem oblastvu . 61 Na srednji in nižji stopnji.61 Obča uprava.61 Razdelitev države na upravna območja.61 B. Banska uprava.62 1. Ban.62 2. Delokrog banske uprave.62 a) Posli občega upravnega oblastva.62 IX Stran Horizontalna razmejitev.62 Vertikalna razmejitev.63 b) Posli v izvrševanju banovinskega proračuna 65 c) Državni posli izven občeupravnili.66 3. Ustroj banske uprave .67 Monokratsko načelo .67 Delitev na oddelke, odseke in referate .... 67 Rudarska glavarstva in radarske inšpekcije . . 69 Okrožni inšpektorati.70 Kolegialno načelo.70 Pri posvetovanjih.70 Pri odločanju.70 Posvetovalni odbori.71 Banski svet.71 Banovinski šolski odbor.71 Banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole 71 Banski sanitetni svet.72 Banovinski odbor za javna dela.72 C. Obča upravna oblastva nižje stopnje.72 1. Vrste .72 a) Sreska načelstva.73 b) Oblastva z delokrogom sreskega načelstva v omejenem obsegu.73 Sreske izpostave.73 Mestna poglavarstva .73 Mestna šolska nadzorništva.74 Specialna državna policijska oblastva .... 74 Uprave policije.74 Predstojništva mestne policije.75 Policijski komisariati.75 Specialna agrarna oblastva.76 2. Ustroj in delokrog. 76 Monokratsko načelo.76 Izjemno kolegialno načelo.76 Sresko načelstvo.77 Delokrog.77 Referenti in ostalo pomožno osobje.80 Uradni dnevi.81 X Stran Orožništvo.79 Državna policijska oblastva.81 Notranji ustroj.81 Teritorialno območje.81 Policijski izvršilni uslužbenci.82 D. Banovinski in državni zavodi za ožja ozemlja . . 82 1. Banovinski zavodi v Sloveniji .82 Kmetijskega značaja .82 Prosvetnega značaja.83 Zdravstvenega in socialnopolitičnega značaja . , 83 Banovinski zavodi z lastno pravno osebnostjo . 83 2. Državni zavodi za ožja ozemlja.83 Pod neposrednim nadzorom ministrstva .... 83 Pod nadzorom banske uprave.83 E. Posebni ustroj ozemlja mesta Beograda z Zemu¬ nom in Pančevom .88 O organizaciji prometne uprave .89 A. Poštno-telegrafsko-telefonska služba.89 Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.89 Direkcije pošte, telegrafa in telefona.89 Njim podrejene ustanove.90 Zakoni o tej službi.91 B. Železniška in brodarska služba.91 Ministrstvo za promet.91 Železniška služba.91 Generalna direkcija državnih železnic.91 Razne, njej podrejene ustanove.91 Oblastne direkcije državnih železnic.92 Njim podrejene eksekutivne edinice.92 Zakon o železnicah.92 Brodarska služba.93 Uprava pomorstva in rečnega brodarstva ... 93 Pomorska služba.93 Direkcija pomorskega prometa.93 Njej podrejene eksekutivne edinice.93 Zakoni.93 Rečnobrodarska služba.94 Direkcija rečne plovitve .94 XI Stran Druge, upravi podrejene ustanove. 94 Zakoni . 94 O organizaciji državne finančne uprave. 95 Mnogovrstnost omrežja finančnih uradov in ustanov Ministrstvo financ. 96 A. Obča finančna uprava. 95 Finančne direkcije. 96 Njih notranji ustroj. 96 Reklamacijski odbori . 98 Finančna oblastva nižje stopnje. 98 Davčne uprave. 98 Njih delokrog. 98 Davčni odbori. 99 Carinarnice. 99 Katastrske uprave.100 Pomožne ustanove.100 Katastrske sekcije.100 Finančna kontrola.100 B. Upravljanje državnih monopolov.100 Samostalna uprava državnih monopolov.100 Njej podrejene ustanove.101 Zakon o državnih monopolih.101 C. Državno pravobranilstvo.102 Vrhovno državno pravobranilstvo.102 Državno pravobranilstvo.102 D. Državne in privilegirane banke pod nadzorom ministrstva financ.102 Državna hipotekama banka.103 Poštna hranilnica .103 Narodna banka. 103 Priviligirana agrarna banka ... •.103 E. Državna pridobitna podjetja.104 F. Računovodska in blagajniška služba izven finančne uprave .104 O organizaciji zunanje, vojaške in sodne uprave . . 105 A. Zunanja uprava.105 Ministrstvo zunanjih poslov.105 Poedini oddelki in njih delokrog.105 Xlf Stran Diplomatska zastopništva.106 Poslaništva .106 Diplomatske agenture.107 Stalni delegati.107 Konzularna zastopništva.107 Njih kompetenca.107 Vrste.107 Tuja diplomatska in konzularna zastopništva v naši državi.108 B. Vojaška uprava.108 Obvezna in prostovoljna služba pri vojaški sili . 108 Delitev vojaške sile.109 Vojska in mornarica.109 Glavne in pomožne vrste vojske.109 Stroke vojske in mornarice.109 Sestav moštva. 109 Pri vrstah vojske in vojaškem pomorstvu . . . 109 Pri strokah.110 Vrhovna vojaška uprava.110 Vrhovni zapovednik vojaške sile.110 Minister vojske in mornarice.110 Njega vrhovna komandna oblast.110 Vrhovna upravna oblast.110 Ministrovi pomožni organi.110 Vrhovna komanda med vojno.111 Razčlenjenost vojske.111 Edinice vojske.111 Vojaške ustanove .112 Razčlenjenost mornarice.112 Vojaški okrogi in srezi.. . 112 Granična trupa in orožništvo.112 Civilna aviatika.113 C. Sodna uprava .113 Bistvo sodne uprave.113 Vršilci sodne uprave.113 Nadzor nad sodišči in nezavisnost sodnikov . . 114 Pomožne sodne ustanove.114 Državna tožilstva.114 XIII Stran Kazenski zavodi.115 Zavodi za izvrševanje očuvalnih odredb .... 115 Notariat in advokatura.115 Uprava glede vojaškega kazenskega sodstva ... 116 Uprava glede upravnega sodstva.116 O državni službi .117 A. Poklicna državna služba.117 1. Nujnost poklicnega uradništva.117 2. Najvažnejši zakoni o poklicni državni službi . 117 3. Civilna državna služba.118 a) Pragmatična služba.118 Sprejem v državno službo.118 Razvrstitev uslužbencev po šolski izobrazbi . 118 Razvrstitev službenih zvanj.119 Na grane.119 Na stroke.119 Na položajne grupe.120 Nazivi uradniških zvanj.121 Dolžnosti in pravice pragmatičnih uslužbencev 122 Obče dolžnosti.122 Posebne dolžnosti glede uradnih opravil . 123 Službeni nalogi .123 Posebni položaj strokovnih referentov . . 124 Odgovornost .124 Posredna odgovornost in ocenjanje . . . 124 Odgovornost za kršitve .124 Kazenskopravna odgovornost.124 Obča.124 Zastran službenih opravil .125 Disciplinska odgovornost.125 Pri nerednostih.125 Pri disciplinskih prestopkih .... 125 Imovinskopravna odgovornost .... 126 Proti tretjim osebam.126 Odgovornost uslužbenca in države 126 Pogoji odgovornosti.126 Proti državi.128 Pravice.128 XIV Stran Popolna preskrba.128 Odmor in druga odsotstva.129 Predstva.129 Družabnega značaja.129 Posebna kazenska zaščita.129 Gospodarskega značaja.130 Glede članstva v občini.130 Izprememba službenega odnosa.130 Prestanek službe.131 Odpust.131 Upokojitev .131 Dolžnosti po prestanku službe.131 Uradniški stan.131 Odnos do političnih strank.132 b) Pogodbeni državni uslužbenci.133 Pogodbeni uradniki.133 Dnevničarji.133 4. Služba pri državnih prometnih ustanovah . . . 134 5. Vojaška služba.134 Obvezno službovanje.134 Prostovoljno službovanje.134 B. Izredna državna služba.135 1. Zaupniki krone in parlamentarne večine . . . 135 2. Uslužbenci proti honorarju in proti dnini . . . 136 3. Častni funkcionarji. 136 4. Vršenje državnih poslov v prenesenem delokrogu 136 XV •) (• PREDGOVOR Najpotrebnejše za razumevanje upravnega pra¬ va je nauk o organizaciji uprave in o upravnem postopku. Na upravni postopek se nanaša prvi zvezek „Orisa našega upravnega prava“, ki sem ga izdal v 1. 1936. V drugem zvezku, ki ga po¬ dajam s tem javnosti, obravnavam po krajšem opisu upravnih funkcij (po njih predmetu, namenu in načinu njihovega pravnega učinkovanja) in orisu upravnih organov sploh (oblastev, uradov, zavodov in sosvetov) za sedaj le ustroj državne uprave, ker samouprava doslej še ni zadostno izgrajena ter je vse še v teku. Sestavil sem knjigo na podlagi svojih predavanj o organizaciji uprave v letih 1920 do 1922 in v letih 1932 do 1936 na juridični fakulteti ljubljanske univerze. Pri teh predavanjih sem se razen na zadevne zakone in uredbe tu več, tam manj opiral predvsem na sistematska dela o upravnem pravu, ki so jih napisali Adamovich, Bernatzik, Gumplowicz, Herrnritt, Kostič, Krbek, Kumanudi, Laštovka, Merki, Pražak, Spiegel, Tezner, Ulbrich in Žolger (v Podonavju nastali posebni način uprave), Fleiner, Kormann, Jellinek Walter, Mayer Otto, Meyer Georg (nemški sistem), Jeze in Presutti (francoski in italijanski sistem), dalje na številne razprave o poedinih problemih upravnega prava izpod peresa prof. Jurkoviča (Ljubljana) in prof. Brockhausen-a (Dunaj). V obilni meri so mi pomagala tudi dolgoletna lastna izkustva, a zlasti ona, ki sem si jih pridobil kot predsednik pri deželni vladi za Slovenijo po¬ slujoče komisije za preosnovo javne uprave v letih 1919 do 1923., ko sem mogel v vseh podrobnostih i 1 razpoznati zapleteno kolesje drugo v drugo se ujemajočih in dopolnjujočih upravnih oblastev in zavodov. Na upravno sodstvo in njemu slične ustanove pravne kontrole nad upravo se bo nanašal poseben zvezek, ki bo sledil zvezku o samoupravi. Dr. Henrik Steska V Ljubljani, dne 12. julija 1937. 2 UVOD • ) < • Vsako trajno sožitje ljudi zahteva neko rav¬ notežje in pa red. Čim višja je kultura in čim bolj komplicirano je kolektivno delo, tem večjih intelektualnih in moralnih sil je treba za vzdrževanje in izgraditev tega reda. Spoznanje, da brez pravne oblasti, ki ustvarja neposredno ali posredno prinudne in torej obvezne norme, ne more biti takega sožitja, se z razvojem kulture vedno jasneje izločava iz stanja podzavesti in se tem krepkeje ukoreninja. Ta pravna ideja je nekak pravir vsega prava in iz nje se v prilogojenju danim zemljepisnim razmeram, rasni sestavi pre¬ bivalstva, globoko zasidrani tradiciji njega poedinih slojev in tudi sosedom izobliči nekakšna pranorma Ta pranorma je trdno prepričanje merodajnih družabnih skupin širokega kulturnega kroga o osnovnih, čeprav bolj nejasno spoznanih in morda še ne zadostno izkristaliziranih in se še razvijajočih načelih, po katerih bodi družabno življenje čim skladnejše in trajnejše urejeno. Kot prvobitno običajno pravo priznava neka družabna stanja za pravilna in potrebna, je J 1 1 1 ’’ vršenje pravne oblasti ter določa način nastanka, smer in meje nadaljnjih pravnih norm. Pravnim normam pa ne prištevamo ne onih norm, ki hočejo zgolj psihično vplivati (n, pr. z etičnim in meta¬ fizičnim prepričevanjem), ne neobveznih norm starih običajev in šeg in pa venomer menjajoče se mode. K pravnim normam spadajo le one norme, ki obvezno in prinudno urejajo družabne odnose. Zlasti so to one norme, ki imajo svojo oporo v fizični sili. S fizično silo se vpoštevanje stveno kakor pa miselno 3 norme kar neposredno izsili (prisilna izvedba) ali pa vsled kršitve norme nastali obveznosti do od¬ škodnine ali zbog kršitve naloženi kazni veljava zadobi. Vendar smemo k pravnim normam šteti tudi še one norme, ki sicer niso s fizično silo izvršljive, a nikakor nočejo zgolj psihično vplivati, marveč se normotvorci zajamčijo njih uresničenje na drug učinkovit način, a največ z izključitvijo iz svoje, že po tej pranormi priznane organizacije, kar velja za nekatere verske edinice in za med¬ narodno zajednico. Obsežnejše je seveda ono pravo, ki se opira na fizično silo, imenujemo pa ono dru¬ žabno organizacijo, ki more na povsem izviren način brez podrejenosti pod drugo enako organi¬ zacijo in potemtakem suvereno ustvarjati pravne, s fizično silo zajamčene norme, državo. Z njeno pooblastitvijo ali privolitvijo izdajajo take pravne norme tudi razne samoupravne edinice, ki so dr¬ žavi uvrščene. Delovanje države in teh samo¬ upravnih edinic je prav raznotero in se ne ome¬ juje zgolj na izdajanje raznih pravnih norm, ono se na podlagi in s pomočjo teh norm razteza tudi na negovanje narodnega gospodarstva, narodne prosvete, narodnega zdravja in pa na pomoč gospodarsko šibkejšim slojem. Vse to delovanje pa ne bi bilo kos svojemu namenu, vzdrževanju čim trajnejšega reda in ohra¬ nitvi države sredi med drugimi, ne vedno prija¬ teljsko razpoloženimi državami, ako bi ne bilo vezano na neka načela in pravila. Tako vezano delovanje imenujemo upravo. Upravlja se ne le v javnem, marveč tudi v privatnem življenju, vendar v ožjem smislu imamo v mislih le upravo države in njej uvrščenih samouprav. Toda pod upravo razumemo še ožji krog javnega delovanja, izključujemo tudi še zakonodajo in sodstvo. Država vrši namreč svoje naloge na dvojen način: 4 a) ona od slučaja do slučaja ocenjuje okolnosti in nato ukrene; to so konkretni akti, ki jih država (z vštetimi njej uvrščenimi samoupravnimi edini- cami) bodisi po običajnem pravu, bodisi po po¬ stavah, bodisi povsem originalno izdaja; b) država že vnaprej ocenjuje slučaje, ki se morda pripetijo in sličijo; to so abstraktni akti (postavljeno pravo ali postave). Na osnovi tega temeljnega razlikovanja in bolj ali manj doslednega dodeljevanja vsake teh dveh vrst funkcij različnim državnim organom je končno prišlo do bolj ali manj zavedne delitve državne oblasti na dvoje delnih funkcij, na zakonodajno in izvršno funkcijo v formalnem smislu. Neke naloge izvršne oblasti, n. pr. glede odločanja v privatnopravnih odnošajih in o krivdi in kazni težjih deliktov so bile načeloma dodeljene posebnim organom s po¬ sebnim ustrojem in postopkom, zbog česar je prišlo do delitve izvršne funkcije v upravo in v sodstvo. Vse te tri funkcije so seveda le del ene in iste državne oblasti. Iz praktičnih ozirov so se pa dodelili eni vrsti organov tudi takšni posli, ki pripadajo pritežno drugi vrsti organov, tako da ni popolnega soglasja med materialnimi in raznimi formalnimi vidiki pri razmejevanju p o - e d in ih funkcij. Ta neskladnost je deloma koristna in potrebna, v nekaterih primerih pa dandanes morda le težje umljiva in manj primerna posledica zgodovinskega razvoja. Upravlja v tem skrčenem smislu ne le dr¬ žava sama po svojih neposredno ali posredno od vrhovne centralne uprave postavljenih funkci¬ onarjih, ampak tudi ožjim teritorialnim ali poklicno-stanovskim krogom pre¬ bivalstva zavoljo njih posebnih interesov pri¬ pada velik kos javne uprave. Ta samouprava je nastala deloma zato, ker se država za nekatere javne naloge prvotno sploh ni brigala in jih je šele 5 pozneje spoznala za javne naloge, ki tudi državo zanimajo. Deloma so pa zakonodajni činitelji dr¬ žave spoznali, da morejo neke koristi in interese neposredno prizadeti krogi sami najbolje razpo¬ znati in zastopati. Te edinice (telesa, zajednice) vršijo prepuščene ali izročene jim javne naloge za svoje pripadnike z lastnimi, od tega kroga ali njegovih predstavnikov odrejenimi funkcionarji ter z uporabo lastnih gospodarskih sredstev, a pod nadzorstvom države. Po nositeljih javne uprave razlikujemo torej med državno upravo in samoupravo. Državno upravo imenujemo tudi centralno upravo, ker obseza vse državno ozemlje in vse upravne grane, v kolikor niso izrečno pridržane samouprav¬ nim edinicam, dalje ker je ta uprava z enega centra enotno vodena. Vendar moramo ta izraz le oprezno uporabljati, saj državno upravo sestavlja celo omrežje nad- in podrejenih organov ter se delokrog vseh poedinih organov državne uprave nikakor ne razteza na vse državno ozemlje in na vse posle državne uprave, marveč velja to le za vrhovno vodstvo tega omrežja. To vrhovno vod¬ stvo se imenuje tudi vlada, toda v ožjem smislu se pod vladno funkcijo razume po političnih vi¬ dikih določeno delovanje vrhovne uprave v interesu državne celote. Vse javno upravljanje se vrši po nekih načelih in pravilih. Oni del prava, ki usmerja in ureja delovanje upravnih organov in pa določa pravne odnose med nositelji javne uprave in poedinci pod¬ rejenimi njih organom je upravno pravo. Nasprotje upravnega prava je na eni strani sodno pravo, na drugi strani pa ustavno pravo. Sodno pravo je ono pravo, ki ga ali od vsega začetka ali le v sporu ali radi utrditve pravnih odnosov in dejstev uporabljajo redna sodišča, ustavno pravo pa pravo, ki ga uporabljajo zakonodajni in njim 6 prirejeni organi. Zakoni ne razlikujejo vedno za¬ dostno točno med upravnim in sodnim pravom ter vsebujejo včasi poleg pretežnih norm ene vrste tudi norme druge vrste. Mnogokrat je težko reči, gre li za upravno ali sodno pravo, in se je v dvomu ozirati na razloček med javnimi in zasebnimi pravnimi odnosi (javnopravni odnos zasleduje cilje, ki se nanašajo neposredno na javni interes ter torej gredo pretežno in izrazito nad namene po- edincev in merijo v prvi vrsti na obstoj državne ali samoupravne edinice in pa njih bistvenih dru¬ žabnih slojev), a zlasti na načela, po katerih je urejena kompetenca obeh vrst organov izvršne oblasti (upravnih in upravnosodnih organov na eni in rednih sodišč na drugi strani). Eno izmed glavnih načel našega prava je, da odločajo redna sodišča o privatnopravnih odnosih in o krivdi in kazni pri zločinih in prestopkih, s čimer je razmejitev izdatno olajšana. Upravnopravna veda se bavi v svo¬ jem teoretskem delu z občimi pojmi o upravnem pravu, s sistemom ter zgodovino pozitivnega uprav¬ nega prava te ali one države in pa s primerjavo raznih upravnih prav, a v svojem političnem delu z naukom o nalogah javne uprave in sredstvih za dosego teh ciljev. Nauk o upravni politiki imenujejo tu pa tam tudi upravno vedo. Viri upravnega prava so ustava, za¬ koni, uredbe in pravni običaji. Poglavitni pravni vir so zakoni. Ti zakoni so ali že zakoni kra¬ ljevine Jugoslavije ali pa so bili preje zakoni onih držav, ki so ali v celoti ali deloma prešle v sestav naše nove države. Na ozemlju, ki je preje pripadalo Kranjski, Štajerski, Koroški, Istri in Dalmaciji, smo imeli popred avstrijske državne in v poedinih deželah še deželne zakone. Pri teh zakonih je upoštevati, da imajo deželni zakoni bivših avstrij¬ skih dežela enako veljavo kakor avstrijski državni 7 zakoni. Torej ni veljalo načelo, da državni zakon več velja od deželnega. Na ozemlju, pripadajočem preje Ogrski (n. pr. v Prekmurju, Medjimurju, Ba¬ ranji, Bački in Banatu) so veljali ogrski zakoni, na ozemlju Hrvatske s Slavonijo pa glede velikega dela upravnih panog hrvatski deželni zakoni, glede drugih pa skupni ogrsko-hrvatski zakoni. Tudi pri teh, na dežele ogrske sv. krone se nanašajočih zakonih veljava skupnih in ostalih zakonov ni bila različna. Poleg zakonov so uredbe najvažnejši vir upravnega prava. Daši upravni organi izdajajo uredbe, pa vendar ne vsebujejo vse uredbe le upravnopravne norme. Ne manjka namreč tudi takih uredb, ki poleg upravnopravnih predpisov obsegajo še predpise, ki so od vsega začetka na¬ menjeni rednim sodiščem ali s katerimi se bavijo redna sodišča v sporu ali zastran utrditve pravnih odnosov. Ne le državna uprava, tudi samoupravne edinice izdajajo uredbe. Nadaljnji vir upravnega prava pa so tudi pravni običaji. Običajno pravo so oni obi¬ čaji, ki se trajno izvajajo in o katerih pravni obveznosti so neposredno in posredno prizadete socialne skupine in pa oblastva trdno prepričana. Običajno pravo, ki ne sme nasprotovati zakonom in zakonitim uredbam, spopolnjuje razne vrzeli v postavljenem pravu. Cim več je postav, tem manj je običajnega prava. Z razvojem modernega uprav¬ nega prava se je obseg običajnega prava zelo skrčil, število upravnih zakonov kakor tudi na njih pod¬ lagi izdanih uredb pa je izredno naraslo. Običajno pravo velja zlasti tam, kjer se kak zakon izrečno sklicuje na stare običaje in navade, po katerih se je ravnati, a tudi za sklicevanjem na obča pravna načela tiči dokaj običajnega prava. 8 •) (• O UPRAVNIH FUNKCIJAH Kakor državne funkcije sploh so tudi uprav¬ ne funkcije v različnih dobah in v različnih deželah različne. Dandanes meri kakor država seveda tudi nje upravna funkcija ne le na vzdr¬ ževanje reda in miru na znotraj in kolikor moči tudi na zunaj, temveč tudi na negovanje in po¬ speševanje narodnega gospodarstva, narodne pro¬ svete in javnega zdravstva, potem na izboljšanje družabnega položaja gospodarsko šibkejših slojev, končno pa mora pridobivati še osebna in stvarna sredstva za vse to bolj in bolj naraščajoče po¬ slovanje. Upravne funkcije razvrstimo po njenih pred¬ metih v petero glavnih gran, v notranjo, v sodno, v zunanjo, v vojaško in v finančno glavno grano. Notranja glavna upravna grana obsega vso upravo, ki ne spada v ostale glavne grane ter je zlasti v dobah obsežnejšega udejstvovanja in v državah večje obsežnosti deljena na večje število gran, n. pr. na kmetijsko, na obrtno in trgovinsko, na prometno, na prosvetno, na versko, na zdrav¬ stveno, na socialnopolitično in končno na preostalo notranjo upravo v ožjem pomenu. Sodna uprava skrbi za organiziranje so¬ dišč in njih pomožnih naprav, torej predvsem za postavljanje osebja pri sodstvu in za nabavo stvarnih potrebščin pri sodnih napravah. Vojaški upravi gre skrb za spopolnitev, preskrbo in pouk vojaštva, za nabavo in vzdrže¬ vanje premičnega in nepremičnega vojnega mate¬ riala, a v vojni tudi za vojne operacije same. Zunanja uprava vzdržuje kolikor moči dobre stike z inozemstvom in čuva koristi lastne države in lastnih državljanov v tujini. 9 Finančna uprava skrbi za kritje stroškov, potrebnih državi in njej uvrščenim samoupravnim telesom pri vršenju njihovih poslov. Upravnih funkcij pa ne opredelimo le po predmetu, še važnejša je njih razvrstitev po prav¬ nem značaju upravnega čina samega. V prvi vrsti zavisi pravni značaj upravnega čina od odnosa nositelja javne uprave do onega, katerega se čin tiče: pri nekaterih poslih nastopa upravni funkci¬ onar kot nosilec javne oblasti, torej avtoritativno ali oblastveno proti poedincu, pri drugih pa upravni organ že bolj kakor privatnik svobodno upravlja. Avtoritativni upravni čini so ali konkretni, na določen poedini slučaj se nanašajoči upravni akti ali pa abstraktne uredbe, vsebujoče predpise, veljavne za vrste slučajev, ki se utegnejo pripetiti. Ker je izdajanje abstraktnih pravnih predpisov v prvi vrsti naloga zakonodajne oblasti, je jasno, da je za upravno oblast posebno značilno pač izdajanje konkretnih upravnih aktov in ne morda abstraktnih uredb, dasi so tudi uredbe važno do¬ polnilo pri upravnem udejstvovanju. Po njih namenu moremo vse mnogoštevilne konkretne avtoritativne akte razvr¬ stiti v četvero vrst upravnih poslov: A. Izredno mnogo konkretnih avtoritativnih aktov meri na vzdrževanje javnega reda na zno¬ traj in na zunaj države. Tej obrani in ohrani javnega reda po upravi so namenjeni policija, upravni nadzor in upravno razsojanje, dalje raz¬ noteri diplomatski in končno še vojni ukrepi. Drugače nego v stari policijski državi ne pomenja več policija vso notranjo glavno upravno grano. Dandanes imenujemo policijo le ono avtori¬ tativno delovanje uprave, ki z raznimi preventiv¬ nimi in represivnimi sredstvi odvrača vse ono delovanje in vedenje ljudi, ki se aktivno ali pasivno protivi dobremu redu ter ogroža obstoj države in 10 njenih institucij ali življenje, zdravje in imovino posameznikov. To svojo nalogo vrši policija ne le z izdajanjem policijskih uredb, marveč predvsem konkretnimi akti, kakršne so konkretne zapovedi in prepovedi, izjemne dovolitve in dopustitve, odvzetje policijskih dovolitev in dopustitev, kazni, prinuda in opazovanje (prisostvovanje, vodenje razvidnosti). S temi-le akti se preprečuje, da bi se dobri red ogrožal (preventivni učinek), ali se pa odpravljajo že nastale motitve (represivni učinek). Represivnega značaja so policijske kazni in deloma tudi neposredna policijska prinuda. kakršna je n. pr. uporaba sile, da se zabrani kaznivo dejanje ali da se stre odpor proti odredbam ali poslovanju oblastvenih organov. Ostali policijski akti so pre¬ ventivne prirode. S konkretnimi policijskimi za¬ povedmi in prepovedmi se radi preprečevanja grozečih motitev javnega reda odredi, da je kak¬ šno dejanje izvršiti ali opustiti. Policijska dovolitev ali dopustitev dovoljuje neka dejanja ali stanja radi njih opasnosti le po poprejšnji uradni ugotovitvi, so li vsi z zakonom ali uredbo predpisani pogoji izpolnjeni, ali pa dopušča zaprošena dejanja in stanja le z utesnitvami, ki jih po proučavanju dotičnega slučaja smatra policijsko oblastvo za potrebne, da se odvrnejo nevarnosti. Z odvzetjem f )olicijskih dovolitev in dopustitev se ne kaznujejo e zlorabe, nego se tudi ob bistveno spremenjenem stanju, ki ogroža javni red, odtegne dano dovo¬ ljenje. Policijska prinuda preprečuje grozeče mo¬ titve javne varnosti, zdravja in imovine z odstra¬ nitvijo nevarnih oseb, s pokončavanjem opasnih živali, z uničevanjem okuženih predmetov i. t. d. Policijsko opazovanje je kajpada izrazito pre¬ ventivno. Vse to, policija imenovano delovanje uprave delimo v dve vrste, v upravno policijo v ožjem pomenu in v varnostno policijo ali re¬ li d a r s t v o. Varnostna policija odklanja nevarnosti, ki verjetno in ne le zbog redke ali izjemne vezi več okolnosti ogrožajo javni red in mir vobče. Ogrožena mora torej biti javnost, t. j. širši krog ljudi in ne zgolj posebno občutlijve osebe, ali le zgolj domače življenje. Ta varnostna policija ne deluje le samostojno, nego tudi pomaga kot tako zvana sodna policija pri kazenskem sodstvu. Daši manjše kršitve javnega reda kar sama kaznuje s policijsko kaznijo, pa pri večjih, sodnemu kazno¬ vanju pridržanih deliktih le sodeluje in sicer s tem, da odkriva kazniva dejanja in jih sodišču ovadi, da zasleduje pobegle storilce kaznivega dejanja, da pomaga pri zbiranju dokazil in da po kazenski izvršbi nadzira za javno varnost ne¬ varne osebe. Upravna policija pa nima ščititi javni red in mir kot taka, marveč mnogotere, v poedinih upravnih zakonih ustanovljene posebne pravne dobrine raznih upravnih gran. Po granah, na katere se nanašajo te zaščitene upravne dobrine, razlikujemo v notranji upravi n. pr. poljsko, gozdno, lovsko, ribarsko, vodno, obrtno, rudarsko, pro¬ metno, zdravstveno, šolsko policijo i. t. d. Pri tej priliki še nekaj besedi o razmeji¬ tvi med kaznimi dejanji, ki jih kaznuje redno sodišče, in onimi, ki so pridržana kaznovanju upravnih oblastev. Razmejitev ni strogo logično po enem znaku ali po skupini združenih znakov izvršena, nego so na njo vplivali razni faktorji, ki med sabo niti povezani niso. Vobče smemo pač trditi, da so odločevali zlasti velikost kazni¬ vega dejanja, dalje potreba hitrega, akoprav su- marnega postopka, končno tesnejša vez med kršeno pravno dobrino in poslovanjem javne uprave. Velikost kaznivega dejanja zavisi deloma od važ¬ nosti ogrožene ali oškodovane dobrine, ki jo pravo ščiti, deloma od opasnosti, s katero je kaznivo dejanje združeno. So primeri, da utegne le hitro 12 kaznovanje zadostno učinkovati na kršitelja sa¬ mega in druge osebe odvrniti od podobnih kršitev ter v prebivalstvu vzbujati čuvstvo varnosti in reda, zbog česar bodi postopek čim preprostejši in se ugotovitev stanja stvari omejuj le na posebno važne činjenice. Delikti, s katerim se kršijo v raznih upravnih zakonih ustanovljene dobrine, za¬ nimajo v posebni meri upravno oblastvo, ki se s temi-le upravnimi dobrinami bavi izven kaznovanja n. pr. z drugimi policijskimi akti in ki baš radi tega more v zadostni meri ceniti pomen takih dobrin. Pri kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javni red in mir vobče, je zakonodaja imela v mislih njih manjšo nevarnost, pri drugih deliktih pa njih ožjo povezanost z upravno policijo, ako jih je prepustila upravi v kaznovanje, a pri obeh vrstah je kolikor toliko tudi še potreba posebno naglega postopka vplivala na določitev kompetence. Istotako majava kakor ta-le razmejitev med policijskimi in kriminalnimi delikti je tudi meja med delovanjem raznih sodišč in sodnih pomožnih ustanov glede očuvalnih odredb na eni strani in varnostne policije glede nevarnih oseb na drugi strani. Poseben del varnostne policije je visoka ali politična policija v ožjem smislu, ki skrbi neposredno za državno varnost in pobija protidržavno in obstoječemu družabnemu redu ne¬ varno propagando. Raz drug vidik delimo policijo v državno in v krajevno policijo. Ta porazdelba se le deloma krije z ono med visoko policijo in ostalo varnostno policijo ter se ne nanaša zgolj na varnostno, nego tudi na upravno policijo. Kra¬ jevna (lokalna) policija je ona, ki jo pravni red zastran njenega, le na manjše ozemlje se razte¬ zajočega pomena, vobče prepusti krajevni samo¬ upravi, najsi jo izjemoma vrše tudi državna 13 oblastva. Ta krajevna policija je prav raznovrstna, razteza se na varnost oseb, imovine in morale vobče, na red na polju in hlevu, na čuvanje pred zdravju škodljivimi živili, na red pri meri in vagi, na zaščito od prometnih in elementarnih nezgod, na nadzor nad gradnjami, na odvračanje nalezljivih bolezni in pa živinskih kug, vse to seveda le v toliko, kolikor policijske odredbe niso potrebne za širše ozemlje. Daši je policija vedno naperjena proti ljudem, pa posluje ne le zbog opasnih lastnosti ljudi samih, marveč pogostokrat zastran nevarnosti, ki groze od naravnih in kulturnih sil ter zahtevajo radi tega posebno zadržanje ljudi. Od tod pravno manj pomembno razlikovanje med osebno in stvarno policijo. Varnostna policija je po večini osebna policija, ki jemlje v poštev a) opasnosti, ki bi mogle nastati zbog gibanja prebivalstva (izvrševanje predpisov o zglaševanju, o potnih izkaznicah), b) opasnosti, ki izvirajo iz združitve več ljudi (uprava glede predpisov o društvih, zborih in se¬ stankih) ali iz drugih, širšemu krogu namenjenih kolektivnih delovanj (policija tiska, policija zastran gledališč in sličnih javnih vprizoritev), c) opasnosti, združene z osebami, ki motijo javni red in mir, a zlasti z onimi, ki se potepajo, E ijančujejo ali razuzdano žive ter ne morejo do- azati, da se preživljajo na pošten način (nadzor nad sumljivimi osebami, izgon iz kraja v kraj, izgon iz države, zatočenje v drugem kraju i. t. d.). Izmed stvarne policije prištevamo k varnostni policiji policijo o orožju in razpočnih snoveh, pa deloma še požarno policijo, dočim ostale panoge stvarne policije že radi omejene kompetence policijskih oblastev primerneje uvr¬ ščamo med upravno policijo, kar velja tudi za gradbeno policijo, za policijo glede strupov i. t. d. 14 Druga panoga obrane in ohrane javnega reda po upravni oblasti je upravni nadzor, ki ga izvajajo višji upravni funkcionarji proti nižjim funkcionarjem, proti podrejenim samoupravnim edinicam in proti privatnikom, ki uživajo posebne koncesije ali ki se poslužujejo javnih zavodov in naprav. Upravni nadzor uporablja enake akte kakor policija, toda ne iz kakega občega pravnega naslova, marveč zgolj na osnovi posebne službene ali zavodne oblasti. Semkaj spadajo tudi omejitve kompetence podrejenih organov ali edinic, dalje predhodne odobritve in naknadne potrditve ter odklonitve takih odobritev in potrditev. Uprava razsoja v dokajšnji meri, kadar je spor o obstoju pravnih odnosov, zlasti o tem, ali obstojajo pravice in dolžnosti javnega prava, redkokdaj pa o obstoju privatnopravnih odnosov; razsoja pa tudi o vprašanju kršitve takih pravic in zaščitenih interesov. Sorodno temu upravnemu razsojanju je posvedočenje pravnih odnosov n. pr. državljanstva, članstva občine, imejiteljstva obrtne pravice in sploh raznoterih javnopravnih odnosov in drugih pravno odločilnih dejstev (n. pr. istovetnosti, rednega bivališča in njega trajanja, višine plačanega davka in drugih takšnih činjenic, katerih evidenca spada v kompetenco upravnih organov). Z diplomatskimi ukrepi skuša dr¬ žavna uprava doseči korektne ali morda celo prijateljske odnošaje do ostalih držav in zastran posrednega vpliva na lastno državo tudi dobro razmerje med tujimi državami. To se dogaja z mednarodnimi pogodbami in dogovori, z zali!, o in z dajanjem odškodnin in zadoščenja, s pose¬ dovanjem, s predlaganjem preiskovalnih 1. • ij, s podvrgavanjem postopku mednarodnih sod ' in razsodišč, z represalijami, kolikor le-te že n a je vendar glede navedenega banovinskega de- okroga pravna oseba, ki samostalno, ločeno od države, pridobiva pravice, odnosno prevzema ob- 5 65 veznosti. Ima torej lastne izdatke, lastne dohodke (doklade na neposredni davek, banovinsko trošarino, pristojbine na službene posle, samostalne davščine in prispevke interesentov v denarju ali v naravi), lastno imovino in dolgove. Banovinski proračun sestavlja ban, a potrjuje ga minister financ. Ban, ki tudi ta proračun izvršuje, priteza ob njega sestavi banski svet k posvetovanju, vendar pa na sklepe tega posvetovalnega organa ni vezan. Za vršenje banovinskih poslov rabi banska uprava dokajšen uradniški aparat, a bi bilo ne¬ umestno, ako bi stroški za to uradništvo obreme¬ njevali državo. Ne le stvarne izdatke, nego tudi osebne stroške, narasle pri izvrševanju banovinskih poslov, mora banovina sama trpeti. Zavoljo tega imamo v okviru banske uprave ne le državne, nego tudi banovinske uslužbence. Ti poslednji so na¬ meščeni pri banovinskih zavodih, napravah in drugih ustanovah, potem pri banski upravi sami in pri občih upravnih oblastvih I. stopnje, ki oprav¬ ljajo poleg poslov obče uprave tudi posle bano¬ vinskega delokroga. Da se pa preprečijo prepiri in da se bolje zaposluje državno in banovinsko uradništvo, ne sme biti ločenih uradov za obe vrsti poslov in se smejo državni in banovinski uslužbenci uporabljati za eno kakor za drugo vrsto poslov, za banske in banovinske. b) Banska uprava vrši še tretjo vrsto poslov, ona opravlja množico takih državnih poslov, pri katerih država nastopa le kot podje¬ tnik ali pospešite 1 j. To so oni posli, ki jih vrši uprava ne kot nosilec javne oblasti ali javnega gospostva, nego kakor kak privatnik. So ali pretežno pridobitne prirode ali pa pretežno skrbstvenega značaja, t. j. oni merijo predvsem na nego in podvig gospodarske, duševne ali telesne kulture prebivalstva. Take posle more banska uprava vršiti ali sama ali zlasti s pomočjo posebnih zavodov, 66 naprav in dragih ustanov, ki so jej podrejena in ki bodo nižje doli navedena. Kakor ministrstva je po gori nevedenem zakonu o banski upravi tudi banska uprava monokra- tično organizirana ter se vse odločanje in ostalo poslovanje vrši pod odgovornostjo bana kot uradnega starešine in po njegovih navodilih. Banov E omožni organ in njega zakoniti namestnik je anov pomočnik, ki skrbi za skladnost in enotnost uradovanja in nadzira vse oddelke banske uprave. Zlasti podpisuje vse uradne akte, ki si jih ni pridržal ban za svoj podpis ali za podpis oddelnili načelnikov. Dočim za bana ni predpisana posebna kvalifikacija, mora imeti pomočnik dovršeno pravno fakulteto in večletno državno službo. Zavoljo velikega obsega poslov se banska uprava deli na oddelke, ti pa na odseke, ki imajo po potrebi še posebne razdelke ali referate. Oddelki so nastopni: Obči oddelek (I) s sekretariatom (za posle, ki mu jih ban odredi) in s personalnim odsekom (za posle glede službenih odnošajev urad¬ nikov in ostalih uslužbencev pri banski upravi in pri ustanovah, podrejenih banski upravi). Temu oddelku je za vršenje in vodstvo vsega notranjega tehnično-manipulativnega in ekonomskega poslo¬ vanja banske uprave priključena glavna pisarna z ekonomatom za vse oddelke in ustanove banske uprave in s pisarniškimi razdelki pri poedinih oddelkih banske uprave za vodstvo vložnega za¬ pisnika in registra. V obči oddelek spada tudi urejanje službenega lista; dalje posluje v Ljubljani pri tem oddelku poseben referat za izrabo vodnih sil in elektrifikacijo. Upravni oddelek (II) za vse posle iz resora ministrstva notranjih poslov z občim uprav¬ nim odsekom (zlasti za vprašanja o osebnih imenih, matičnih knjigah in državljanstvu), z odsekom za 5 * 67 javno varnost in onim za samoupravo. Občnemu upravnemu odseku so dodeljeni tudi vsi posli iz versko-upravne grane, ki spada na vrhovni stopnji v kompetenco ministrstva pravde. Načelnik uprav¬ nega oddelka zastopa tudi zadržanega pomočnika bana. Kmetijski oddelek (III) z odsekom za poljedelstvo in živinorejo, odsekom za veteri¬ narstvo, odsekom za agrarnopravne posle (agrarno reformo in kolonizacijo), odsekom za šumarstvo (gozdarstvo in lov) in odsekom za urejanje hudo¬ urnikov. Prosvetni oddelek (IV) z odsekom za osnovni pouk (vključno pouk na višjih ljudskih šolah) in odsekom za srednji (gimnazijski in me- ščanskošolski), učiteljski in strokovni pouk in za narodno izobrazbo. Tehnični oddelek (V) z odsekom za mostove, ceste in železnice, odsekom za hidro- tehnična dela in odsekom za arhitektonske in elektrostrojne posle. Temu oddelku je priključena kot poseben referat tudi inšpekcija parnih kotlov. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI) z odsekom za soci¬ alno politiko in odsekom za narodno zdravje. Temu oddelku so kot posebni strokovni refe¬ renti vključeni inšpektorji dela; dalje obstoji v Ljubljani poseben izseljeniški referat. Finančni oddelek (VII) opravlja vse finančnopravne, proračunske in računovodsko- blagajniške posle banovine, dalje posle glede izvr¬ ševanja državnega proračuna. V banovinah, kjer sta obrt in trgovina bolj razvita, ima banska še poseben oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII) z odsekom za trgovino, obrt in industrijo in onim za rudarstvo. Kjer ni VIII. oddelka, se ustanovi pri občem oddelku poseben odsek za te posle. Do 68 izenačenja radarskih zakonov vršijo posle radarske nadzorne oblasti I. stopnje rudarska glavar¬ stva, ki jih je pet: v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Skoplju. Vsako teh rudarskih glavarstev se deli na četvero referatov (za rudniške pravice, za tehniški nadzor, za socialno zavarovanje in delavsko zaščito in pa za regalne davščine). Po potrebi se ustanavljajo še rudarske inšpek¬ cije, ki so pa le izpostavljeni organi rudarskih glavarstev. Rudarskih inšpekcij je sedaj troje, v Splitu, Cetinju in Zaječaru. V Sloveniji ima banska uprava vseh osem oddelkov, seveda pa do izenačenja rudarskih za¬ konov ni posebnega odseka za rudarstvo, marveč opravlja posle tega odseka rudarsko glavarstvo, ki vrši prvostopne posle bivšega rudarskega gla¬ varstva in bivših rudarskih revirnih uradov. Daši je rudarsko glavarstvo do neke meje podrejeno banu, pa vendar med njima ni odnosa nižje do višje instance, marveč rešuje pritožbe proti odlo¬ kom rudarskih glavarstev ministrstvo za šume in rudnike. VIII. oddelek ima tudi poseben referat za pospeševanje obrta. Ban sme tudi odrediti, da so poedini odseki neposredno njemu podrejeni. Tako so pri naši banski upravi deloma radi obsežnosti poslov, de¬ loma radi posebnega značaja teh poslov n. pr. oba šumarska odseka, namreč odsek za šumarstvo in odsek za urejanje hudournikov, dalje odsek za agrarnopravne posle neposredno banu podrejeni. Iz doslej navedenega je razvidno, da je banska uprava razdeljena na oddelke in deloma celo na odseke zgolj raz vidik upravnih gran. Taka raz¬ delitev pa je združena z raznimi nevšečnostmi, ker obsega marsikakšen oddelek banske uprave osebje prav različnih strok, n. pr. pravnike, razno¬ vrstne tehniške strokovnjake, zdravnike, veterinarje i. t. d. Primerneje bi bilo, ako bi dopuščal zakon 69 o banski upravi delitev po strokah in šele v drugem redu po granah na več pravniških in razne stro¬ kovne oddelke. Nekatere banske uprave imajo za večje sku¬ pine bolj oddaljenih srezov posebne eksponirane okrožne inšpektorate. V dravski bano¬ vini zbog dobrih prometnih zvez vse Slovenije z Ljubljano ni teh okrožnih inšpektorjev. V kom¬ petenco takega banovega pomožnega organa spada izdajanje navodil sreskim načelnikom in policijskim oblastvom in organom, kako je čuvati javno varnost, dalje nadziranje poslovanja pri oblastvih in organih obče uprave in občin, končno izdajanje navodil oblastvom obče uprave za uspešno opravljanje službe. Kadar gre za načelna vprašanje ali za vprašanja, ki zahtevajo po naravi predmetov skladnost več oddelkov, se vrše pod predsedstvom bana ali njegovega namestnika konference oddelnih načelnikov. Iz tega dejstva pa ne smemo sklepati, da bi bila banska uprava kolegialno organizirana, saj se na teh konferencah ne odloča nego zgolj posvetuje. Toda tudi v okviru banske uprave imamo oblastvene ustanove, v katerih se kolegialno odloča. Poleg komisij, ki služijo internim namenom, kakršni sta komisija za oce- njanje državnih uslužbencev in disciplinsko sodišče pri banski upravi, štejemo semkaj n. pr. pri banski upravi dravske banovine postavljeno komisijo za agrarne operacije. Ta komisija, ki ji E redseduje ban, je sestavljena deloma iz uradnikov anske uprave, deloma pa iz civilnih, od pred¬ sednika apelacijskega sodišča določenih sodnikov. Pristojna je na višji stopnji za odrejanje in raz¬ sojanje v stvareh, nanašajočih se na zložbo kme¬ tijskih zemljišč, na razdelbo skupnih zemljišč, na urejanje užitnih in upravnih pravic glede skupnih zemljišč, na odpravo tujih enklav (osredkov) iz 70 gozdnih posestev in na arondiranje gozdnih meja in na zaščito planin in planinskega gospodarstva. Ker ne zadoščajo vedno kolegi alni posveti višjih uradnikov, se je pojavila potreba ustanovitve posvetovalnih odborov, h katerim se po značaju njih nalog pritegnejo tudi drugi priznani strokovnjaki izven banske uprave ali ki so sestav¬ ljeni deloma ali povsem iz zastopnikov širših inte- resiranih krogov. Izmed posvetovalnih odborov, ki pomagajo banski upravi pri izvrševanju njenih poslov s svojimi nasveti in ki niso sestavljeni zgolj iz uradnikov banske uprave, so najpomembnejši že zgoraj na¬ vedeni banski svet, dalje banovinski šolski odbor in banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole, potem banski sanitetni svet. Banski svet sestoji iz članov, ki jih minister notranjih poslov postavlja in sicer za vsak srez po enega, vrhu tega pa še za vsako mesto z več ko 3000 prebivalci po velikosti po enega do štirih članov. Posvetuje se zlasti o banovinskem proračunu, a tudi sploh o gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju v banovini. V nekaterih slučajih n. pr. po uredbi o izvajanju javnih del iz 1. 1934 tudi odločuje. Banovinski šolski odbor, ki mu pred¬ seduje pomočnik bana, je sestavljen deloma iz uradnikov banske uprave, deloma iz upraviteljev raznih vzgojnih šol (z všteto učiteljsko šolo) na sedežu banske uprave, dalje iz uradnika finančne direkcije in končno iz petih državljanov, ki jih odredi ban. Ta odbor, ki se deli na širši in na ožji odbor, podaja predloge v prvem redu v stvareh, nanašajočih se na ljudske šole in na narodno izobražanje. Banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole se bavi z vprašanji teh, po zakonu o obrtih ustanovljenih šol in je sestavljen deloma iz predstavnikov zbornice za trgovino, obrt 71 in industrijo in delavske zbornice, deloma pa iz strokovnih učiteljev. Banski sanitetni svet sestoji iz rednih članov zdravnikov in izrednih članov. Redni člani so deloma člani zbog svojega položaja pri najvaž¬ nejših zdravstvenih institucijah (pri banski upravi, pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri higienskem zavodu in pri zdravniški zbornici), deloma pa so imenovani od pristojnega ministra, ki postavlja tudi izredne člane in to po enega iz sanitetno-tehniške, iz lekarnarske, iz pravniške, iz socialno-politične in iz veterinarske stroke. Banski sanitetni svet podaja banski upravi predloge in mnenja v vprašanjih narodnega zdravja in o ure¬ ditvi zdravstvene službe in zdravstvenih ustanov. Banovinski odbor za javna dela izdeluje program onih javnih del, ki se naj zavoljo pobijanja brezposelnosti izvajajo iz državnih in banovinskih fondov za javna dela. Odbor je se¬ stavljen iz bana kot predsednika in iz delegatov okrajnih odborov za javna dela. V banovinah, ki so posebno primerne za tu¬ rizem ter privlačujejo obiskovalce s podnebjem, s prirodnimi in drugimi znamenitostmi ali z zdra¬ vilnimi vrelci, so važni tudi banovinski tu¬ ristični sveti. Oni so posvetovalni organi banov v turističnih vprašanjih. Podobna je naloga vrhovnega turističnega sveta pri ministrstvu za trgovino in industrijo in naloga krajevnih turističnih odborov v turističnih krajih. Banski upravi je podrejena velika vrsta oblaste v, uradov in zavodov. Pri opisu teh ustanov moramo predvsem razlikovati med onimi, ki spadajo v sestav obče uprave v smislu zakona o notranji upravi, in ostalimi. V prvo skupino spadajo razna upravna oblastva, ki vrše posle obče uprave na I. stop¬ nji. So to: 72 1. sreska (okrajna) načelstva kot obča upravna oblastva I. stopnje v pravem smislu besede; 2. razna druga upravna oblastva, ki vrše posle sreskega načelstva le v omejenem obsegu in na ozemlju, ki je glede teh poslov izrecno izvzeto iz ozemlja sreskega načelstva: a) sreske izpostave (sreske ekspoziture): v večjih upravnih srezih se sme z ministrsko odredbo za poedine bolj oddaljene krajine ustano¬ viti posebna izpostava, ki ji načeluje starešina sreske izpostave; v njeno kompetenco spadajo vsi posli, ki jih sicer vrši sresko načelstvo, razun onih, ki zahtevajo po svojem značaju enotno izvrševanje v vsem srezu; b) mestna poglavarstva; občine z mestno pravico, to so občine, za katere ne velja obči zakon o občinah, nego posebni zakon o mest¬ nih občinah, vršijo te-le posle obče uprave iz pristojnosti oblastev prve stopnje: sanitetne in ve¬ terinarske, tržne, gradbene, požarne, dalje posle glede čistoče in vzdrževanja cest, mostov, obal, rek, potokov, jarkov, vodnjakov, napajališč in vobče cestnih in vodnih naprav, potem posle za pospeševanje poljedelstva in živinoreje, gozdarske, lovske in ribolovske posle in poljsko policijo. Z ministrsko uredbo se smejo tudi drugi posli sreskega načelstva prenesti na občine z mestno pravico, a tudi poedini posli obče uprave odvzeti in prenesti na sreska načelstva ali na državna krajevna policijska oblastva. V Sloveniji so pred uveljavljenjem zakona o mestnih občinah mestne občine Ljubljana, Mari¬ bor, Celje in Ptuj vršile vse posle občega upravnega oblastva prve stopnje, razun onih državno- in varnostnopolicijskega značaja, ki so jih opravljala posebna državna policijska oblastva. Sresko na¬ čelstvo, namenjeno za okolico, ni vršilo nikakršnih poslov na mestnem ozemlju. Pri tem je tudi ostalo. 73 Z ministrsko uredbo iz 1. 1935. je namreč bilo odrejeno, da posli obče uprave, ki so jih mesta s pravico občega upravnega oblastva I. stopnje doslej opravljala in ki jim niso že po zakonu o mestnih občinah poverjeni v pristojnost, ostanejo še nadalje v njihovem delokrogu, le posli po zakonu o društvih, zborih in posvetih se prenašajo na sreske načelnike, ako v mestu ni državnega poli¬ cijskega oblastva. Tudi smejo v območju teh mest poslovati mestna šolska nadzorništva kot posebni državni uradi, ki jih vodijo mestni šolski nadzorniki s pravicami sreskih šolskih nadzornikov Na mesta, ki doslej niso imela pravice občega upravnega oblastva, in na Subotico pa so bili preneseni, odnosno so jim preostali le oni posli obče uprave, ki jih je že zakon o mestnih občinah sam poveril tem občinam. Na ozemlju teh posled¬ njih mestnih občin bo torej običajne posle sre- skega načelstva vršilo dvoje oblastev: mestno poglavarstvo in sresko načelstvo, ali pa tudi kar troje oblastev, namreč poleg teh dveh še državno krajevno policijsko oblastvo. Omenjeno še bodi, da se mestni urad ne imenuje več ne mestni magistrat, ne mestno na¬ čelstvo, marveč mestno poglavarstvo. c) specialna državna policijska oblastva v velikih mestih in važnejših krajih. K tem krajevnim policijskim oblastvom štejemo upravo grada Beograda, uprave policije, predstoj- ništva mestne policije in policijske komisariate. Ker veljajo za upravo grada Beograda posebni predpisi, se tu omejujem na ostala policijska oblastva. Uprave polici je so na sedežih banovin. Najsi se krajevno območje razteza le na dotično mestno občino in eventualno še najbližjo okolico, je upravnik policije vendar obenem tudi posve- 74 tovalni organ bana; dalje vodi uprava policije kriminalno evidenco in ukorišča posebna, le za večji okoliš potrebna tehnična sredstva policijskega značaja kar za vso banovino. Predstojništva mestne policije se nahajajo v nekaterih važnejših mestih. Ako dotična občina vrši tudi posle občega upravnega oblastva I. stopnje, je predstojništvo mestne policije samostalen, neposredno banski upravi podrejen urad, v ostalih primerih pa le poseben oddelek sreskega načelstva. Policijskim komisa¬ riatom je poverjeno le opravljanje posebnih policijskih poslov in se po njih značaju zovejo n. pr. železniški, pristaniški, kopališki in obmejni komisariati, vendar imamo tudi policijske komi- sariete, katerih delokrog se ne razteza zgolj na te posebne posle, marveč tudi na večino poslov pri¬ padajočih predstojništvom mestne policije. Državna krajevna policijska oblastva pa ne vrše zgolj poslov, ki običajno pripadajo sreskim načelstvom, marveč tudi nekatere krajevnopoli- cijske posle iz pristojnosti občin. Kompetenca teh policijskih oblastev je določena zlasti v uredbah o ustroju in delokrogu uprav policije in predstoj- ništev mestne policije iz 1.1929. V glavnem smemo trditi, da spadajo v kompetenco državnih policijskih oblastev državnopolicijski in varnostnopolicijski E osli, torej posli, s katerimi se na vrhovni stopnji avita oddelek za državno zaščito in oddelek za javno varnost pri ministrstvu notranjih poslov, a zbog vezi obrtne policije, zdravstvene policije in skrbstva za moralno omahljive osebe z javno var¬ nostjo sodelujejo tudi pri teh poslih. Obsežno pa je dalje njih sodelovanje z državnimi tožilstvi pri preiskavanju kaznivih dejanj po predpisih zakona o sodnem kazenskem postopku ter je ta poslednji delokrog pri državnih policijskih oblastvih dokaj obsežnejši nego pri okrajnih načelstvih. 75 d) specialna agrarna oblastva nižje stopnje. Za izvedbo likvidacije agrarne reforme poslujejo na nižji stopnji posebne kolegialue, iz agrarnega uradnika in dveh strokovnjakov sestav¬ ljene komisije za likvidacijo agrarne reforme. V dravski banovini je taka komisija v Ljubljani. Na drugi stopnji pa odloča banska uprava. Zopet drugače urejajo obstoječi starejši predpisi v dravski banovini položaj komisarjev za agrarne operacije. Komisar za agrarne operacije je nižja stopnja za izvrševanje onih zakonov, ki jih na višji stopnji izvršuje komisija za agrarne operacije pri banski upravi. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da so za tako zvane „južne kraje“, t. j. za krajine, ki so po 1. 1912. bile priklopljene ozemlju bivše Srbije in Črne gore, določena posebna oblastva za naseljevanje in izvajanje agrarne reforme. So to vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo v Skoplju, ki je podrejeno neposredno ministrstvu za poljedelstvo, in pa na nižji stopnji več agrarnih poverjeništev, vsaka za nekaj srezov. Ta oblastva so povsem izločena iz sestava obče uprave. V kolikor vrše občine sploh (in ne le mestne občine) v prenesenem delokrogu posle obče uprave, dalje v kolikor opravljajo glede naših, v inozemstvu živečih državljanov naša diplomatska ali konzu¬ larna zastopništva posle obče uprave, o tem na drugem mestu. Vsa zgoraj navedena upravna oblastva so tako kakor banska uprava monokratsko urejena. Le izjemoma poslujejo ta oblastva kolegi alno, tako da odloča volja večine sklepajočih oseb. Po zakonu o gozdih je n. pr. posebna od bana postav¬ ljena komisija, sestoječa iz predstavnika občega upravnega oblastva I. stopnje, iz šumarskega stro¬ kovnjaka, iz kmetijskega strokovnjaka in iz 76 predstavnika prizadete občine kompetentna, da odloča o izločanju zemljišč na kraškem svetu, goličavah in svižu radi pogozdovanja po uradno izdelanem načrtu. Ta komisija je I., a banska uprava II. stopnja. Važen kolegij pri sreskem na¬ čelstvu je sreski odbor za javna dela. Sestavljajo ga sreski načelnik kot predsednik in po en delegat od vsake občine. V njegov delokrog spada ugoto¬ vitev, katera javna dela so v srezu najnujnejša. Ne le za bansko upravo, nego tudi za ostala oblastva, ki vrše posle obče uprave je predpisano, da se morajo posli, ki spadajo v pristojnost več oddelkov (odsekov, razdelkov, referatov), pretresati na skupnem sestanku starešin oddelkov, predno se izda odlok. Sresko (okrajno) načelstvo je naj¬ važnejše oblastvo državne uprave na prvi stopnji. V Sloveniji je 25 sresldh načelstev, sreskih izpostav nimamo več. Okoliš sreskih načelstev se zlasti v Sloveniji ne krije vedno z okolišem sreskega so¬ dišča ter imamo tu pogostokrat dve ali tudi več sreskih sodišč za en upravni srez. Skladno obsežni kompetenci je sreski načelnik predstavnik vlade v srezu. V okviru svoje pristojnosti mora zastopati državne koristi in skrbeti za razvoj in prospeh duhovne in materialne kulture prebivalstva. V ta namen ne vrši le poslov, ki mu jih razni specialni zakoni o poedinih upravnih stvareh nalagajo, tem¬ več mora stalno vzdrževati zvezo s prebivalstvom, spoznavati njegove potrebe in želje ter njegove gospodarske, socialne in kulturne interese, v kolikor so upravičene, podpirati tudi s predlogi in pobu¬ dami na pristojnih mestih. Vsi avtoritativni posli državne uprave, ki po zakonu o notranji upravi niso izključeni iz obče uprave in ki niso izrečno prenesena na druga državna ali samoupravna oblastva, spadajo v pristojnost okrajnega načelstva, zlasti odloča tudi o javnopravnih sporih in kaznuje 77 civilne osebe, kolikor ne gre ta pravica sodiščem ali drugim oblastvom. Obča upravna oblastva I. stopnje kaznujejo po zakonu o notranji upravi vsakogar, kdor na javnih ali javnosti dostopnih krajih nedostojno postopa ali se ponaša in s tem krši javni red, mir, varnost, moralo ali dostojnost ali povzroča javno pohujšanje; na enak način kaznujejo tudi onega, ki se v službenem občevanju z državnimi ali samoupravnimi organi javne uprave nedostojno ali uporno ponaša. Sresko načelstvo in sploh oblastvo obče uprave mora v izvrševanju zakonskih predpisov s potrebnimi odredbami pre- prečavati vsa k o ogrožanje in odpravljati nastale motitve javnega reda in miru, osebne varnosti, varnosti prometa, zdravja ljudi, javne morale in narodnega gospodarstva. Te odredbe se izdajajo ali na osnovi specialnih zakonskih predpisov ali pa, kadar ni takih predpisov, kar na podlagi obče, v zakonu o notranji upravi dane pooblastitve. Ta zakon namreč pooblašča obča upravna oblastva, da izdajajo v navedene namene z grožnjo kazno¬ vanja zapovedi (naloge) in prepovedi (zabrane) in to ali neposredno v obliki konkretnih naredb (in¬ dividualnih odlokov in konkretnih generalnih na¬ redb) za poedini slučaj ali posredno v obliki abstraktnih naredb (uredb) za vrsto slučajev, ki bi se utegnili pripetiti. Kadar izda sresko načelstvo ali kakšno drugo občeupravno oblastvo I. stopnje tako naredbo občega pomena (policijsko uredbo), tedaj se mora izposlovati poprejšnji pristanek bana, le v neodložno nujnih slučajih se sme naredba že pred odobritvijo razglasiti. Da te konkretne ali abstraktne naredbe zadostno učinkujejo, v ta na¬ men smejo obča upravna oblastva ustanoviti za kršitve teh naredb v mejah zakonske pooblastitve najnižjo in najvišjo denarno kazen, odnosno ob neplačilu zapor. Po zakonu o občinah sreska na¬ čelstva tudi nadzirajo poslovanje občin in poslujejo 78 kot pritožna instanca nad občinskimi oblastvi. Kazenske odloke občinskih oblastev jemlje nad¬ zirajoče okrajno načelstvo v pretres ne le na pri¬ tožbo, marveč tudi po uradni dolžnosti, vrhu tega pa sme z uredbo pritegniti od občine nase kazensko oblast vobče ali za poedine grane, ako se mu to zdi potrebno. Potemtakem opravlja okrajno načelstvo posle prav raznoterih upravnih gran, posle iz resora ministrstva notranjih poslov, ministrstva za polje¬ delstvo, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za gradbe, ministrstva za prosveto, mnistrstva socialne politike in narodnega zdravja, ministrstva za telesno vzgojo naroda in deloma tudi iz resora ministrstva pravde, ki vrši vrhovni nadzor glede verstev in medverskih odnosov. Kot pomožni organ za zunanjo službo javne varnosti (čuvanje osebne in imovinske varnosti, vzdrževanje javnega reda in miru, izsledovanje krivcev zoper zakone in druge odredbe, pa pre¬ prečevanje nesreč) deluje orožništvo. Po za¬ konu o orožništvu (žandarmeriji) iz leta 1930 (z novelo iz 1. 1931) je orožništvo glede opravljanja službe, strokovnega pouka in opremljanja podre¬ jeno ministru notranjih poslov, glede discipline, osebnih odnosov, vojaškega pouka in oboroževanja pa ministru vojske in mornarice. Orožništvo se dopolnjuje iz dobrovoljcev. Sestoji iz orožniških oficirjev in orožnikov, dalje iz vojaških uradnikov in civilnega pomožnega osebja. Načeluje vsej trupi komandant orožništva, ki je navzlic delni podre¬ jenosti ministrstvu vojske in mornarice dodeljen ministrstvu notranjih poslov. Formirano je orožni¬ štvo na polke, čete, vode in stalne postaje. Insti¬ tucija orožništva je tem važnejša opora notranji upravi, ker morejo orožniški oficirji in orožniki uporabiti tudi orožje, da obvladajo fizične napade 79 in protipravne odpore in da preprečujejo beg sum¬ ljivih oseb čez mejo in beg nevarnih zločincev. Službena oblastva nad orožništvom glede vzdrže¬ vanja javnega reda, miru in varnosti so državna oblastva notranje uprave in to zlasti banske uprave in sreska načelstva. Sodišča in državna tožilstva smejo orožniškim postajam le v omejenem obsegu izdati službene naloge. Na ozemlje uprav policije in predstojništev mestne policije se pristojnost orožništva navadno ne razteza. Sreskemu načelniku so dodeljeni po potrebi politični upravni uradniki (n. pr. sreski podnačelnik, politični-upravni tajnik, višji pristav, pristav ali pripravnik), dalje razni strokovni referenti (sanitetni, tehnični, prosvetni, veterinarski, eko¬ nomski, šumarski i. t. d.), potem pomožno osebje (zlasti upravni pisarniški uradniki pa zvaničniki in služitelji). Poedini referati se zovejo tudi oddelki ali razdelki. Ker bi se nekateri strokovni referenti ne mogli v tem ali onem srezu zadostno zaposlovati, je včasih poedin strokovni referent odrejen za dva ali tudi več srezov. Podrejen je tak strokovni referent glede konkretnih službenih poslov onemu sreskemu načelniku, za čigar okoliš jih opravlja in ne onemu, pri katerem posluje. Za kontroliranje in žigosanje meril, merilnih priprav, steklenic, sodov in posod, kakor za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine so pri nekaterih sreskih načelstvih posebni oddelki (referenti) kontrole mer. V dravski banovini imamo take referente zgolj pri sreskih načelstvih v Ljub¬ ljani, v Mariboru (levi breg) in v Celju in vrše ti svoje posle za večje število srezov. Ti oddelki kontrole mer morejo imeti na prošnjo občin tudi še eksponirane „postaje za kontrolo sodov“ in na prošnjo prizadetih podjetij eksponirane „postaje za kontrolo mer“. Te postaje so nekak pododdelek dotičnega oddelka. 80 Najsi sta območje in sedež okrajnega načelstva vobče tako odrejena, da je tudi iz oddaljenejših naselij v enem dnevu moči dospeti in se vrniti, vendar se neredko pokaže potreba, da se radi lažjega občevanja med okrajnim načelstvom in strankami vrše izven uradnega sedeža še v drugih, za oddaljenejše občine bolj primernih krajih zlasti v naprej odrejenih in razglašenih obdobjih uradni dnevi. Pri nas imamo poleg uprave policije v Ljubljani še predstojništva policije v Mariboru, Celju in Ptuju, dalje dva železniška in obmejna policijska komisariata v Mariboru in v Rakeku in pa policijski komi- sarijat na Jesenicah s širšim delokrogom. Uprave policije, ki jim načel ujejo upravniki policije, se dele na odseke, odseki pa po potrebi na referate. Kot posebne ustanove obstoje pri upravi sami n. pr. prijavni uradi in zapori, a za poedine okoliše policijske straže še policijsko- stražniške postaje. Kjer se okoliš uprave policije deli na mestne okraje, izvršuje starešina mestnega okraja po navodilih upravnika policije namesto njega kazensko oblast na prvi stopnji. Morebitni policijski komisariati v območju uprave policije vrše svoje službe po navodilih upravnika policije. Predstojništva mestne policije so preprosteje organizirana. Dočim je predstojnik mestne policije državni uradnik, mora mestna občina vzdrževati potrebno število ostalega osebja (policijske urad¬ nike, pisarniško osebje, policijsko stražo in poli¬ cijske agente). Ako je mestna občina finančno slaba, potem sme država postaviti razen predstoj¬ nika ob svojih stroških tudi ostalo policijsko osebje. Pristojnost uprave policije in predstojništva mestne policije se razteza na okoliš mestne občine, vendar se sme z ministrsko odredbo razširiti na neposredno okolico mesta. s 81 Državnim krajevnim policijskim oblastvom so dodeljeni policijski izvršilni uslužbenci, katerih službene odnošaje ureja zakon o državnih poli¬ cijskih izvršilnih uslužbencih iz 1. 1930. Ti usluž¬ benci se delijo na policijske stražnike in njim nadrejene nadzorstvene uradnike policijske straže na eni in na policijske agente in njih nadzorstvene uradnike na drugi strani. Pri večjih policijskih oblastvih so ti izvršilni organi formirani v zbor policijske straže pod posebnim poveljnikom in v zbor policijskih agentov pod šefom policijskih agentov, a po potrebi se deli tak zbor še v posa¬ mezne skupine in v posebne tehniške oddelke (n. pr. konjeniški, motociklistični oddelek policijske straže). Zbor policijske straže je enotno uniformi¬ rana oborožena civilna straža javne varnosti, reda in miru, dočim poslujejo organi zbora policijskih agentov v civilni obleki ter so namenjeni zlasti opazovanju izrednih dogodkov, nadziranju vsega, kar bi moglo motiti javno varnost, in izsledovanju kaznivih dejanj. Policijski izvršilni organi smejo ob enakih pogojih kakor orožniki uporabljati svoje orožje. Da se vzdržuje med policijskimi stražniki in agenti disciplina, podobna oni pri orožnikih, veljajo za nje deloma strožji predpisi o disciplinski odgovornosti in disciplinskem postopku. Banski upravi so poleg oblastev obče uprave podrejeni pa še razni zavodi, naprave in podjetja. Skladno dvojni kompetenci banske uprave glede onih njenih poslov, ki ne spadajo k obči upravi v smislu zakona o notranji upravi, so tudi ti zavodi ali državni ali banovinski. Državni zavodi obre¬ menjujejo pretežno državni proračun, banovinski pa pretežno banovinskega. V dravski banovini imamo veliko število banovinskih zavodov in to zlasti iz kme¬ tijske, iz prosvetne in iz socialnopolitične in zdrav¬ stvene grane. H kmetijskim ustanovam 82 spadajo kmetijske šole na Grmu, v Št. Juriju pri Celju in v Rakičanu, vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmetijski gospodinjski šoli v Svečini in v Mali Loki, več trsnic in drevesnic, semeno- gojska postaja v Beltincih, kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v Mariboru, več vzornih po¬ sestev, podkovska šola v Ljubljani, ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici in nižja gozdarska šola v Ma¬ riboru. K prosvetnim zavodom v ožjem po¬ menu, med katere ne spadajo strokovne šole, štejemo troje učnih zavodov, ki jim gre obenem tudi značaj humanih zavodov. So to gluhonemnica v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju in deško vzgajališče na Selu pri Ljubljani. Semkaj spada tudi zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, dalje banovinski arhiv v Mariboru. Ta arhiv je znanstvena ustanova za zbiranje in proučevanje arhivalij glede Južne Štajerske in Prekmurja. Večje je število zdravstvenih zavodov, namreč banovinskih javnih bolnic (v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenjgradcu, Brežicah in Novem mostu), dalje vzdržuje banovina dvoje dečjih do¬ mov (v Ljubljani in Mariboru), več hiralnic (v Vojniku, Ptuju in Gornji Radgoni), potem poseduje banovina tudi troje zdravilišč, v Rogaški Slatini, v Dobrni in na Golniku in pa eno veledrogerijo s centralno lekarno (v Mariboru). Imamo celo banovinske zavode z lastno pravno osebnostjo, kakor n. pr. Kranjske deželne elektrarne in Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, Mari¬ boru in Celju. Država ne vzdržuje zgolj centralnih zavodov, ki so namenjeni vsej državi, marveč je premnogo državnih zavodov, ki služijo bolj potrebam ožjega ozemlja. Nekateri teh zavodov stoje nepo¬ sredno pod nadzorom ministrstev ali centralnih uradov, drugi pa so podrejeni ali banski upravi, e* 83 odnosno njej podrejenim uradom ali pa raznim posebnim upravnim oblastvom in uradom izven organizacijskega sestava banske uprave. V poljedelski upravni grani sto¬ je nekateri državni zavodi, ki nimajo značaja centralnih zavodov, pod neposrednim nadzorom ministrstva, kakor kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Topčideru, enološka (vinarska) stanica v Topčideru in več srednjih kmetijskih (polje¬ delskih) šol (n. pr. v Križevcih, v Valjevu in v Bukovu). Druge državne zavode te stroke pa nad¬ zira banska uprava. To velja za večino poskusnih in kontrolnih postaj (n. pr. v Ljubljani), za državne bakteriološke zavode (n. pr. v Ljubljani), za eno- loške (vinarske) postaje (n. pr. v Zagrebu), za dr¬ žavne kobilarne (n. pr. v Ponovičah pri Litiji), za mlekarski zavod v Škofji Loki. V šumarski grani imamo za upravljenje državnih in pod državno upravo stoječih gozdov direkcije šum in njim podrejene šumske uprave. Direkcije šum so neposredno podrejene ministrstvu za šume in rudnike. V Sloveniji imamo direkcijo šum v Ljubljani in šumske uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Kranjski gori in v Kostanjevici. Druge naprave za upravljanje državnih gozdov izven ustroja direkcij šum so uprava državnega parka v Topčideru in pa razna državna šumsko- industrijska podjetja, ki jih sme minister ustanoviti, kjer je upravljanje gozdov združeno z industrijsko predelavo lesa ali ostalih gozdnih proizvodov. Državna rudarska podjetjaso ne¬ posredno podrejena osrednji direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, ki jo je smatrati za nekak eksponiran centralni urad ministrstva za šume in rudnike. Ta podjetja so državni rudniki pa državne topilnice in livarne. Državni rudniki so n. pr. v Velenju, Banjaluki, Ljubiji i. t. d., a državne topilnice in livnice v Varešu. Poedino 84 podjetje vrši neposredno tehniško in komercialno upravo podrejenih rudnikov in odcepkov. K držav¬ nim rudarskim zavodom spadata tudi dve rudarski šoli, od katerih je ena v Celju, druga pa v Knja- ževcu. Podrejeni sta rudarskemu glavarstvu in na¬ menjena izobraževanju nižjega strokovnega osebja. V trgovinski in obrtni upravni grani imamo zlasti več državnih strokovnih šol, ki so vse pod neposrednim nadzorom banske uprave. Semkaj spadajo srednje trgovske šole (tr¬ govske akademije in dvorazredne trgovske šole), pomorske akademije za trgovsko mornarico (v Bakru, v Dubrovniku in Kotoru), srednje tehnične šole z moškimi in ženskimi obrtnimi šolami, sa- mostalne moške in ženske obrtne šole in dvoje ženskih strokovnih učiteljskih šol (v Zagrebu in v Beogradu). V Sloveniji so izmed teh šol po ena trgovska akademija v Ljubljani in v Mariboru, po ena dvorazredna trgovska šola v Ljubljani in Celju, dalje srednja tehnična šola v Ljubljani, ki so jej priklopljene tudi razne delovodske, strokovne obrt¬ ne in ženske obrtne šole, potem obstoja v Kranju tekstilna šola in v Ljubljani osrednji zavod za ženski domači obrt z raznimi eksponiranimi stro¬ kovnimi šolami in tečaji i. t. d. Izredno veliko je število državnih zavodov v prosvetni grani. Nekaj teh zavodov je že po njih značaju in pomenu za vso državo ali za velik, preko ozemlja ene banovine segajoč del naše države povsem ali vsaj pretežno izločenih iz sestava banske uprave in njej podrejenih ustanov ter nepo¬ sredno pod nadzorom ministra za prosvete. Poleg geološkega in oceanografskega instituta kraljevine Jugoslavije, ki sta izrazita centralna zavoda, so to zlasti obe akademiji znanosti in umetnosti (Srbska kraljevska akademija nauka v Beogradu in Jugosla- venska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, dočim kulturno središče Slovencev Ljubljana še ni- 85 ma take ustanove), dalje geofizični zavod v Zagrebu in astronomski observatorij v Beogradu, potem univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Vse te univerze imajo poleg običajnih fakultet (filozofske, pravne, bogoslovne in medicinske) tudi še tehniško fakulteto z raznimi odseki, a univerza v Beogradu še poljedelsko-šumarsko fakulteto in veterinarsko fakulteto kakor tudi eksponirano pravno fakulteto v Subotici in eksponirano filozofsko fakulteto v Skoplju, univerza v Zagrebu pa še poljedelsko- šumarsko in veterinarsko fakulteto. Med visoke šole v prosvetni upravni grani je šteti tudi ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu in šeriatsko-bogoslovno šolo v Sarajevu. Bližajo se visokim šolam tudi obe višji pedagoški šoli v Beogradu in v Zagrebu, dalje razne umetniške šole, kakor umetniška akademija v Zagrebu, mu- zička akademija v Zagrebu in konservatorij v Ljubljani. Pripravlja se ustanovitev takšnih šol v Beogradu. Šeriatska gimnazija v Sarajevu in velika medresa v Skoplju pa sta izraziti gimnaziji, v ka¬ terih se uči v večji meri islamska kultura, po ena medresa v Sarajevu in Skoplju pa sta le strokovni šoli v rangu popolne srednje šole. Poleg bibliotek, ki so kakor univerzitetne pri¬ ključene univerzam, imamo v naši državi tudi več samostojnih državnih bibliotek, arhivov in muzejev. Izmed samostalnih bibliotek sta važni zlasti Na¬ rodna biblioteka v Beogradu in študijska biblioteka v Ljubljani, ki se pa bo priključila univerzi, a izmed arhivov Državni arhiv v Beogradu, Zemaljski arhiv v Zagrebu in Državni arhiv v Dubrovniku. Razen obeh ljubljanskih muzejev (pri narodnem muzeju je tudi spomeniški urad), narodnih muzejev v Zagrebu in Beogradu bodita omenjena še ze¬ maljski muzej v Sarajevu in arheološki muzej v Splitu. Državnih je tudi troje gledališč (v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani). 86 Povsem drugačen je pa položaj državnih obče- vzgojnih šol, kakršne so osnovne in višje ljudske šole z vštetimi zabavišči, šolami za nezadostno razvite in defektne otroke, z gospodinjskimi in gospodarsko-zadružnimi tečaji in s tečaji za ne¬ pismene osebe, dalje meščanske šole in končno srednje šole (klasične, realne gimnazije in realke), Te šole in izmed strokovnih šol učiteljske šole so v učno-instruktivnem oziru kakor tudi glede osebja in stvarne uprave neposredno ali posredno pod nadzorom banske uprave. V socialni in zdravstveni službi imamo poleg centralnih zavodov še druge zavode, ki so radi svoje važnosti, ki sega preko poedine banovine, neposredno pod nadzorom ministrstva. So to dom slepih v Zemunu, razni ortopedski zavodi (ortopedski zavod v Beogradu, ortopedska delavnica v Zagrebu s podružnico v Splitu, delav¬ nica protez v Ljubljani, ortopedska delavnica v Trebinju). Dalje spadajo semkaj še razne bolniške in higienske ustanove v Beogradu in Zagrebu, kakor državne bolnice (obča, dalje za duševne bolezni, in ona za stomatologijo) v Beogradu, šola za babice v Beogradu, šola za nudilje (bolničarke) v Beogradu, šola za sestre pomočnice v Zagrebu, šola narodnega zdravja v Zagrebu in urad za kontrolo lekov biolo¬ škega izvora v Zagrebu. Ostale državne socialne, bolniške in higienske ustanove stoje pod nadzorom banskih uprav. V dravski banovini štejemo k tem zavodom higienski zavod s higienskim muzejem v Ljubljani, zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani z zavetišči za matere v Trbovljah in Hrastniku, šolsko polikliniko v Ljubljani, več zdravstvenih domov širom drav. ban., občo bolnico in bolnico za ženske bolezni v Ljubljani, bolnico za duš. bolezni v Ljubljani-Studencu in ono v No¬ vem Celju, šola za sestre pomočnice in šolo za ba¬ bice v Ljubljani, končno še zdravilišče v Topolščici. 87 Iz zgoraj navedenega je dokaj jasno razvidno, da banske uprave ne vrše zgolj posle obče uprave v onem omejenem smislu, ki ga jej daje zakon o notranji upravi, marveč da poleg avtoritativnih poslov vrše še celo vrsto poslov svobodne uprave. Že v začetku tega poglavja je omenjeno, da je mesto Beograd z Zemunom in Pančevom iz¬ ločeno iz banovine in da tvori to ozemlje skupaj z vsemi okolišnimi kraji, ki se bodo še izdvojili iz dunavske banovine in priključili ozemlju eni od teh občin, poseben upravni teritorij. Ker se je zemunska občina združila z občino Beograd, ob¬ sega ta izvzeti teritorij le dve občini, Beograd in Pančevo. Javna uprava za to ozemlje je na po¬ seben način organizirana. Že za občinska oblastva, ki jih predpisuje zakon o mestnih občinah, torej za predsednika občine (gradsko poglavarsto) in za mestni svet, velja izjema, da vrši nadzorno oblast in rešuje pritožbe minister notranjih poslov, odnosno stvarno pristojni minister in to brez raz¬ like, gre li za posle obče uprave, ki so prenesene na mestne občine, ali za občinske posle samostal- nega delokroga. Ostale posle obče uprave, ki jih drugod vrši na prvi stopnji sresko načelstvo ali banska uprava, pa opravljajo državna oblastva in to glede nekaterih upravnih gran uprava grada Beograd, glede drugih pa kar resorno ministrstvo, najsi jih drugod vrše tudi sreska načelstva ali banske uprave. Uprava grada Beograda je zlasti tudi za ves izvzeti teritorij krajevno policijsko oblastvo. Glede tega delokroga je upravi grada Beograda uvrščeno in podrejeno še večje število starešinstev mestnih četrti (kvartov, okrajev) v beograjski občini, predstojništvo gradske policije v Pančevu in trije policijski komisariati (za že¬ lezniško policijo, za parobrodsko policijo in za zrakoplovno pristanišče). V kolikor ta podrejena policijska oblastva odločajo, rešuje na II. stopnji 88 uprava grada Beograda, dočim gre zoper vse prvo¬ stopne odloke uprave grada Beograda pritožba na stvarno pristojno ministrstvo. • ) ( • O ORGANIZACIJI PROMETNE UPRAVE Ogromen je krog poslov, ki jih vršijo banska uprava in vsa ona številna oblastva, uradi in za¬ vodi, ki so banski upravi podrejeni. Je pa v po- edinih banovinah še dokajšnje število državnih upravnih oblastev in drugih državnih ustanov, ki niso banski upravi podrejeni. Izmed upravnih gran, ki jih upravna veda prišteva k notranji upravi v širšem smislu, ima prometna grana na ozemlju poedinih banovin razpredeno obsežno omrežje državnih ustanov, ki služijo javnemu prometu. Gre za troje velikih organizacij z nad- in podre¬ jenimi ustanovami in sicer za poštno-telegrafsko- telefonsko službo, za železniško službo in za po¬ morsko in rečnoprometno službo, prva spada v resor ministrstva za pošto, telegraf in telefon, ostali dve pa v oni ministrstva za promet. A. Na čelu poštno - telegrafsko - telefonske službe za vso državo stoji ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, ki je bilo 1. 1935 usta¬ novljeno. Obsega poleg ministrovega kabineta petero oddelkov, ki se delijo zopet v odseke. Pod ministrstvom je za zunanjo službo namenjenih osem direkcij pošte, telegrafa in te¬ lefona in to v Beogradu, v Zagrebu, v Ljub¬ ljani, v Novem Sadu, v Sarajevu, v Skoplju in v Cetinju. Vsaka teh direkcij, ki ji načeluje direk¬ tor pošte in telegrafa, se deli na pet odsekov, na obči, na poštni, na telegrafsko-telefonski, na eko¬ nomski in na računsko-kontrolni odsek. Vobče 89 ima vsaka banovina in ozemlje uprave mesta Beo¬ grada svojo lasino direkcijo pošte in telegrafa, le direkcija v Splitu je namenjena primorski in vrbaški banovini, a ona v Skoplju vardarski in moravski banovini. Direkcija neposredno upravlja in nadzira poštno-telegrafsko-telefonsko službo pri podrejenih ustanovah. Te ustanove so: a) pošte, telegrafi in telefoni, b) telegrafsko-telefonsko-tehnične sekcije, c) poštne avtogaraže in d) poštno-telefonsko-telegrafske delavnice. Pošta, telegraf in telefon so praviloma spojeni v en urad in le v velikih krajih so ločeni s po¬ sebnimi upravami. Razlikujemo dvoje vrst pošt, državne in pogodbene državne pošte. Državne pošte se dele po velikosti prometa na rede, po¬ godbene pa na razrede in skupine. Pogodbene državne pošte s pogodbenimi poštarji so v krajih z manjšim prometom in manjšega pomena. Za posredovanje pri ocarinjenju poštnih pošiljk so pri nekaterih poštah posebni carinski oddelki. Telegrafsko-telefonsko-tehnične sekcije skrbe za telegrafske in telefonske ureditve in omrežja v tehničnem pogledu. Telegrafsko-telefonsko omrež¬ je v območju sekcije se deli na mestne okoliše in na medmestna polja ter ima vsak okoliš, od¬ nosno vsako polje svojega nadzornika telegrafsko- telefonskih prog. Za poštni avtomobilni promet, ki se opravlja v državni režiji, obstoje glavna poštna avtogaraža v Beogradu in poštne avtogaraže v Ljubljani, Za¬ grebu, Splitu in Skoplju. Glavna avtogaraža vrši tudi popravila, ki jih druge avtogaraže ne morejo opravljati, a je navzlic temu podrejena beograjski direkciji. Poštno-telegrafsko-telefonske delavnice izde¬ lujejo in popravljajo predmete, orodja, aparate in 90 stroje. Glavna delavnica je neposredno podrejena ministrstvu, a opravlja tudi posle za beograjsko direkcijo, ostale delavnice pa so po ena pri osta¬ lih poštnih direkcijah. Poseben 1. 1931 izdan zakon o pošti, telegrafu in telefonu ureja poštni, pošt- no-potniški in telegrafsko-telefonski žični in brez¬ žični promet. Redni prenos odprtih in zaprtih pi¬ sem, dopisnic in drugega dopisovanja iz kraja v kraj, dalje gradnja in uporaba žičnih in brezžičnih električnih naprav, ki služijo prenašanju vesti in pogovorov z znamenji, zvoki in svetlobo za javni promet, so po tem zakonu pridržane državi, a zbog tega direkcije pošte, telegrafa in telefona vrše tudi mnogo avtoritativnih poslov ter jim gre obsežna kazenska policijska oblast. Mednarodna služba s telekomunikacijami je urejena z zako¬ nom o mednarodni konvenciji o telekomunikacijah iz 1. 1934. B. Resort ministrstva za promet ob¬ sega dve grani, železniško službo, in pa za Jugo¬ slavijo zbog njene lege ob Jadranu in njenih, tudi v mednarodni promet vključenih plovnih rek toli pomembno pomorsko in rečnobrodarsko službo. Za nadziranje celokupnega prometa je ministru dodeljen generalni inšpektor celokupnega prometa. Za železniško službo je postavljen poseben mi¬ nistrov pomočnik. Tej službi je namenjena poleg oddelka za gradnjo železnic zlasti bolj samostalna, več oddelkov obsegajoča generalna direk¬ cija državnih železnic. Je to centralni, za vso državo namenjeni urad za nadziranje grad¬ nje in uporabe državnih železnic in privatnik že¬ leznic, služečih javnemu prometu. Poleg dvoraz- redne šole za strokovno izšolanje železniških uradnikov so jej neposredno podrejene še glavne delavnice s svojimi skladišči, dalje uprava držav¬ nih železniških delavnic za izdelavo in popravo 91 voznih sredstev in uprava zavoda za eksploata¬ cijo šum in impregniranje pragov, a v prvi vrsti oblastne direkcije državnih želez¬ nic, ki opravljajo zunanjo službo. Teh direkcij je pet in to v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sa¬ rajevu in Subotici. Direkciji načeluje direktor, pomaga mu pa direktorjev pomočnik. Vsaka di¬ rekcija se deli na četvero oddelkov, oddelki na odseke, odseki pa na referate. Obči oddelek oprav¬ lja obče personalne, pravne in računske posle, prometno-komercialni oddelek je namenjen po¬ stajni in vlakovni, tarifni in transportni službi, gradbeni oddelek opravlja posle, nanašajoče se na vzdrževanje proge in na nove in dopolnilne gradnje, strojni oddelek pa posle glede frakcije (lokomotivne in elektrotehnične službe) in glede vzdrževanja voz. Vez med železniško upravo in vojsko oskrbuje poseben vojaški odsek. O važnej¬ ših vprašanjih oddaja železniški odbor direkciji svoja mnenja. Železniški odbor sestavljajo višji uradniki oblastne direkcije. Oblastne direkcije so v hierarhiji železniške službe srednja stopnja. Njim so neposredno pod¬ rejene eksekutivne službene edini- ce nižje stopnje. Teh je troje vrst: a) sekcije za vzdrževanje prog in opravljanje gradbene in signalne službe, b) kurilnice za trakcijsko (vlečno) službo in za popravila voznih sredstev in c) postaje za opravljanje prometne, admini¬ strativne, transportno-tarifne in računske službe. Z ak o n o že 1 e z nicah javnega pro¬ meta iz 1. 1930. (z novelo iz 1. 1936.) vsebuje E redpise o gradnji in izkoriščanju državnih in oncešioniranih nedržavnih železnic, o ureditvi proge in o voznih sredstvih, o načinu izvršil n e službe in o železniški policiji. V izvrševanju že- lezniško-policijske službe pripade organom izvr- 92 silne službe in direkcijam železnice tudi dokajš¬ nja kazenska pravica. Vobče se ta zakon ne nanaša ne na male železnice (mestne, cestne, žične in podobne železnice), ki so namenjene javnemu prometu, ne na industrijske železnice. Za to vrsto železnic velja zakon o obrtih in so za nje pristojna obča upravna oblastva, ter na vrhovni stopnji ministrstvo za trgovino in indu¬ strijo, pač pa za gradnjo, vzdrževanje, eksploata¬ cijo in ukinjanje teh železniških prog in tirov veljajo uredbe, izdane na predlog ministrstva za promet, odnosno od njega samega. Akoravno sta pomorska služba, nanašajoča se na eksploatiranje morja, morskega ribarstva in prometa na morju, in pa služba rečnega pro¬ meta združena v posebnem, pri ministrstvu za promet ustanovljenem centralnem uradu, ki se zove uprava pomorstva in rečnega brodarstva, na srednji stopnji ni več take združitve. Opravljanju zunanje pomorske službe je na¬ menjena direkcija pomorskega prometa v Splitu. Direkcija pomorskega prometa v Splitu se deli kakor oblastne direkcije državnih železnic v štiri oddelke, vsak oddelek v odseke in vsak odsek v referate. Oddelki so ti-le: obči, brodarski (za navtiko, za promet in za varnost plovitve), gradbeni in strojno-ladjedelski. Tudi pri tej direkciji posluje poseben vojaški odsek, ki vzdržuje zvezo med vojaško upravo in direkcijo. Železniškemu odboru pri direkcijah državnih že¬ leznic odgovarja pomorski odbor pri direkciji po¬ morskega prometa. Na nižji stopnji poslujejo nastopni, di¬ rekciji podrejeni uradi: luška poglavarstva, luški uradi, luška zastopništva, 93 pomorske gradbene sekcije in pomorsko-gradbena zastopništva. Pomorska služba ne opravlja le posle glede gradnje in vzdrževanja luk in pristanišč, svetilni¬ kov in pomorskih znakov, nego vrši tudi posle glede vpisa pomorsko-trgovskih brodov po narod¬ nosti, kategoriji, prostornini in posadki, glede vpisa jaht (športnih ladij), glede usposobljenosti ladijskih poveljnikov, glede ravnanja ladij v lukah in ob vožnji na morju raz stališče varnosti prometa in javnega zdravstva. Izmed novejših zakonov o pomorski službi bodita omenjena zakon o vpisu pomorsko-trgovskih brodov in ladij in zakon o vpisu jaht iz 1. 1922. Manj dosledna je na rečno brodarstvo se na¬ našajoča zunanja služba urejena. Direkcija rečne plovitve v Beogradu upravlja izza 1. 1926. povsem po trgovskih načelih obsežni plov¬ ni park, ki ga naša država sama poseduje v no¬ tranjem vodovju. Deli se na komercialno-admi- nistrativni, na prometno-navtični, na finančno- ekonomski, na kontrolni in na tehnični oddelek. Podrejene so jej poleg brodarske delavnice še agencije in zastopništva. Za izgradnjo in vzdrževanje pristanišč in plov¬ nosti rek in za varnost in red plovitve na rekah je neposredno upravi pomorstva podrejenih več oblastev in drugih ustanov. So to v prvi vrsti pristaniške kapetanije, ki vrše vso rečno-brodarsko policijo in nadzirajo ves brodar¬ ski promet v poedinih srezih, na katere so vse [ dovne reke in vsa plovna jezera razdeljena. Po- eg teh kapetanij pa so podrejene upravi zlasti še delavnice, bagerska sekcija, sekcija za vzdrževa¬ nje plovnih potov in sekcija za gradnjo. Najvažnejši predpisi o rečno-brodarski policiji so zakon o pristaniških kapetanijah iz 1. 1922., dalje od mednarodne dunavske komisije v Brati- 94 slavi izdani pravilnik o policiji, veljaven za plo- vitev na internacionaliziranem dunavskem omrež¬ ju, iz 1. 1926, in končno ministrska naredba iz 1. 1927, s katero se je veljavnost tega pravilnika raztegnila tudi na naše nacionalne vode. . ) . =( • O ORGANIZACIJI DRŽAVNE FINANČNE UPRAVE V državni finančni upravi opa¬ žamo v podrejenosti pod ministrstvom financ troje med sabo ločenih omrežij finančnih uradov in ustanov. Predvsem so to finančne direkcije in njim podrejeni uradi in ustanove, dalje imamo upravo državnih monopolov, ki so jej podrejene raznovrstne ustanove, in končno posluje še dr¬ žavno pravobranilstvo. Zakon o organizaciji finanč¬ ne uprave iz 1. 1929., potem zakon o državnih monopolih iz 1. 1931. ter uredba o samostalni upravi državnih monopolov iz 1. 1932. in zakon o državnem pravobranilstvu iz 1. 1934. urejajo vse te organizacije. Tudi je ministrstvu financ podre¬ jeno celo, po vsej državi razpredeno omrežje ne¬ katerih državnih in privilegiranih bank z njenimi podružnicami in ekspoziturami, dalje nekaj večjih državnih podjetij izrazito pridobitnega značaja. V kolikor ne gre za posle, ki so izrečno pri¬ držani monopolni upravi ali državnemu pravo¬ branilstvu, vršijo državno finančno upravo mini¬ strstvo financ na vrhovni stopnji, finančne di¬ rekcije na srednji in razna, finančni direkciji podrejena oblastva in ustanove na nižji stopnji. Navzlic trem stopnjam pa velja tudi pri finančni upravi načelo teka po dveh upravnih instancah, tako je proti odločbam oblastva, ki je odločilo na prvi stopnji, dopustna pritožba le še na prvo višjo upravno stopnjo, ne pa tudi od te še na 95 višje upravno oblastvo, ako ga tudi je. Mini¬ strstvo financ se deli na 9 oddelkov, na obči oddelek, na oddelek za državno računovodstvo, na oddelek za davek (neposredni in posredni davki, takse), na oddelek za carine, na oddelek za kataster in državna posestva, na oddelek za državne dolgove in državni kredit, na budžetski oddelek (državni proračun, samoupravni proračuni in samoupravne finance), na bančni in valutni oddelek in na oddelek za finančno kontrolo. Za okoliš vsake banovine je posebna fi¬ nančna direkcija, ki ima svoj sedež na sedežu banovine in ki se po banovini imenuje, n. pr. dravska finančna direkcija. Sedež finančne direk¬ cije za zetsko banovino pa začasno ni v Cetinju, marveč v Podgorici. Za beograjski upravni oko¬ liš je ustanovljena beograjska finančna direkcija. Finančni direkciji načeluje finančni direktor, ki mu pomaga pomočnik finančnega direktorja. Stvar¬ ni delokrog finančne direkcije je razviden iz od¬ sekov, na katere se deli direkcija. Odsekov je pet ali šest, namreč: obči odsek (personalna vprašanja in nadzor nad finančno kontrolo); odsek za računovodstvo (računovodstvena služba za vse državne urade in ustanove, ki ni¬ majo specialnega računovodstva in specialne bla¬ gajne) ; odsek za neposredne davke (zlasti odločanje o pritožbah in pregledovanje glede odmere občih neposrednih davkov, kakršni so zemljarina, zgra- darina, pridobnina, rentnina in uslužbenski da¬ vek, dalje glede občega in skupnega davka na poslovni promet in glede raznih posebnih, po vi¬ šini neposrednih davkov odmerjenih davščin, ka¬ kršni so davek na luksuz, davek na neoženjene osebe in vojnica, končno odmerjanje družbenega davka); 96 odsek za carine (zlasti odločanje na prvi, odnosno na drugi stopnji v carinskih predmetih); tega odseka nimajo vse finančne direkcije, a pri dravski finančni direkciji je seveda že radi lege dravske banovine ob državni meji in večjega števila carinarnic tak odsek ustanovljen; odsek za trošarino in takse (zlasti taksne re¬ vizije, odločanje na drugi stopnji v taksnih pred¬ metih in o taksnokaznivih dejanjih, odločanje o povračilu neosnovano pobranih taks in trošarin); odsek za kataster in državna posestva (zlasti nadzor nad tehničnim in davčnim vzdrževanjem katastra in klasiranjem zemljišč, skrb za državna posestva, ki jih upravlja finančni resor). Poleg teh odsekov ima finančna direkcija tudi poseben pisarniški razdelek. Večinoma odloča finančna direkcija mono- kratično, vendar ne zgolj zbog pooblastitve po finančnem direktorju, marveč že po zakonu mora nekatere naredbe podpisati šef odseka, nekatere naredbe in poročila na višje oblastvo pa direktor in šef odseka. Za nekatere slučaje zakoni pred¬ pisujejo kar kolegialno reševanje. To velja zlasti takrat, kadar posluje finančna direkcija kot finan¬ čno sodišče. Pri utajah neposrednih davkov sestoji to sodišče iz finančnega direktorja, iz pristojnega referenta in iz enega davčnega zavezanca, ki ga postavi banovina. Pri monopolnih kaznivih dejanjih težje narave odloča direkcija istotako kolegialno, a namestu davčnega zavezanca se pritegne še en uradnik. Da se sodniški značaj teh kazenskih kolegijev (nezavisnost pri razsojanju, poseben, sod¬ nemu kazenskemu postopanju sličen postopek, odreditev članov za daljšo dobo) še bolj povdarja, odloča na drugi stopnji ne morda višje upravno oblastvo, nego upravno sodišče. Drugače nego pri težjih kaznivih dejanjih finančno-pravne prirode pa zakon o neposrednih 7 97 davkih predvideva za ugotovitev davčne osnove (davku zavezanega donosa iz določenega vira) kar posebno s finančno direkcijo rahleje zvezano fi¬ nančno oblastvo II. stopnje pod imenom rekla¬ macijski odbor. To oblastvo ni le kolegialno sestavljeno, marveč priteza v obilni meri tudi pred¬ stavnike davčnih zavezancev. Za triletno dobo postavljeni reklamacijski odbor sestoji iz pred¬ sednika, ki je običajno finančni direktor, iz 8 članov in iz državnega zastopnika-referenta finančne di¬ rekcije. Polovico članov in referenta postavi mini¬ strstvo financ, za drugo polovico članov pa delegira vobče vsaka pristojna stanovska zbornica (trgo¬ vinska, obrtna, industrijska, advokatska, zdravniška i. t, d.) po dva člana izmed pridobninskih davčnih zavezancev v kraju, kjer zasedava odbor. Izmed teh izvoljenih članov pozove predsednik reklama¬ cijskega odbora vselej samo potrebno število in sicer predvsem oba predstavnika tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec. Na isti način se določajo tudi namestniki. Reklamacijski odbor rešuje pritožbe proti odločbam davčnega odbora pri davčni upravi. Ako je ozemlje finančne direkcije obsežnejše, ali ako je število davčnih zavezancev posebno veliko, sme minister financ odrediti tudi ustanovitev več reklamacijskih odborov v okolišu ene direkcije. V dravski banovini imamo poleg reklamacijskega odbora v Ljubljani take odbore še v Mariboru, Celju in Novem mestu. Na nižji stopnji, v neposredni pod¬ rejenosti pod finančno d i r e k c i j o, po¬ slujejo davčne uprave, carinarnice in katastrske uprave. Davčne uprave opravljajo predvsem dav¬ čno, taksno in trošarinsko službo na prvi stopnji, dalje tudi računovodstvene in blagajniške posle glede vplačila davščin in glede izplačil, odrejenih po nalogih finančne direkcije. Okoliš davčne uprave 98 se ne krije vedno z upravnim srezom in se krajevna pristojnost davčne uprave včasih razteza na več upravnih srezov, včasih pa le na del upravnega sreza. Izjemoma se smejo v območju kakšne davčne uprave ustanoviti tudi „eksponirani oddelki davčne uprave“. Tudi davčni upravi je postavljen poseben odbor, ki se zove davčni odbor. Ta odbor sestoji iz predsednika, ki je starešina davčne uprave, potem iz 4 članov in iz državnega zastop- nika-referenta. Polovica članov in državnega za- stopnika-referenta postavi finančna direkcija. Za drugo polovico članov izvolijo pristojne zbornice izmed pridobninskih davčnih zavezancev v okolišu davčnega odbora vsaka po dva člana. Tudi tu pozove predsednik davčnega odbora vselej samo potrebno število, a seveda predvsem oba pred¬ stavnika tiste zbornice, kateri pripada davčni za¬ vezanec. Na isti način se postavijo tudi namestniki. Minister financ sme izjemoma za okoliš ene davčne uprave postaviti tudi več davčnih odborov z različno krajevno kompetenco, a v krajih z več od 50.000 pre¬ bivalcev posebne davčne odbore za poedine sku¬ pine zavezancev. Davčni odbor, katerega poslovna doba traja tri leta, je pristojen za ugotavljanje davčne osnove zlasti pri pridobnini, dalje v neka¬ terih slučajih pri zgradarini, rentnini in davku na poslovni promet. Carinarnice vrše celokupno carinsko službo na prvi stopnji, v kolikor ni izjemoma finančna direkcija pristojna ali pa se niso nekateri posli carinske službe prenesli na poedine oddelke finančne kontrole. Po obsegu razlikujemo glavne carinarnice, carinarnice I. in II. vrste. Glavnim carinarnicam so po potrebi priključeni kemijski laboratoriji, nekatere carinarnice pa imajo posebne eksponirane oddelke. 7 * 99 Poedine katastrske uprave opravljajo navadno za večje število upravnih srezov službo glede zemljiškega katastra, ki je izdelan na podlagi izmeritve, klasiranja in ocenitve zemljišč in ki služi za pravično obdavčevanje zemljišč in obenem za izdelovanje zemljiških knjig. Dalje nadzirajo tudi ona državna posestva, ki jih upravlja na vrhovni stopnji ministrstvo financ. V onih krajih naše države, v katerih izmeritev zemljišč še ni izvršena ali kjer se vrši obnova izmeritve, so ustanovljene posebne, neposredno ministrstvu za finance podrejene katastrske sekcije za triangulacijo, nivelacijo in izmeritev. Kot pomožni organ finančne uprave služi za izvrševanje finančne kontrolne službe finančna kontrola. Deli se v glavne oddelke in oddelke. Glavni oddelki opravljajo posle kakor vsak drugi oddelek, obenem pa tudi nadzirajo poslovanje dodeljenih oddelkov. Glavni oddelki in oddelki so ali celinski (notranji, obmejni, obalni in, ako so E reskrbljeni s čolni, obalno-pomorski) ali pomorski, i so nastanjeni na parnikih in motornih ladjah. Izjemoma imajo tudi oddelki na pobrežju rek in jezer ladje in čolne. Po potrebi se zlasti pri cari¬ narnicah in pri industrijskih podjetjih ustanavljajo eksponirani pododdelki glavnih oddelkov in od¬ delkov. Za upravo državnih finančnih mo¬ nopolov je ustanovljena posebna, od ostale finančne uprave ločena organizacija, ki stoji pod vrhovnim nadzorom ministrstva financ, a je drugače samostalna. Ta samostalna uprava dr¬ žavnih monopolov, sestoji po uredbah iz 1.1932. in 1934. iz upravnega odbora, iz nadzornega odbora in iz uprave državnih monopolov. V upravni odbor, ki je odločujoči organ, spada poleg generalnega direktorja uprave državnih mo¬ nopolov 7 od kralja postavljenih članov, od katerih 100 jih predlaga 5 minister financ, dva pa imetniki obveznic nekaterih državnih dolgov. Zbog raznih državnih posojil so namreč zastavljeni državni mo¬ nopolni dohodki. Izmed omenjenih petih članov se postavljata s kraljevim ukazom tudi predsednik in podpredsednik. Člane nadzornega od¬ bora, ki pregledava knjigovodstvo in blagajno, postavlja minister financ na predlog upravnega odbora. Za voditev celokupne administracije obstoji uprava državnih monopolov z general¬ nim direktorjem in njega pomočnikom. Uprava se deli na oddelke, ti pa na odseke, a se smejo po potrebi službe ustanoviti tudi referati (razdelki), ki so neposredno podrejeni generalnemu direktorju, pomočniku ali načelniku oddelka. Upravi državnih monopolov kot centralnemu uradu so podrejeni razni uradi in za¬ vodi: 1. monopolni inšpektorati se nahajajo v sre¬ diščih proizvajanja tobaka in se bavijo s posli glede saditve, odkupa, spravljanja, fermentacije, urejanja in izvoza tobaka; 2. zavodi za kulturo tobaka s podrejenimi tobačnimi poskusnimi postajami, dalje tobačne postaje, potem tobačne tvornice; 3. soline za proizvajanje soli; 4. prodajna monopolna založišča; 5. monopolne ekspoziture v inozemstvu za zbiranje podatkov o možnosti prodaje tobaka in tobačnih izdelkov v inozemstvu in za posredovanje te prodaje; 6. državna markarnica za izdelovanje znamk, taksnih vrednotnic in ostalih državnih vrednostnih papirjev, ki jih država izdaja. Zakon o državnih monopolih iz 1. 1931. ureja državni monopol na tobak, cigaretni papir, vžigalice, umetne vžigalnike, kresilmke in sol. Ta zakon določa, da je za razsojo monopolno kaznivih dejanj 101 pristojna na prvi stopnji finančna direkcija, na dragi stopnji upravno sodišče in na tretji stopnji eventualno še državni svet. S finančnim zakonom iz 1. 1933 so se ukinili tudi vsi predpisi glede izsledovanja in pridobivanja rudninskih olj (ka¬ meno olje, petrolej in nafta) in so taka nova podjetja pridržana monopolni upravi. Tretja organizacija v okviru državne finančne uprave je ona državnega pravobranilstva, ki mu je naloga, da ščiti imovinskopravne interese države kakor tudi onih javnopravnih edinic in ustanov, katerih imovinskopravne interese zastopa po po¬ sebnih zakonih državno pravobranilstvo, n. pr. glede banovin po zakonu o banski upravi. To zaščito vrši državno pravobranilstvo zlasti z zastopanjem pred sodišči in ostalimi oblastvi, dalje s pravnimi mnenji. Pravde z državo ali pravde med javno¬ pravnimi edinicami, ki jih drugače zastopa državno pravobranilstvo, le-to ne sme voditi. Poleg vrhov¬ nega državnega pravobranilstva pri ministrstvu financ imamo na sedežu vsakega apelacijskega sodišča državno pravobranilstvo. Vrhovno državno pravobranilstvo je centralen, za vso državo name¬ njen in ministru neposredno podrejen urad, poedina državna pravobranilstva pa so podrejena vrhov¬ nemu državnemu pravobranilstvu. Pri važnejših vprašanjih si mora državno pravobranilstvo izpo¬ slovati odobritev nadrejenega urada, odnosno le-ta sam odloča. Pri vrhovnem državnem pravobra¬ nilstvu pa je za dajanje posvetovalnih mnenj, ki jih zahteva minister financ, postavljen še stalni pravniški odbor, katerega člani so po večini odre¬ jeni izmed članov rednih sodišč, državnega sveta in upravnih sodišč, glavne kontrole, pravnih fakul¬ tet in odvetnikov. Radi svojega pomena za državni kredit in de¬ nar je pod ministrstvom financ več denarnih zavo¬ dov, ki so ali državni zavodi ali pa posebno pri- 102 vilegirani zavodi v obliki delniških družb ob izdatni udeležbi države in pod poostrenim državnim nad¬ zorom. So to Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica, oba državna zavoda, pa Narodna banka in Privilegirana agrarna banka, obe delniški družbi. Centrale teh bank so v Beogradu. Državna hipotekarna banka, ki je nastala iz prejšnje Uprave fondov in koje pravni položaj je sedaj ure¬ jen z zakonom iz 1.1922, se bavi zlasti z dajanjem dolgoročnih posojil (hipotečna posojila in pa ko¬ munalna posojila občinam in banovinam), a sred¬ stva za ta posel dobiva predvsem iz upravljanja javnih fondov in pupilnih in depozitnih glavnic. V glavnih mestih banovin ima ta banka svoje glavne podružnice. Poštna hranilnica je centralen, zlasti hranilnemu in čekovnemu prometu namenjen državni zavod. Ima četvero podružnic in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju, a posredujejo promet s centralo in s podružnicami tudi poedine pošte. Poseben 1. 1921. izdan, a de¬ loma že noveliran zakon ureja ta promet. Delokrog Narodne banke je sedaj dolo¬ čen v štirih 1. 1931. izdanih zakonih, z zakonom o denarju, zakonom o Narodni banki, zakonom o pogodbi med državo in Narodno banko in zako¬ nom o kazenskih odredbah glede izvrševanja te pogodbe. Po teh zakonih skrbi Narodna banka v imenu države za denar z izdajanjem novčanic in vzdržuje stalnost in varnost denarja, dalje pa tudi dovoljuje in kontrolira kratkoročne kredite, po¬ trebne za gospodarsko življenje države in podpira državo kot njen blagajnik. Sedež te banke je v Beogradu, sedež njenih mnogoštevilnih podružnic in agencij pa odreja državna uprava, ki tudi po¬ stavlja guvernerja in oba podguvernerja Narodne banke. Privilegirani agrarni banki je po zakonu iz 1. 1929. namen, da podpira kmetijsko gospodarstvo z zadostnimi kratkoročnimi in dol- 103 f o ročnimi krediti, ki se dajejo zlasti kmetom, metijskim zadrugam in agrarnim zajednicam. Država ni le udeležena z izdatnim delom delniške glavnice in ne postavlja le predsednika in polovico članov upravnega odbora, ona tudi jamči za hra¬ nilne vloge in emitirane obveznice. Tej banki, ki ima večje število podružnic in ekspozitur, so s posebnimi predpisi poverjeni tudi razni državni posli n. pr. mnogoštevilni posli, nanašajoči se na likvidacijo kmečkih dolgov. Podružnice so v Ljub¬ ljani, Zagrebu in Sarajevu. Pod ministrstvom financ stoji dalje še nekaj državnih pridobitnih podjetij, ki so večjega obsega in se upravljajo zgolj z vidika čim večjega trajnega donosa. Sta to državno veleposestvo Belje in To- polovac s sedežem uprave v Kneževcu, pa državna tvornica sladkorja na Čukarici (pri Beogradu). V neki organizacijski zvezi z ministrstvom financ so končno tudi še razna računovod¬ stva in blagajne pri državnih oblastvih in zavodih, ki spadajo v druge resore, a pri katerih gre za obsežnejši denarni promet (n. pr. specialna računovodstva in specialne blagajne pri ministrstvu vojske in mornarice, pri ministrstvu za promet, pri upravi rečne plovitve, potem odseki za raču¬ novodstvo pri nekaterih ministrstvih, pri narodnih gledališčih, dalje postranska računovodstva in po¬ stranske blagajne pri državnih bolnicah i. t. d.). Minister financ ne nadzira le ta računovodstva in te blagajne, marveč, v kolikor ne gre za postranska računovodstva in postranske blagajne, tudi postavlja njih uradnike ali vsaj sodeluje pri postavljanju teh uradnikov. Za izvrševanje državne knjigovodske službe pa dodeljujejo finančne direkcije banskim upravam in apelacijskim sodiščem potrebno število računovodstvenih finančnih uradnikov. 104 •) (• O ORGANIZACIJI ZUNANJE, VOJAŠKE IN SODNE UPRAVE Zunanji upravi, ki jej načeluje minister za- nanjih poslov, vrši vse posle državne zunanje politike in odnošajev z inozemstvom, vzdržuje redne zveze in vodi pogajanja o sklepanju pogodb s tujimi državami in ščiti po svojih zastopništvih pravice in interese naše države in naših državljanov v inozemstvu. Zakon o ureditvi ministrstva zuna¬ njih poslov in diplomatskih in konzularnih zastop¬ ništev v inozemstvu iz 1. 1930. (z novelo iz 1. 1931.) določa ustroj in kompetenco ministrstva zunanjih poslov in njemu podrejenih zastopništev naše dr¬ žave v inozemstvu, poseben zakon iz istega leta pa ureja vprašanje arhivov pri teh uradih. Ministrstvo zunanjih poslov, pri katerem je osredotočena zunanja uprava, se deli na pet oddelkov. V politični oddelek spadajo zlasti razmejitve s sosednimi državami, mednarodne po¬ godbe in konvencije, redakcija not, šifriranje, poročila zastopništvom v inozemstvu, domači in inozemski tisk, posli glede društva narodov in Vatikana ter sploh vsa verska in manjšinska vpra¬ šanja v zvezi z zunanjo politiko, končno politični posli z raznoterimi državami. Upravni oddelek obseza ministrov kabinet, ki vodi osebno kore¬ spondenco ministra zunanjih poslov in sprejeme pri njem, potem protokol, ki skrbi za akreditivna in odpoklicna pisma, za patentna pisma ter ekse- kvature za konzule, za ceremonial in avdience diplomatskega zbora, za odlikovanja inozemcev, nadalje še vse personalne in računsko-ekonomske posle zunanje uprave. V konzularno-gospodarski oddelek spadajo razna prometna in trgovinska vprašanja mednarodnega značaja, trgovinske po¬ godbe in gospodarske konvencije, konzularna za- 105 stopništva, emigracija in imigracija pa tujski pro¬ met. Pravni oddelek se bavi zlasti z zaščito svojine naših državljanov v inozemstvu in tujih državljanov pri nas, z vprašanjem njih ženitev in z zaščito maloletnikov, z repatriiranjem naših in izročanjem tujih državljanov, z vojaško obveznostjo naših državljanov v tujini, s prevajanjem in overavlja- njem listin i. t. d. V glavnem arhivu se čuvajo in urejajo stari arhivi zunanjepolitične prirode. Ministrstvu zunanjih poslov kot centralnemu organu za zunanjo upravo so za poslovanje v inozemstvu podrejena diplomatska in kon¬ zularna zastopništva. Diplomatska zastopništva so pred¬ vsem poslaništva, ki zastopajo glede zunanje politike vlado lastne države pri vladah tujih držav in pri Sv. stolici. Na čelu poslaništva stoji navadno izredni poslanik in pooblaščeni minister (envoye extraordinaire et ministre plenipotentiaire), a kadar to mesto iz kakršnihkoli razlogov ni zasedeno ali je poslanik odsoten, vrši poslaniško dolžnost stalni ali začasni upravnik poslov (charge d’ affaires). Poslanik reprezentira državnega poglavarja in lastni narod s svojo lastno osebnostjo, izvršuje naročila svoje vlade, odnosno jo obvesti o morebitnih po¬ mislekih proti njih izvršitvi in obveščava svojo vlado o zunanjepolitično važnih opazbah v državi, za katero je akreditiran. Vobče neguje mednarodne odnošaje svoje države s tujo državo, ščiti v tuji državi se nahajajoče državljane svoje države, opa¬ zuje politične in gospodarske razmere tuje države in odnose Vatikana do drugih držav in vrši razne notarske akte. Poslaništvo sme biti istočasno na¬ menjeno tudi več državam, dalje pa tudi ni po¬ trebno, da bi bila Jugoslavija diplomatsko zastopana v državah, v katerih ni znatnejšega števila jugo¬ slovanskih državljanov in s katerimi ni nobenih političnih in izdatnejših gospodarskih stikov. 106 V državah, ki niso popolnoma nezavisne, se E o potrebi otvarjajo diplomatske agenture, i smejo biti združene z generalnimi konzulati. Tretja vrsta diplomatskih zastopnikov so stal¬ ni delegati. Ti se postavljajo pri mednarodnih ustanovah, kakršne so n. pr. društvo narodov in mednarodna dunavska komisija. Tudi poslanik sme biti istočasno stalni delegat pri taki ustanovi. Vsa ta diplomatska zastopništva imajo poleg šefa misije tudi še posebno pomožno osebje di- plomatsko-konzularne stroke (n. pr. svetnika, taj¬ nika in podtajnike poslaništev), pisarniško in pa manipulativno osebje. Konzularna zastopništva, ki se po potrebi otvarjajo in ukinjajo, zastopajo v tujih dr¬ žavah trgovinsko politične interese naše države in naših državljanov, poleg tega pa v večjem obsegu nego diplomatska zastopništva vrše v različni meri vrsto aktov izvenspornega sodstva (n. pr. overavljanje podpisov in listin, prevajanje listin in spisov, sestavljanje notarskih zapisov o pravnih poslih, poslovanje o zapuščinskih stvareh) in pa posle obče uprave, v kolikor zakonski predpisi to predvidevajo (n. pr. izdajanje in vidiranje potnih listov in potrdil o izvoru blaga, sestavljanje spisov o rojstvu in smrti, vzdrževanje notranjega reda na trgovinskih ladjah njihove države). Obseg teh po¬ slov je točneje določen v poedinih konzularnih konvencijah, ki jih je naša država sklenila z ne¬ katerimi tujimi državami, deloma pa tudi v raznih trgovinskih pogodbah. Konzularna zastopništva so po rangu in po¬ ložaju ali generalni konzulati ali konzulati ali vice- konzulati ali konzularne agencije. Generalni kon¬ zuli, konzuli in vicekonzuli so ali poklicni (državni uradniki iz diplomatsko-konzularne stroke) ali pa častni, a konzularni agenti so le častni. Ti častni konzularni funkcionarji niso državni uradniki, niti 107 ni treba, da bi bili naši državljani, naša država jih postavlja pretežno iz vrst trgovcev v tujini. V krajih, kjer je poslaništvo in ni konzulata po stroki, opravlja poslaništvo konzularne posle in sicer v odrejenem teritorialnem območju. Dočim se po¬ slovanje diplomatskih zastopništev razteza na vso tujo državo, imajo pa konzularna zastopništva vobče le odrejen teritorialni delokrog. Konzulati po stroki imajo kakor diplomatska zastopništva poleg šefa potrebno število diplomatsko-konzularnih uradnikov in ostalega pomožnega osebja. Kakor ima naša država v inozemstvu svoja diplomatska in konzularna zastopništva, imajo pa Sv. stolica in mnoge tuje države taka zastopništva v naši državi. Dočim Jugoslavija nima v inozemstvu veleposlanika (ambasadorja), ki je po rangu in položaju višji od izrednih poslanikov, pa Sv. stolico zastopa v Jugoslaviji ne morda internuncij, ki od¬ govarja izrednemu poslaniku, nego nuncij, ki mu gre rang veleposlanika in ki zavoljo tega prednjači kot doyen vsemu, pri naši vladi akreditiranem diplomatskem zboru. Naloga vojaške sile je, da brani domovino in pa da podpira zakonitost v državi. Že ustava določa, da je kralj vrhovni zapovednik vse vojne sile, da je vojaška obveznost obča in da se ustroj in velikost vojske in vojne mornarice pred¬ pisuje z zakonom, formiranje edinic pa s kraljevsko uredbo. Zakon o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1929. (znoveliran zlasti z novelo iz 1. 1931.) raz¬ likuje med operativno vojsko in operativno mor¬ narico, pa rezervno vojsko in rezervno mornarico. Obveznost za vojaško službovanje sposob¬ nih moških se pričenja pri prvih dveh skupi¬ nah vobče z dovršenim 20. letom starosti, pri drugih dveh pa traja vobče od dovršenega 40. do dovršenega 50. leta, vendar pa je v mirnem času služiti le rok, ki je predpisan za službo v stalnem 108 kadru, in po odslužitvi tega roka še ob vežbanju in na manevrih. Kadrski rok traja za mornarico in zrakoplovstvo dve leti, za ostalo vojsko pa 18 mesecev, toda skrajšuje se ta rok rekrutom dijakom, a tudi nekaterim drugim rekrutom (n. pr. iz rodbinskih razlogov ali iz ozirov na zadrugo, ka¬ teri pripadajo, in podobno), oproščeni službovanja pa so poleg nesposobnih tudi edini hranitelji ne¬ sposobnih rodbin. Vojaški starešine pa morejo prostovoljno služiti še nadalje na ponovnih rokih, odnosno za neodrejen čas. Vsa ta vojaška sila se deli na vojsko in mornarico. Pri vojski razlikujemo zopet več vrst vojske, glavne in pomožne vrste: glavne vrste vojske so pehota, artiljerija, konjiča, inženjerija in zrakoplovstvo, pomožne vrste pa so pirotehnične in smodniške, avtomobilske, vozarske, pekarske in mesarske, rokodelske in bolničarske edinice kakor tudi mejna trupa in orožništvo. Vojska in mornarica pa rabita poleg občega vo¬ jaškega osebja še posebne strokovne organe, tako zvane stroke. 1 ake, bodisi za vso vojaško silo ali le za vojsko namenjene stroke so generalštabna stroka, ekonomska stroka z intendantsko in kon¬ trolno grano, artiljerijsko-tehniška stroka, zrako- plovno-tehniška stroka, geodetska stroka, sanitetna stroka z zdravniško in apotekarsko grano, sodna stro¬ ka, duhovniška stroka, veterinarska stroka in kon¬ čno godbena stroka, pri mornarici pa so ekonomska, tehniška in sanitetska stroka. Moštvo poedinih vrst vojske in vojaškega pomorstva sestavljajo a) vojaki (redovi) in mornarji brez čina b) kaplarji c) podoficirji d) nižji oficirji e) višji oficirji f) generaliteta in admiraliteta g) vojvoda 109 Pri vojni mornarici se vojaški pomorski ofi¬ cirji delijo še na komandno osebje, ki se dopolnjuje z gojenci pomorske vojaške akademije, in na stro¬ kovne oficirje maritimnih in orožnih gran, ki se dopolnjujejo iz posebno sposobnih mornariških podoficirjev. Stroke sestavljajo v glavnem oficirji, vojaški uradniki in civilni uslužbenci po zakonu o urad¬ nikih, dalje veterinarski podoficirji, ker zanje ni posebne pomožne vrste, in pa godbeniki. Vse te vrste in stroke vojske in mornarice morajo biti ne le med vojno, marveč tudi v mir¬ nem času hierarhično organizirane z vrhovno vojaško upravo in s primerno razčlembo na nižje in višje vojaške edinice. V imenu kralja, ki je vrhovni z a p o - vednik vojaške sile, vrši minister voj¬ ske in mornarice vrhovno komandno in upravno vojaško oblast. Komandna oblast se nanaša na akcijo, t. j. na določitev, kako bodi vojaška sila razčlenjena (formacija in dislokacija), na postavljanje vojaških starešin, na ureditev pre¬ hoda iz rednega v pripravljalno, v mobilno ali v vojno stanje in obratno, in na vojaško vodstvo (poveljevanje) poedinih vojaških edinic in ustanov. Vojaška upravna oblastv ožjem pomenu pa obsega le pripravo vojaške akcije ter skrbi za dopolnjevanje z osebjem kakor tudi s stvarnimi E ripomočki, zlasti spadajo semkaj posli glede na- orov, glede pouka pri vojski in mornarici, glede zalaganja z ekonomskimi potrebščinami in glede zdravljenja. Minister vojske in mornarice ne stoji le na čelu ministrstva, ki je kakor vsako resorno mini¬ strstvo razdeljeno na oddelke, njemu pomagajo kot pomožni organi pri vršenju poslov tudi glavni generalni štab, dalje trupne inšpekcije za poedine glavne vrste vojske in stroke, končno še 110 komiteti za proučevanje vprašanj iz vojske in pomorske tehnike, iz vojaške intendanture in iz vojaške sanitete. Daši ministrstvo vojske in mornarice tudi v vojnem času posluje, preide vendar, ko začne po¬ slovati vrhovna komanda, komandna oblast in del vojaške upravne oblasti na vrhovno komando. V sestav te komande spada kot njen organ za poveljevanje in upravo na bojišču glavni gene¬ ralni štab. V podrejenosti pod vrhovno vojaško oblastjo je vsa vojska razčlenjena na nižje in višje edinice in ustanove ter njih komande. Na vso dr¬ žavno ozemlje se razteza komanda zrakoplovstva vojske. Območje ostalih komand pa je ožje ter se vsa država glede vojske deli na armijske oblasti (oblast — ozemlje ali teritorij, na katerem se neko gospodstvo izvaja), te pa v divizijske oblasti. Ar- mijski oblasti načeluje komanda armijske oblasti, tej komandi so podrejene komande divizijskih oblasti. Komandi poedinih armijskih kakor tudi divizijskih oblasti je dodeljenih več oddelkov kakor generalštabni, inženjerski, sanitetni, sodni in inten- dantski oddelek. Komanda divizijske oblasti oprav¬ lja poleg strogo vojaških poslov še posle glede rekrutovanja, glede vpisa in izpisa rekrutov, živine in vozil in glede službovanja vojnih obveznikov in plačanja vojnice. Vsaka izmed petorice armij sestoji iz treh ali štirih divizij, iz enega artiljerijskega polka in iz oddelka raznih inženjerskih in prometnih trup. Divizija je vobče sestavljena iz ene brigade pehote (3 polki pod komando pehotne divizijske oblasti), iz ene brigade artiljerije (2 polka pod komando artiljerijske divizijske oblasti) in iz raznih pomožnih trup in ustanov. Nekaj divizij pa je konjiških z dvema konjiškima brigadama (po 2 konjiška polka), z enim divizionom konjiške artiljerije in s pomož¬ ni nimi trapami in ustanovami. Nižje edinice obsezajo vobče le eno vrsto vojske. Take edinice so n. pr. pri pehoti polki s tremi bataljoni, a ti s po tremi četami, pri artiljeriji po večini polki s po dvema divizionima, a ti s po dvema baterijama, pri ko¬ njiči polki s 4 eskadroni in 1 mitraljeskim eska¬ dronom. Poleg omenjenih vojaških edinic in njih komand pa imamo še veliko vrsto vojaških ustanov, ki so podrejene ali neposredno ministrstvu vojske in mornarice ali pa uvrščene eni izmed navedenih edinic. Semkaj je prištevati n. pr. razne vojaške šole za pripravljanje starešinskega in strokovnega osebja (raznotere oficirske in podoficirske šole), tvornice za orožje, strelivo in raznesila, inženjer- skotehniške delavnice, vojaški geografski institut, delavnico za vojaške obleke, vojaške bolnice in lekarne, inženjerska, sanitetna in veterinarska za- ložišča i. t. d. Vojna mornarica (kratko kar mornarica nazvana) sestoji v glavnem iz flote, iz rečne flotile in iz pomorskega zrakoplovstva in je ustro¬ jena v komande, edinice in ustanove. Najvažnejše komande so: komanda mornarice, komanda po¬ morske flote in komande Hotnih oddelkov, komanda rečne flotile, komande pomorskih obal, komande arzenala in ostalih mornariških naprav na kopnem. Radi dopolnjevanja vojske in mornarice so divizijske oblasti deljene na vojne o krog e (ko¬ mande vojnih okrogov), le-te pa na vojne sreze (občemu upravnemu oblastvu I. stopnje dodeljeni sreski oficir). K pomožnim vrstam vojske spadata še mejna trupa (granična trupa) in pa orožništvo (žandarme- rija), toda le mejna trupa je povsem sestavni del vojske, dočim je orožništvo deloma podrejeno ministru notranjih poslov in glede opravljanja službe sreskemu načelniku in banu. Po zakonu o 112 mejni trupi iz 1. 1932 (z novelo) mejna trupa zavaruje državno mejo v do 5 km širokem pasu proti kršitvam v vojaškem, političnem in, v kolikor ni organov finančne kontrole, v carinskem pogledu. Sestoji iz oficirjev, ki se dopolnjujejo prvenstveno z oficirji pehote, dalje iz graničarjev in končno iz vojaških uradnikov in civilnih uslužbencev. Ko¬ manda mejne trupe, ki se nahaja v Skoplju, je neposredno podrejena ministrstvu vojske in mor¬ narice, a radi razporeda obmejnih edinic se deli državna meja na odseke, pododseke in okoliše za čete in vode. V resor ministrstva vojske in mornarice spada tudi civilna aviacija ter vrši upravo glede te panoge javnega prometa vobče ministrstvo voj¬ ske in mornarice in pa njemu priključena komanda zrakoplovstva. Poseben zakon o zrakoplovstvu iz 1. 1928, ki je deloma noveliran, ureja javno- in privatnopravna vprašanja, ki so v zvezi z zrako- plovstvom. Sodna uprava je ona grana javne uprave, ki se nanaša na sodno oblast. Gre tu predvsem za postavljanje osebja pri sodiščih in njih pomož¬ nih ustanovah, pa za oskrbovanje teh uradov in zavodov s stvarnimi potrebščinami, dalje za nad¬ ziranje, ali vrši to osebje poverjene mu posle redno po zakonu. Sodna uprava pripada na vr¬ hovni stopnji posebnemu upravnemu oblastvu, ministrstvu pravde, le vrhovni nadzor nad kasa- cijskim sodiščem vrši njega predsednik sam, pri ostali sodni upravi pa sodelujejo sodišča sama in njih pomožne ustanove. Po naši ustavi obsega sodna oblast le civilno in kazensko sodstvo. K temu sodstvu spadajo redna sodišča, kakršna so okrajna (sreska) pa šeriatska sodišča, okrožna pa trgovinska so¬ dišča, apelacijska sodišča z vrhovnima šeriatski- ma sodiščema in končno še kasacijsko sodišče, ki 8 113 je namenjeno za vso državo, a sestoji začasno iz 6 oddelkov v raznih mestih za šestero pravnih področij. Zakon o ureditvi rednih sodišč in zakon o so dn ikih rednih sodišč iz 1. 1929. podrobneje urejata način sodne uprave in nadzorstvene pravice. Vrhovno sodno upravo vrši ministrstvo pravde samo, a po njega navodilih upravljajo sodišča v prvem redu predsedniki kasacijskega sodišča, predsedniki apelacijskih, trgovskih in okrož¬ nih sodišč in pa starešine okrajnih sodišč. Nad¬ ziranje, vrše le sodišča in njih sodniško in administrativno osebje posle redno po zakonu, pripada na vrhovni stopnji ministru pravde oseb¬ no, le vrhovni nadzor nad kasacijskiin sodiščem pa njegovemu predsedniku. Ker pa minister ne more sam vsa sodišča nadzirati, vodijo po njega navodilih nadzor nad sodišči in njih osebjem pet sodnih inšpektorjev pri ministrstvu pravde, dalje višja sodišča in njih predsedniki nad neposredno nižjimi sodišči, končno še predsedniki in starešine sodišč nad lastnim sodnim osebjem. Po sodnih inšpektorjih pregleduje minister pravde poslovanje okrožnih in okrajnih sodišč le izredno, nadrejena sodišča pa nadzirajo poslovanje podrejenih sodišč vobče občasno, a neposredni nadzor predsedni¬ kov in starešin sodišč nad lastnim sodnim osebjem je trajen. Da ne bi trpela nezavisnost sodnikov pri izrekanju pravice, oblastva in organi, ki izvr¬ šujejo nadzorstveno pravico, ne smejo vplivati na reševanje sodnih poslov, dodeljenih sodnikom. Kazenskemu sodstvu pa ni prištevati le sodišč, marveč tudi državna tožilstva (vrhovno državno tožilstvo, odnosno oddelki tega pri poedi- nih oddelkih kasacijskega sodišča, višja državna tožilstva pri apelacijskih sodiščih; državna tožil¬ stva pri okrožnih sodiščih in eventualno še po¬ sebni vršilci dolžnosti državnega tožilca pri okraj¬ nih sodiščih), ki sodelujejo pri sodnem kazenskem 114 postopku, in razni zavodi za izvrševanje sodnih kazni na prostosti in sodnih očuvalnih odredb. Kazenski zavodi so ali posebni kazenski zavodi pod upravniki s sodniško kvalifikacijo ali pa sodni zapori pri okrožnih in okrajnih sodiščih pod vodstvom sodnika dotičnega sodišča ali pod posebnim upravnikom. Tudi za¬ vodov za izvrševanje očuvalnih odredb je več vrst kakor zavodi za pridrževanje po prestani novi kazni, prisilne delavnice, zavodi za zdravljenje in čuvanje nevračunljivih oseb in oseb z zmanjšano vračunljivostjo in pa zavodi za zdravljenje pijan¬ cev ter jih vodi glede izvrševanja očuvalnih od¬ redb zavodski upravnik, ki ga postavi minister pravde izmed oseb s sodniško kvalifikacijo, od¬ nosno izmed izkušenih zdravnikov. Glede moških so ti zavodi za izvrševanje očuvalnih odredb, razen prisilne delavnice v Stari Gradiški, za¬ časno organizirani kot posebni oddelki pri ka¬ zenskem zavodu v Lepoglavi in onem v Mariboru, glede žensk pa kot posebni oddelki kazenskega zavoda v Begunjah. Za zanemarjene ali moralno pokvarjene otroke in mlajše maloletnike so usta¬ novljeni zavodi za prisilno vzgajanje in pobolj- ševanje. V ozki zvezi z rednim sodstvom so javni notarji in advokati, zbog česar se z njimi bavi tudi sodna uprava. Zlasti velik je vpliv sodne uprave na javno notarstvo, ker sestavljajo javni notarji javne listine o prav¬ nih poslih, posvedočujejo pravne činjenice in iz¬ jave, hranijo listine, denar in vrednostne papirje ter opravljajo kot sodni poverjeniki zapuščinske razprave in razne druge posle v nespornem po¬ stopku. Ministrstvo pravde ustanavlja notarska mesta in postavlja javne notarje, dalje tudi oprav¬ lja vrhovni nadzor nad njimi in nad notarskimi zbornicami, v manjši meri pa jih nadzirajo tudi 8 * 115 apelacijska sodišča. Kakor javne notarje nadzirajo advokate v prvi vrsti njihove zbornice, a vrhovni nadzor pripada ministrstvu pravde. Vrhovna uprava vojaškega kazen¬ skega sodstva je že zavoljo stroge vojaške discipline odtegnjena ministru pravde in poverjena ministru vojske in mornarice, vendar so samo vojaška sodišča I. stopnje in vojaška apelacijska sodišča vojaške ustanove, ter je v ustavi predvi¬ deno, da pretresa sodbe vojaških sodišč v posled¬ nji stopnji kasacijsko sodišče, ne pa kakšno po¬ sebno vojaško kasacijsko sodišče. Dosihdob ta reorganizacija vojaškega sodstva še ni izvedena ter poslujejo za prestopke in zločine na prvi stopnji divizijska vojaška sodišča (vobče za vsako armijsko oblast po eno) in vojaško sodišče za oficirje v Beogradu, a na drugi in poslednji stop¬ nji veliko vojaško sodišče v Beogradu. Nasprotno se pa vrhovna uprava ministra E ravde razteza tudi na upravna sodišča, ar je manj primerno. Ni moči zanikati, da so državni svet in upravna sodišča neka enota, saj je državni svet vrhovno upravno sodišče, na njega ne gredo le tožbe proti odlokom ministrstva, mar¬ več v mnogih slučajih tudi pritožbe proti sodbam upravnih sodišč, zbog tega bi bilo umestneje, da spadata obe vrsti upravnih sodišč pod vrhovno upravo enega in istega ministrstva, toda po sedaj veljavnih predpisih jo izvaja glede državnega sveta predsednik ministrskega sveta, glede upravnih so¬ dišč pa minister pravde, a le-ta nekvarno pravici nadzora, ki ga vrši državni svet nad upravnimi sodišči. Ker se upravno sodišče nanaša na naj- raznoterejše upravne grane, zlasti na vso notranjo in finančno upravo, je želeti, da pripadaj vrhovna uprava tudi glede upravnih sodišč predsedniku ministrskega sveta. 116 •) (• O DRŽAVNI SLUŽBI Med fizično osebo, ki bodisi kot vodilni, od¬ ločilni ali pomožni funkcionar kolektivnega orga¬ na, bodisi kot individualni organ opravlja posle državne uprave, in med državo nastane zbog tega delovanja poseben pravni odnos, ki ga imenujemo državno službo. Po ustavi so vsa mesta v vseh strokah državne službe ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državljanom. Državno služ¬ bovanje je dvojevrstno, razlikovati moramo med poklicno in izredno državno službo. A. Pri poklicni državni službi je državno službovanje življenjski poklic dotične fizične ose¬ be ter ta predvsem iz tega poklica črpa svojo preskrbo. Čim bolj zamotano je ekonomsko in prosvetno življenje naše dobe, čim temeljitejše in obsežnejše znanje je potrebno onim, ki uravna¬ vajo in izvajajo državno upravo, tem potrebnejše je uradništvo po poklicu. Le takšno poklicno uradništvo se more na osnovi svoje strokovne izobrazbe po daljši vsestranski praksi že povprek dokopati do onega znanja in spretnosti, brez ka¬ terih bi državna uprava današnje dobe in kul¬ turne višine le hirala in gnala k zatonu in raz¬ kroju. Poklicno državno službo urejajo v naši drža¬ vi posebni zakoni. Poleg zakona o uradnikih iz 1. 1931., ki je nekakšen obči zakon o državnih usluž¬ bencih, imamo iz istega leta še poseben zakon o državnem prometnem osebju in pa troje vojaških zakonov, ki poleg drugih predpisov tudi urejajo službena razmerja, so to zakoni o ustroju vojske, o orožništvu in o graničarski trupi. Že iz tega je deloma razvidno, da moramo ločiti od civilne dr¬ žavne službe službo pri državnih prometnih na¬ pravah in pa službo pri vojski in mornarici. Ker 117 tu pa tam službeni interes ali posebni način po¬ slovanja zahtevata v poedinih točkah morda dru¬ gačno ureditev službenih odnosov, so v nekaterih specialnih zakonih tudi takšni predpisi. To ne velja le za sodnike radi njih z ustavo zajamčene neza- visnosti pri izrekanju pravice in pa za učno osebje na šolah vseh vrst, marveč, akoprav ne v večjem obsegu, tudi za razne druge vrste uslužbencev, n. pr. za političnoupravne uradnike, za policijske izvršilne uslužbence, za uslužbence finančne kon¬ trole. Civilna državna služba je ali prag¬ matična ali le pogodbena. Pri pragmatični službi ne nastane med državo in uslužbencem zgolj privatnopraven odnos, nego se oni, ki za¬ prosi za sprejem v službo, prostovoljno podvrže posebni službeni oblasti države z namenom, da trajno kot življenjski poklic vrši raznotere, s službo združene dolžnosti. Pragmatični se imenu¬ jejo ti uslužbenci, ker posebna službena pragma¬ tika (na javno službovanje se nanašajoči predpisi, od grške besede pragma = posel in predvsem javni posel) ureja njih javnopravni službeni od¬ nos. Zlasti določa zakon o uradnikih nastanek službenega odnosa, obče dolžnosti in pravice dr¬ žavnih uslužbencev, izpremembe v službenem od¬ nosu in končno prestanek službe. Za sprejem v državno civilno službo se zahteva jugoslovansko državljanstvo, starost najmanj 18 let in vobče ne nad 60 let, telesno in duševno zdravje pa neomadeževanost, dalje z zakonom za poedine stroke predpisano šolsko izobrazbo. Po višini te šolske izobrazbe se delijo civilni državni uslužbenci na petero vrst, na tri uradniške vrste, pa na z v a - ničnike in služitelje. Za uradniške stro¬ ke višje vrste je predpisana fakultetna izobrazba, za stroke srednje vrste popolna srednja šola in za 118 stroke nižje vrste uradnikov nepopolna srednja šola, dalje sta pred postavitvijo na uradniško služ¬ beno mesto potrebni še najmanj triletno službova¬ nje kot uradniški pripravnik in opravljeni strokovni izpit. Podrobnejši izvršilni predpisi določajo, ka¬ tere strokovne šole z završnim izpitom so enake gori navedenim šolam. Ne ozira se pa zakon o uradnikih na absolvente dvoletnih visokošolskih tečajev (višjih pedagoških šol in bivših geodetskih tečajev na tehničkih visokih šolah), dasi se na teh šolah sicer skrajšano, toda tudi po strogih znan¬ stvenih metodah podučuje. Izjemoma se sprejmejo v stroke nižje uradniške vrste tudi podoficirji, ki so dovršili deset let neprekinjene, vrle podoficir¬ ske službe v stalnem kadru in bili po dovršeni, kvečjemu enoletni pripravi, ocenjeni za sposobne, kakor tudi zvaničniki z najmanj 10 letno nepre¬ kinjeno in vrlo zvaničniško službo. Za zvaničniško službo se zahtevajo najmanj dovršena dva razreda srednje ali njej enake šole in pa dve leti nepre¬ kinjene in primerno ocenjene dnevničarske ali uradniške pripravljalne službe, za služiteljsko službo pa najpotrebnejša pismenost. Vsa zvanja državne civilne službe so razde¬ ljena na grane in na stroke. G r a n e (resori) so določene po ministrstvih, pod katera spadajo dr¬ žavni uslužbenci, tako imamo n. pr. resor pred- sedništva ministrskega sveta, resor ministrstva no¬ tranjih poslov, resor ministrstva za poljedelstvo in oni ministrstva za šume in rudnike, resor mi¬ nistrstva za trgovino in industrijo i. t. d. Vsak teh resorov šteje obilico pragmatičnih uslužbencev od visokih položajev pa navzdol do služiteljev. Stroka po zakonu o uradnikih je sku¬ pina onih z vanj, katera so določena za opravlja¬ nje istih ali vsaj bistveno istih poslov, ne glede na resor, za katera je predpisana ista šolska iz¬ obrazba ter pri katerih je državni strokovni izpit 119 isti (n. pr. zvanja strojnih inženjerjev v rudarski grani spadajo k isti stroki kakor strojni inženjerji v resoru ministrstva za gradbe). V širšem smislu pa razumemo pod stroko iz vestno vrsto poslova¬ nja, ki se razlikuje od drugih po svojih tehničnih sredstvih, ne da bi se pri tem ozirali na stopnjo obče in strokovne izobrazbe ter na bolj znan¬ stveni ali zgolj empirični način udejstvovanja, na bolj duševno ali pretežno ročno delo. Poljedelska grana n. pr. obsega več strok, agronomsko stroko, veterinarsko stroko, administrativno stroko i. t. d., a vsaka teh strok posluje z bolj ali manj izobra¬ ženim osebjem, s takim z visokošolsko, s takim s popolno srednješolsko ali njej enako izobrazbo, s takim z nepopolno srednješolsko ali njej enako izobrazbo in eventualno tudi še z osebjem nižje vrste. Vse to osebje pa veže sorodno tehnično delo v eno enoto, v stroko v širšem pomenu. Za¬ kon o uradnikih pojmuje stroko, kakor gori na¬ vedeno, dokaj ožje. V isti stroki imamo več z v a n j , od nižjega do višjega zvanja, ki jim gredo posebni nazivi, n. pr. tehnični pristav, višji tehnični pristav, teh¬ niški svetnik, višji tehnični svetnik, tehnični in¬ špektor in načelnik tehničnega oddelka, ali pa vicekonzul, konzul in generalni konzul. Z vsakim zvanjem je združen poseben krog uradnih opravil, ki se bolj ali manj razlikujejo od opravil višjih ali nižjih zvanj, nekatera zvanja se pa razlikujejo med sabo včasi le po nazivu, prejemkih in činu, ne po opravkih ter je n. pr. delo političnoupravnega pristava in sreskega podnačelnika, oziroma poli¬ tičnoupravnega tajnika ponekod povsem enako. Uradniki, a tudi zvaničniki in služitelji vseh gran in strok so pa vrhu tega porazvrščeni v več po¬ ložajnih grup (skupin) t. j. činov, ter je eno zvanje razporejeno ali le v eni položajni grupi ali v dveh ali več položajnih grupah. V tem posled- 120 njem slučaju je tu pa tam višja položajna grupa nižjega zvanja enaka ali celo višja od nižje polo¬ žajne grupe višjega zvanja. Po položajnih grupah in zvanjih se določijo rang in prejemki državnih uslužbencev. Rang, t. j. vrstni red, po katerem se vrstijo poedini funkcionarji neke organizacije, je zlasti važen zastran medsebojnih odnosov držav¬ nih uslužbencev pri enem in istem uradu (stare¬ šinski odnos, nadomestovanje in podobno), a tudi v razmerju do uslužbencev drugih državnih ura¬ dov ni brezpomemben (n. pr. v mešanih odborih, ob skupnih posvetih). Redoljuben uradnik, ki poj¬ muje vrednost hierarhičnega ustroja za družabni red, bo z neko samoumevnostjo in neprisiljeno kar sam od sebe si določil pristojno mesto in pristojni vrstni red. Za državne uradnike je 10 položajnih grup, od najnižje X. do najvišje I. gru¬ pe in so IV., III. in II. grupa še nadalje razdeljene vsaka v nižjo 2. in višjo 1. stopnjo. Zvanja v stro¬ kah z visokošolsko izobrazbo so razporejena v VIII. do I. položajne grupe, zvanja v strokah s popolno srednješolsko izobrazbo v IX. do V. gru¬ pe, a ona v strokah z nepopolno srednješolsko izobrazbo v X. do VII. grupe. Tudi zvanja zva- ničnikov in služiteljev so razdeljena na položajne grupe, prva na tri, druga pa na dve grupi. Opažati moremo, da pri uvrstitvi poedinih uradniških zvanj na položajne grupe niso bili merodajni vedno le strogo stvarni razlogi kakor dejanski pomen in položaj v uradniškem zboru, marveč je na škodo prave skladnosti tu pa tam v preveliki meri odločeval vpliv nekaterih moč¬ nejših uradniških organizacij in morda celo njih uporabnost za politično agitacijo, dalje so se uvrstila neka zvanja v višje grupe, da ni treba posebnih doklad i. t. d. Tudi nazivi niso vedno primerni in bi bilo želeti, da je že iz naziva samega raz¬ vidno, kakšnega značaja je glavna funkcija urad- 121 nika in gre li za stroko z visokošolsko, s popolno ali nepopolno srednješolsko izobrazbo, dalje, da se stroka označi, kolikor ne gre za vodilne osebe, z odgovarjajočimi, nazivu dodanimi pridevki, ka- koršni so političnoupravni, policijski, sanitetni, agronomski, veterinarski, šumarski, rudarski, teh¬ nični, finančni, davčni, carinski, katastrski, račun¬ ski i. t. d., potem, da je le malo temeljnih nazi¬ vov in da poedini temeljni nazivi, kakor n. pr. pristav, tajnik, svetnik, kontrolor, inšpektor, pri¬ padajo kolikor moč v vseh strokah enakim polo¬ žajnim grupam. Zvanja se razlikujejo tudi po tem, ali njih imetniki samostalno vodijo oblastva, urad ali zavod, ali pa so prideljeni kot pomožno osebje. Toda ob kolegialnem ustroju urada soodločajo tudi druge osebe in ne le njega starešina, in vobče posluje tudi starešina (načelnik, direktor, predstojnik, upravnik, šef, upravitelj ali pa pred¬ sednik) po navodilih ali celo kot pomožni funk¬ cionar višjih upravnih organov. Kar izrečno zbog zakonskih predpisov ali v njih okviru s poobla¬ stitvijo nadrejenih funkcionarjev včasi dodeljen uradnik posluje za zadržanega starešino ali pa zavoljo razbremenitve starešine redoma sam kot decernent (= odločujoči funkcionar) odločuje v manj važnih poslih ožjega kroga (n. pr. v oddelku, odseku, razdelku). Strokovni uradniki tudi bolj ali manj samostojno opravljajo posle posebnega strokovnega značaja, ako njih predstojniki nimajo tega znanja. Zakon o uradnikih našteva obče dolžno¬ sti in obče pravice pragmatičnih usluž¬ bencev. Ne le v službi, marveč tudi izven nje mora uslužbenec čuvati svoj ugled in ugled svojih starešin ter se ogibati vsemu, kar bi utegnilo ško¬ dovati zaupanju. Postranske službe sme imeti le z dopustitvijo svojega službenega oblastva, a po¬ ložajev, ki bi bili protivni dostojanstvu in časti 122 njegovega zvanja ali bi ga ovirali v izvrševanju stalnih službenih dolžnosti, ne sme sprejeti. Na¬ daljnje dolžnosti se nanašajo neposredno na služ¬ bena opravila. Uslužbenec mora biti v službi ves čas, ki je določen za to, in ako treba na stareši¬ nov poziv tudi preko tega časa, ter mora službo izvrševati vestno, marljivo in nepristranski. S stran¬ kami mora biti uslužen in vljuden. Čuvati mora službeno tajnost, ki se nanaša na vse, kar je zve¬ del v službi in v svojem uradnem poslovanju in kar bi utegnilo, ko bi se razglasilo, izpodnesti uspeh državne službe ali bi škodilo državi ali poedincu. Službena tajnost veže uslužbenca celo po prestanku službe. Da ne bi poklicnostanovske organizacije državnih uradnikov ogrožale javni red in uradniško disciplino, je ustanavljanje takih društev otežkočeno in je njih delovanje pod po¬ sebnim nadzorstvom. Poedinim granam državne uprave načelujejo ministri, a ne le da imajo ministri za opravljanje svojih poslov v ministrstvu celo vrsto pomožnega osebja, tudi so jim podrejena cela omrežja obla- stev, uradov in zavodov in vsak teh organov je sestavljen iz več oseb. Vsa ta upravna hierarhija bi bila brez pokorščine uslužbencev do zakonov in brez poslušnosti do službenih nalogov svojih starešin nemogoča. Zbog tega mora usluž¬ benec izvrševati naloge svojih starešin, ako so izdani v mejah zakona. Take službene naloge daje ali nadrejeni urad podrejenemu uradu ali pa sta¬ rešina urada dodeljenemu osebju. Le ako smatra uslužbenec dani nalog za nezakonitega, sme podati zoper njega svoje opombe, toda zadržati sme le nalog, ki ni nujen. Ob ponovljenem nalogu, ki mora biti pismen, mora uslužbenec brez odlaganja izvršiti, kar mu je bilo naročeno. Po zakonu pre¬ povedanih in kaznivih dejanj uslužbenec seveda ne sme izvršiti na zapoved višjega uslužbenca ter 123 mora svojemu višjemu oblastvu poročati o tako prejetem nalogu. Ne le za sodnike, marveč tudi za nekatere druge uradnike poedini specialni za¬ koni določajo deloma nekaj drugega. Zakon o notranji upravi n. pr. na poseben način ureja razmerje strokovnih referatov proti starešini občega upravnega oblastva. V ob če uprav¬ ljajo ti strokovni referenti svoje delo po navodilih svojega starešine, vendar pa so v oddajanju stro¬ kovnih mnenj in v zgolj tehničnem poslovanju samostalni. Starešina sme zahtevati le pojasnilo ali dopolnitev nejasnih in nepopolnih mnenj, ne sme pa dajati strokovnim referentom navodila, na kak¬ šno stališče naj se postavijo pri oddajanju mnenj. Le ako smatra starešina ravnanje po strokovnem mnenju za škodljivo občim koristim, tedaj predloži predmet s svojim lastnim mišljenjem v odločitev nadrejenemu oblastvu ter za primer nujnosti odredi obenem po svoji izprevidnosti najpotrebnejše. Državni uslužbenci so za svoje poslovanje odgovorni. Predvsem se (z izjemo zlasti glede najvišjih uradnikov od III. grupe navzgor) vsako leto po posebnih komisijah za oceno ocenjajo glede strokovne sposobnosti, vedenja in uspeha pri službovanju. Takšne komisije ustanavljajo iz¬ med najvišjih uradnikov svojega urada zlasti sta¬ rešine uradov druge in pa vrhovne stopnje. Ko¬ misije pri vrhovnih uradih odločajo obenem tudi o pritožbah proti oceni področne komisije. Pri napredovanju v višja zvanja, v višje grupe in stopnje in za dosego višjih periodičnih poviškov plače ocena ni brez vpliva. Poleg te odgovornosti, ki pa je le bolj posredna, so državni uslužbenci tudi neposredno odgo¬ vorni za kršitve svojih službenih dolžnosti. Pojavlja se ta odgovornost na tri načine, kazensko, disciplinsko in imovinsko. Umljivo, da odgovarja kakor vsak drug za prekršitve policijskih predpisov 124 in pa za prestopke in zločine, ki se sodno kaznujejo, toda kazenski zakonik navaja tudi taka kazniva dejanja, s kateri mi se težko krši službena dolžnost (n. pr. zahteva ali sprejem daril za izvršitev ali opustitev službenega opravila, pogaženje zakona v vršenju službe z namenom, da se komu koristi ali koga oškoduje, protipravno oviranje prostosti in nezakonit izgon, zapisovanje ali overovljenje neresničnih činjenic v službenih spisih, priobčenje tega, kar je zvedel v službi kot tajnost). Ta ka¬ zenskopravna odgovornost se torej na¬ naša neposredno na zlorabo v službeni dolžnosti državnih uslužbencev. Po zakonu o uradnikih odgovarja državni uslužbenec tudi disciplinski. Manjše kršitve službene dolžnosti in stanovskega ugleda kaznuje kot navadne nerednosti (disciplinske prekrške) ne¬ posredni starešina ali starešina vsakega višjega urada pismeno z opominom, ukorom ali manjšo denarno kaznijo. Ob težjih prekršitvah dolžnosti ali oškodbah ugleda (disciplinske prestopke) pa sodijo posebna disciplinska sodišča. V kolikor po posebnih zakonih ne sodijo posebne, pri oblastvih srednje in vrhovne stopnje ustanovljene disciplin¬ ske komisije, odločajo o disciplinskih prestopkih upravna sodišča na prvi stopnji in državni svet glede višjih uradnikov na prvi, drugače pa na drugi stopnji. Disciplinske kazni so zmajšba pre¬ jemkov, izguba časa za napredovanje, premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez povračila seli¬ tvenih stroškov, upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojninskih prejemkov in končno kot najtežja kazen odpust iz službe. Disciplinski pre¬ gon nikakor ne izključuje kazenskega postopka, ako je uslužbenčevo ponašanje kaznivo po kazen¬ skem zakoniku. Za moštvo vojaško organiziranih teles, kakor sta to policijska straža ali finančna 125 kontrola, je radi potrebe strožje discipline tudi disciplinski postopek strožji. Gotovo bodeta kazenskopravna in disciplinska odgovornost v dokajšnji meri preprečila kršitev službene dolžnosti, kršitelje pa s kaznijo na ob¬ čuten način napotila k izpolnjevanju dolžnosti ter jih po potrebi tudi izločila iz vrst državnih usluž¬ bencev. S tem bo kolikor toliko dano občnosti in uradniškemu stanu primerno zadoščenje. Pripetiti se pa zna, da je državni uslužbenec z nezakonitim ali nepravilnim vršenjem službe storil škodo. Oško¬ dovancu bi zgolj disciplinsko ali sodno kaznovanje vobče ne dalo zadostnega zadoščenja in vrhu tega nikakor ni vsako nepravilno postopanje že tudi kaznivo. Treba je torej še imovinskopravne odgovornosti. Razlikovati moramo, ali je državni uslužbenec ^storil škodo državi sami ali pa tretjim osebam. Že ustava sama in podrobneje zakon o uradnikih določata, da odgovarjata za take, tretjim osebam storjene škode uslužbenec in pa država. Po zakonu o uradnikih je tožbo vložiti pri pristojnem sodišču po kraju, kjer je bila škoda storjena, ter jo mora oškodo¬ vanec naperiti proti državnemu uslužbencu, ki je z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem v služ¬ beni dolžnosti škodo storil, in pa obenem proti državi. Ako se tožba ni takoj naperila tudi proti državi, prestane sploh vsaka odgovornost države, a tudi v ostalih primerih mora država plačati prisojeno odškodnino samo, kadar se od uslužbenca zbog njegove plačilne nezmožnosti ne bi mogla izterjati. O nezakonitem ali nepravilnem vršenju službe govorimo ustrezno določbam občega držav¬ ljanskega zakonika le v dveh primerih: a) ako je protipravno dejanje storjeno v hu¬ dobnem namenu (dolus) in škoda povzročena ve- doma in hotoma, ali 126 b) ako se je služba vršila malomarno in je zavoljo tega nastala škoda. Ta malomarnost (culpa) izvira ali iz krivne nevednosti ali iz manjkajoče potrebne pazljivosti ali potrebne marljivosti. Ta malomarnost je očividna, ako se opušča tudi ona skrbnost, ki jo tudi manj oprezen človek uporablja, ni pa nikake malomarnosti, ako se škoda ob na¬ vadni pazljivosti in marljivosti ne bi mogla od¬ vrniti ali ako se protipravnost ob navadnih zmož¬ nostih ne bi mogla spoznati. Kadar ni malomarnosti, ni tudi krivde in s tem obveznosti do odškodnine. Skrbnost se meri seveda po zmožnostih, ki jih navadno imajo državni uslužbenci enakega ali podobnega položaja. Ni vedno treba aktivnega dejanja državnega uslužbenca, včasih utegne že zgolj opuščanje služ¬ benega opravila učiniti škodo in odgovornost za njo. To velja v onih primerih, v katerih je bil uslužbenec po zakonitem predpisu dolžan v nekem roku ali sploh pravočasno izdati upravni akt. V ko l ikor je moč škodo odvrniti z rednimi pravnimi sredstvi, ni odgovornosti. To velja zlasti takrat, kadar konkretni avtoritativni akt, ki ga državna uprava izda, ni takoj izvršen, nego redni pravni lek ugovora ali pritožbe zadrži izvršbo tega akta. Kdor pravočasno ne ugovarja ali se ne pritoži, dasi bi s tem mogel zadržati izvršnost in doseči izpremembo upravnega akta, ta nima pravice zah¬ tevati, da se mu povrne škoda. Toda v onih slu¬ čajih, v katerih pravni lek (redni, a tudi izredni kakor obnova postopka ali postavljenje v prejšnji stan) sicer ne bi mogel ali vsaj ne bi moral za¬ držati izvršnost, utegne opustitev tudi takšnega pravnega leka bolj ali manj zmanjšati odgovornost državnega uslužbenca, ker bi se s takim pravnim lekom, ako bi bil uspešen, moglo preprečiti na¬ raščanje škode. 127 Ne le tretje osebe, temveč tudi država sama kot nositeljica imovinskih pravic je lahko oškodovana z nezakonitim ali nepravilnim vrše¬ njem službe. Po zakonu o glavni kontroli sodita glavna kontrola kot računsko sodišče na prvi stop¬ nji, kasacijsko sodišče pa na drugi stopnji o po¬ vračilu škode, ki bi jo učinili državni uradniki, določeni za odrejanje državnih izdatkov in za prejemanje, upravljanje in izdajanje državne imovine. So to predvsem oni državni uradniki, ki prevzemajo, žurnalizirajo, hranijo in izdajajo dr¬ žavni denar, vrednosti in material, dalje oni, ki odrejajo izdatke in angažirajo kredite, potem tisti, ki knjižijo dohodke, izdatke in angažirane kredite v računske knjige ali pa potrjujejo obstoj odo¬ brenega in otvorjenega kredita, končno oni, ki vi- dirajo listine o izdatkih glede njih osnovanosti v zakonu in proračunu. Javnopravni odnos pragmatičnega državnega uslužbenca ne obsega le dolžnosti, nego mu daje tudi pravice. Ker je takemu uslužbencu služ¬ bovanje kar življenjski poklic, mu gre vsekakor popolna preskrba. Ta preskrba mora biti taka, da bode brez večjih materialnih skrbi in brez postranskih dohodkov lahko v polni meri in z vnemo opravljal svoje uradne posle in stanu primemo preživljal sebe in svojce. Skladno tej osnovni zahtevi se po zakonu o uradnikih razteza preskrba ne le na uslužbenca samega in le na dobo njegovega službovanja, marveč vobče tudi na čas po prestanku službe vsled upokojitve in na zaostale svojce. Prejemki aktivnih uslužbencev se stopnjujejo po činu (položajnih grupah in po¬ ložajnih stopnjah), a pri nižjih in srednjih grupah tudi še po periodičnih stopnjah. Ob premestitvah po službeni potrebi pripada državnemu uslužben¬ cu povračilo selitvenih, ob službenih potovanjih pa povračilo potnih stroškov ali pa povprečnina 128 E o posebnih predpisih. Pragmatičnim uslužbencem, i imajo zadostno let aktivne službe, a se upo¬ kojijo, gre iz državnih sredstev osebna pokojnina, ki se odmeri po številu službenih let v odstotkih aktivnih prejemkov. Da ne bi po smrti aktivnega kakor tudi upokojenega državnega uslužbenca njegova rodbina zašla v bedo, morajo uslužbenci vlagati v poseben uradniški pokojninski fond, iz katerega se izplačuje vdovi, hčeram in nedoletnim sinovom rodbinska pokojnina. Državni uslužbenec ima tudi pravico do let¬ nega odmora, dalje se mu dovoljuje do neke mere odsotstvo radi bolovanja ter poroda in radi privatnih poslov, ne da bi se mu zbog tega zmanj¬ šali službeni prejemki. Poleg teh pravic pa priznajo zakon o urad¬ nikih in razni drugi predpisi državnim uslužben¬ cem še razna predstva družabnega in gospo¬ darskega značaja. Uživajo posebno kazensko zaščito pri vršenju službenih poslov. Kazenski zakonik predvideva jako občutne kazni zoper onega, ki s silo ali s pretnjo, da bo uporabil silo, ovira državnega uslužbenca pri vršenju službe ali ga pri tem morda celo poškodi na telesu in zdravju in sploh z njim grdo ravna, dalje zoper onega, ki izpostavlja državne uslužbence, vršeče uradno dolžnost, posmehu ali preziranju ali javno poziva na odpor ali neposlušnost proti njim. Toda tudi razni upravni zakoni ščitijo javne upravne funk¬ cionarje. Po zakonu o notranji upravi mora vsakdo čuvati v službenem občevanju z državnimi ali samoupravnimi organi javne uprave dostojnost in pozornost, ki ustreza njih javnemu položaju, ter obče upravno oblastvo prve stopnje, ne glede na sodni postopek, kaznuje v denarju od 10 do 500 din, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 10 dni vsako osebo, ki žali v službenih prošnjah jav¬ nega organa ali se ponaša, ko ta opravlja službeno 9 129 dolžnost, tudi navzlic predhodnemu opominu na¬ menoma uporno ali se upira ugoditi njegovemu pozivu. Zakon o občem upravnem postopku pa daje voditelju uradnega poslovanja (n. pr. voditelju ustne razprave, voditelju zapisnika o ustni izjavi) obsežne pravice za vzdrževanje reda in predvideva zoper one, ki zakrivijo v poslovanju večjo nedo- stojnost ali teže zmotijo red ali pa v svojih pis¬ menih vlogah prekršijo dolžno spoštovanje do organov javnega oblastva, kazen zbog nereda v gori navedni višini. Državnim uslužbencem gredo tudi razna pre d- stva gospodarskega značaja. Po zakonu o uradnikih so prejemki državnih uslužbencev in upokojencev oproščeni vseh samoupravnih doklad, dalje so vse vloge, ki se nanašajo na njih osebne in rodbinske pravice, oproščene taks, a v javnih bolnicah imajo državni uslužbenci, upokojenci in njih rodbine pravico do zdravljenja ob državnih stroških. Uživajo tudi ugodnosti na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Končno si po občinskih zakonih pridobe član¬ stvo v občini, Jtjer je njih stalni službeni sedež, v kolikor izrečno ne izjavijo, da obdržijo staro članstvo. Službeni odnos državnega uslužbenca se i z - premeni s postavljenjem pripravnika na urad¬ niško mesto, z napredovanjem v višjo položajno grupo ali stopnjo in v višjo periodično stopnjo, s postavljanjem na višje ali drugo zvanje, s presto¬ pom iz ene stroke v drugo in s premestitvijo iz enega urada v drugega. Za popolnitev izpraznjenih mest je v nekaterih specialnih zakonih izrečno predpisan javen natečaj. Da se prepreči neprimerno naglo napredovanje v višje položaje in na višja zvanja, mora po zakonu o uradnikih državni usluž¬ benec prebiti z redkimi izjemami v predhodni grupi najmanj določeno število let. Ob takšni utesnitvi 130 pridejo moralno in intelektualno manj sposobne in strokovno manj izvežbane osebe težje do višjih mest, a večletno, na vse podrobnosti se raztezajoče in po nadrejenih funkcionarjih nadzorovano po¬ slovanje omogoča kompetentnim organom pra¬ vilnejše izbiranje. Iz le-tega razloga je otežkočen tudi prehod iz ene stroke v drugo, prehod iz samoupravne službe, a zlasti oni iz svobodnega poklica. Služba prestane ne samo s smrtjo, marveč tudi radi težkih kriminalnih in disciplinskih de¬ liktov, radi telesne ali duševne nesposobnosti, sta¬ rosti in druge neprikladnosti za službo in z izgubo državljanstva. Ako si uslužbenec še ni pridobil pravice do pokojnine ali jo je izgubil zbog izgube državljanstva ali težkih deliktov, takrat se odpusti, drugače pa upokoji. Služba prestane tudi po usluž- benčevi volji, ako po polnih službenih letih ali zbog visoke starosti prosi za upokojitev ali ako poda ostavko na službo. Ker dopušča zakon od¬ pust ali upokojitev v dokajšni meri svobodni oceni državne uprave in ne le ob točno v določenih pogojih, je stalnost uradnikov ogrožena. Čuvstvo negotovosti in strah pred možnim političnim preganjanjem sta posledica te nestalnosti, s čimer pa je nepristran¬ sko uradovanje kolikor toliko moteno. S prestankom službe še ne preneha povsem službeni odnos. Zlasti upokojenci so podvrženi še disciplinski oblasti, in vsak uslužbenec mora čuvati službeno tajnost tudi še potem, ko mu je služba prestala. Zastran sličnih, a več desetletij trajajočih in pre¬ težni del njih javnega in privatnega življenja obse¬ gajočih dolžnosti in pravic pragmatičnih uradnikov E roti državi nastane poseben uradniški stan, i ga združuje in veže nekaj trdo ukoreninjenih idej. Po eni strani hočejo pripadniki te družabne skupine zajamčiti sebi in svojim rodbinam trajno 9» 131 oskrbo, po drugi strani pa se med uradništvom samim in med prebivalstvom čim krepkeje utrjuje prepričanje, da državni uradnik ni uslužbenec te ali one politične stranke, marveč celote, da mora uživati glede svoje poštenosti in stvarnosti zaupanje vsega prebivalstva in zbog tega svojo oblast in svoj položaj uporabljati le v občo korist po čim stvarnejših vidikih in ne le v hipne strankarske interese. Vse to pa je neizvedljivo, ako uradnikom ni zagotovljena stalnost in če usmerjajo njih de¬ lovanje bolj ali manj očitni nezakoniti strankarski vplivi. Prvo ne bi bilo težko doseči, potrebnih je le nekaj manjših izprememb v zakonu o uradnikih, zlasti ne smeta biti odpust iz državne službe in upokojitev prepuščeni kar svobodni oceni državne uprave. Izločanje uradništva iz vrveža političnih strank pa ni lahko izvedljivo. To izločanje ime¬ nujejo tudi depolitizacijo uradništva, toda ne pov¬ sem pravilno, ker ni le delovanje političnih strank politika, temveč se mora v javni upravi radi obče blaginje čim temeljiteje uveljavljati znanstvena politika, ki se opira na preizkušene izsledke dru¬ žabnih ved ter spoštuje načela krščanske huma- nitete. V parlamentarni monarhiji, kjer prevladuje politična volja parlamentarne, iz predstavnikov nekih političnih strank sestavljene večine, tam prepoved strankarskega delovanja uradnikov v uradnem poslovanju in izven njega vobče velja le za uradnike, ki ne pripadajo večinski stranki, ter odločilni krogi običajno mirno trpe kršitev takšnih prepovedi, ako je ta kršitev večinski stranki v korist, in vrhu tega kršitev navadno še nagrajajo. V ustavni monarhiji sta si krona s svojim, na za¬ upanje naroda oprtim vplivom in z vrhovnim zapovedništvom nad vso vojaško silo in pa večina narodnega predstavništva v nekakšnem ravnotežju in je politična smer državne uprave že nekak kompromis ter rezultanta teh dveh političnih volj. 132 Že radi tega dvojnega izvora vladne politike je v ustavni monarhiji preenostransko, le interes ene same politične stranke uvažujoče udejstvovanje državne uprave dokaj otežkočeno, toda tudi v parlamentarni monarhiji včasi potrebni kompromisi med raznimi strankami brzdajo strankarsko poli¬ tično strast. V izdatni meri utegnejo ocenjanje uradnikov po komisijah, sestavljenih iz višjih urad¬ nikov, dalje zaslišanje sosvetov višjih uradnikov prizadete stroke pri napredovanjih na višje polo¬ žaje, pri imenovanjih na višja zvanja, pri preme¬ stitvah itd., preprečiti marsikakšen zgolj raz stran¬ karski vidik nameravan ukrep personalne politike. Uradnik, ki svojo službo vestno opravlja, se bo čutil bolj varnega. Da se pa onemogoči očita zloraba uradniškega položaja v korist vladajočih političnih strank in na škodo poedincu, naj bi imel tudi ogroženi ali celo oškodovani poedinec pravico predlagati pri pristojnem disciplinskem sodišču uvedbo disciplinskega postopanja. Seveda zgolj taka sredstva še ne zadoščajo, potrebna sta globoko ukoreninjen pravni čut med ljudstvom sploh in pri uradništvu posebe ter njuno odločno odklanjanje vsake samovoljnosti kakor tudi vsakega preziranja nujnih ljudskih teženj. Zakon o uradnikih ima posebne določbe o pogodbenih državnih uslužbencih. Delimo jih v pogodbene uradnike in v dnevni- čarje, prvi opravljajo posle, ki jih sicer vrše prag¬ matični uradniki, drugi pa posle zvaničnikov in služiteljev. Glede njih sprejema v državno službo, njih nagrade in ostalih pravic, potem glede ocene in disciplinske odgovornosti kakor tudi glede pre- stanka službe je v zakonu samem toliko predpi¬ sov, ki utesnujejo svobodo pri sklepanju služ¬ bene pogodbe, da s privatnopravno pogodbo o pogodbeni službi nikakor ne more nastati taka ozka vez med državno upravo in uslužbencem, 133 kakršna je ona pri pragmatičnih uslužbencih, zlasti ne pripada pogodbenim uradnikom in dnevničar- jem pokojnina, a sprejeti se smejo v službo tudi tuji državljani. Služba pri državnih prometnih ustanovah (ministrstva za promet in le-temu podrejenih državnih nadzornih uradih glede že¬ leznic, pomorstva in rečnega prometa sploh in pri državnih železnicah in državnem rečnem bro- darstvu) je podobno urejena kakor ostala civilna služba, vendar za sojenje disciplinskih kaznivih dejanj so zavoljo posebnega, že nekakšno vojaško disciplino zahtevajočega značaja prometne službe določene posebne komisije pri centralnih in po¬ krajinskih prometnih uradih. Daši člane teh ko¬ misij postavijo izmed prometnega osebja višja prometna oblastva, pripada komisijam vendar na¬ ziv disciplinskega sodišča I. ali II. stopnje, ker so njih člani postavljeni za daljšo dobo in so v izvr¬ ševanju svoje sodniške dolžnosti nezavisni ter sploh ves postopek sliči postopku rednih kazen¬ skih sodišč. Vojaška služba ima dokaj drugačen značaj od civilne službe. Razlikovati moramo med obveznim in prostovoljnim službovanjem pri vojaški sili. Ker je naloga vojaške sile, da brani domovino in podpira zakonitost v državi, zavoljo tega je obveznost službe pri vojaški sili obča ter je vsak sposoben državljan zavezan, da osebno služi. Ta obveznost se izpopolnjuje z odslu- ževanjem roka v stalnem kadru, z vežbanjem v operativni in rezervni vojski in končno s službo¬ vanjem preko roka in vežb v pripravljalnem, mo¬ bilnem ali vojnem stanju. Kaplarji in podoficirji morejo še prostovoljno nadaljevati službo¬ vanje v stalnem kadru na ponovnih rokih. Tudi aktivni oficirji, ki jim je vojaška služba življenj¬ ski poklic, služijo prostovoljno. Aktivni oficirji 134 smejo postati absolvirani gojenci oficirskemu na¬ raščaju namenjenih šol, potem za nekatere stroke (n. pr. za razne tehniške stroke, za sanitetno stro¬ ko i. t. d.) osebe iz civilnega stanu z zahtevano strokovno izobrazbo in po doslužitvi kadrskega roka, dalje sposobni podoficirji s predpisanimi izpiti, končno ob nekih pogojih tudi rezervni ofi¬ cirji. Vobče veljajo za službene odnose oficirjev in podoficirjev kakor tudi vojaških uradnikov po¬ dobni predpisi kakor pri civilnih uradnikih, toda zavoljo posebnega značaja vojaške službe je od¬ nos podrejenih do nadrejenih vojaških oseb na način urejen, ki jamči za vzdrževanje najstrožje discipline, a obenem ščiti podrejenca pred zlora¬ bami starešinstva (zlasti odredbe uredbe o vojaški disciplini iz 1. 1924 ter zakona o vojaškem disci¬ plinskem sodišču iz 1.1899 in one vojaškega kazen¬ skega zakonika iz 1. 1930). Tudi za prestanek službe veljajo iz tega razloga posebne odredbe. B. Druga glavna vrsta državne službe je iz¬ redna državna služba. Pri mnogih poslih v državni upravi ni treba takšnih uslužbencev, ki bi ta opra¬ vila opravljali kot svoj trajni ali svoj izključni življenjski poklic. To velja v prvi vrsti a) za upravne funkcionarje, ki so posebni zaupniki krone in parlamentarne večine in pri katerih ne gre toliko za stro¬ kovno znanje, marveč jim je prepuščena zlasti določitev obče smeri državne uprave. V Jugosla¬ viji so to ministri in bani. Za prve in deloma tudi za druge veljajo posebni predpisi glede njih po¬ litične, kazenske in imovinskopravne odgovornosti. Njim zaupana služba ni postransko, marveč njih glavno opravilo, toda kljub temu je kot posebna zaupna služba le nestalna in ji ne gre značaj službe po poklicu. Razlikujejo se ti funk¬ cionarji dokaj od odločilnih funkcionarjev samo¬ upravnih edinic, ki vrše ta svoj posel le postran- 135 sko ter navadno ne dobe niti plače, dalje traja le-teh častna služba vobče ne do preklica, temveč neko določeno, akoprav krajšo dobo; so pa tudi ti častni funkcionarji zaupniki svojih volilcev ali onih kompetentnih faktorjev, ki poleg volilcev po¬ stavljajo predstavnike samouprav. b) Zavoljo preobremenjenosti poklicnih usluž¬ bencev ali zastran posebnega znanja in posebne spretnosti, ki jih ti nimajo ali ki sta le izjemno ali v malem obsegu potrebni, predvidevata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju tudi honorarne uslužbence, ki proti običajnemu honorarju opravljajo kvalifici¬ rano delo, dalje dninarje in delavce za opravljanje enostavnih fizičnih del. c) Državna uprava pa tudi ne more utrpeti častnih funkcionarjev. Pri nekaterih ko- legialno ustrojenih državnih oblastvih in sosvetih sodelujejo v večjem ali manjšem številu tudi od državne uprave imenovani ali pa od samoupravnih edinic izvoljeni častni funkcionarji. Ako bi po naključju tudi bili uradniki po poklicu, so k temu sodelovanju pritegnjeni ne zbog svojega uradni¬ škega položaja, marveč zato, ker se odlikujejo po svojih znanstvenih ali umetniških vrlinah ali ker so dobro podučeni o pridobitnih in socialnih raz¬ merah svojega kraja ali stanu. Za svoje poslova¬ nje častni funkcionarji ali sploh niso plačani ali pa prejmejo sejnino in se jim povrnejo še potni stroški. Ti častni funkcionarji preprečujejo s svo¬ jim sodelovanjem preveliko okorelost ter šablon¬ sko uradovanje državne uprave in jo pravočasno seznanjajo z menjajočimi si težnjami med prebi¬ valstvom. d) Končno je tu še ob kratkem omeniti, da država ne prepušča le raznotere javne naloge, ki 1 nem sožitju na nekem sorodnem poklicu, od- 136 nosnim samoupravnim edinicam v lastno upravo, marveč poveri nekaterim organom teh samouprav kakor tudi drugih javnopravnih teles, pa celo posebno privilegiranim privatnim zavodom s pravico javnosti, da vršijo izrazite posle državne uprave. Prenesejo se ti posli le radi tega na nedržavne organe, ker ni državnih orga¬ nov, ki bi sploh mogli ali ki bi smotreno mogli opravljati one državne posle. Seveda državna uprava to vrsto poslovanja nedržavnih organov strožje nadzira s tem, da daje obvezna navodila in da to poverjeno poslovanje vsestransko presoja. V to-le vrsto izredne državne službe spada n. pr. opravljanje poslov državne uprave, ki so naloženi predsednikom občin, vodstvo matičnih knjig o rojstvih, porokah in smrtnih slučajih glede pri¬ padnikov verskih zajednic po duhovniku-mati- čarju verske občine, vršenje železniško-policijske službe po uslužbencih takih železnic javnega pro¬ meta, ki so v nedržavni eksploataciji. 137 • )■ (• POPRAVKI IN DOSTAVKI K 1. ZVEZKU ,.ORISA NAŠEGA UPRAVNEGA PRAVA (UPRAVNI POSTOPEK)" (Debelo tiskane številke pomenijo strani) 6 — značnico ..Predhodna vprašanja" je deliti v nadaljnje pododdelke ..Pojem predhodnega vprašanja, Pretres pred¬ hodnih vprašanj, Prekinitev postopka"; 7 — vrste 14. do 19. naj se glasijo: ..Spopolnitev te norme po svobodni oceni Glede pogoja za izdanje odloka Glede kakovosti ali kolikovosti odloka Izbera med raznimi zakonitimi rešitvami Meje svobodne ocene Potreba visoke pravne kulture Sodelovanje izvedencev pri odločanju Pri tolmačenju Pri svobodni oceni Vrste odlokov Konstitutivni odloki Konstitutivni odloki v ožjem pomenu Konstitutivni odloki v širšem pomenu Deklarativni odloki Deklarativni odloki vobče Deklarativni odloki v ožjem smislu Eksekutivni odloki Eksekutivni odloki Eksekutivni akti, ki niso odloki" 9 — vrsta 3. od spodaj: ..zapisov" (namesto ..zapiskov"). 23 — v prvi in drugi vrsti čitaj „se nanašajo na“ (namesto ..urejajo"). 24 — konec 3. odstavka dodaj: „Tako se n. pr. določa pri¬ stojnost po kraju društvene skupščine in ne po sedežu društvene uprave, kadar se skupščina prireja izven ozemlja policijskega oblastva, kjer je sedež društva; dalje mora n. pr. občeupravno oblastvo onega kraja, kjer priprte zatvor- 138 niče pri jezu povzročajo ob veliki vodi poplavo, že radi ne¬ varnosti nemudoma odrediti odpiranje zatvornic, najsi sta jez in sploh vsa vodna naprava tudi na ozemlju drugega občeupravnega oblastva, ki je redoma pristojno." 30 — vrsta 2: „ugoditvi predlagane odklonitve (namesto „temu odloku"). 30 — vrsta 3: vrini nov stavek: ..Neupoštevanje predloga, da se odkloni prizadet upravni organ, more stranka le ob priliki pritožbe proti glavnemu odloku izpodbijati". 30 — odstavek 1, vrsta 10: vrini nov stavek: „Ako kdo predlaga uvedbo postopanja ali se hoče udeležiti upravnega postopka, dasi po gorenjih izvajanjih ni stranka, potem od¬ klanja upravno oblastvo meritorno obravnavanje o njegovih predlogih ter je oni-le stranka le glede vprašanja, ali mu v postopku o glavni stvari sploh gre položaj stranke". 43 — konec 3. odstavka dodaj: „Pa tudi še v mnogih dru¬ gih primerih po raznih upravnih zakonih že zgolj verjetnost nekega stanja povsem zadošča, da se nameravani ali pred¬ lagani odlok opusti ali izda. To velja zlasti takrat, kadar bi izvršitev takega odloka povzročila take dejanske okolnosti, ki ogrožajo neke pravice ali pa javne interese (n. pr. dovo¬ litev take vodne gradnje, ki bi po vsej verjetnosti vplivala na smer vodnega toka in s tem ogrožala nekatera zemljišča ob bregu), dalje takrat, kadar neke okolnosti že ogrožajo pravice ali javne interese ter je s primernimi odredbami odkloniti motitve, ki bodo verjetno še nastale (n. pr. jez, ki je v slabem stanju, ogroža navdol bregove in naprave)". 4? — vrsta 5: »poslaniku" (namesto »poslovniku"). 49 — odstavek 2, vrsta 6: za besedo »veterinarska" pride »didaktična". 50 — prvemu odstavku sledi ta-le odstavek: »Ako nižja, za odločanje nepristojna stopnja za nadrejeno oblastvo iz¬ vaja dokaz po svojem lastnem uradnem izvedencu, ondaj gotovo ni zabranjeno, da ne bi nadrejeno oblastvo pritegnilo še svoje uradne izvedence, da le-ti ocenjujejo izvid izve¬ denca nižje upravne stopnje raz stališče popolnosti, a njega strokovno mnenje raz vidik pravilnosti presojajo in po po¬ trebi tudi izmenjajo. Za odločanje pristojno oblastvo se bo 139 moralo že zavoljo hierarhičnega ustroja upravnih oblastev in s tem združenega medsebojnega odnosa uradnih strokov¬ njakov pri nižjih in višjih instancah opirati pač na mnenje svojih strokovnih organov. 11 . 59 — vrsta 9: za besedo „sploh“ pride „ves“. 62 — prvemu odstavku sledita ta-le odstavka: „Pri problemu ogrožanja javnih interesov gre prav za prav za dvoje vprašanj. Le vprašanje, na katere poedine javne interese sploh se je upravnemu oblastvu ozirati radi verjet¬ nosti njih oškodovanja in do katere meje bi se v nekem kraju in času morali ti javni interesi v poštev jemati, je stvar svobodne ocene. Ko je upravno oblastvo po svobodni oceni določilo vrsto in obseg dotičnih javnih interesov (n. pr. zdravje in telesna varnost, zaščita pred dimom in smradom, hrupom in tresenjem, varnost imovine pred požarom itd.), pa mora še ugotoviti, ali bo ono stanje stvari, ki je pred¬ met postopka in je že nastalo ali bo predvidoma nastalo, sploh moglo motiti in oškodovati te po vrsti in obsegu do¬ ločene javne interese, dalje v potrdilnem slučaju ali je mo- titev nujna ali vsaj verjetna ali pa ni verjetna. To vprašanje nemožnosti, manjši verjetnosti, verjetnosti ali nujnosti, pa nikakor ni stvar svobodne ocene, nego vprašanje ugotovitve stanja stvari. Tu je treba s pomočjo eksaktnega strokovnega znanja dognati, ali neke dokazane činjenice sploh morejo ali celo verjetno bodo motile in oškodovale upoštevani javni interes. O ogrožanju smemo takrat govoriti, kadar je motitev vsaj verjetna, ni pa treba, da bi bila nujna. Z vprašanjem ogrožanja javnih interesov se bavi uprav¬ no oblastvo v prvi vrsti takrat, kadar so predmet upravnega postopka neke činjenice, ki so že nastale ali ki naj bi se šele dovolile, ter mora oblastvo preiskati, ali bi te činjenice mogle ogrožati javne koristi (n. pr. pri razpadnih gradbah, dalje pri prošnjah za odobritev ali dovolitev nekih obrtnih naprav, vodnih zgradb in podobno). Včasih pa ima uprava v mislih kakšen posebno aktualni javni interes, o katerem domneva, da ga tu pa tam neka dejstva ogrožajo. Vsled tega določi v takih primerih najpreje obseg tega interesa ter nato še poizveduje in preiskuje, so li kje takšne dejan- 140 ske okolnosti, ki bi verjetno oškodovale ta javni interes (n. pr. radi strožjih nazorov o javni morali si policijsko oblastvo zamisli meje, do katere se naj glede slik, razstav¬ ljenih po izložbah trgovin in sploh na javnih mestih zlasti radi dovzetnosti mladine, pa tudi občutljivosti povprečnih ljudi ščiti javna morala; nato ugotavlja z ogledom po mestu, katere izmed teh javno razstavljenih slik zastran verjetnega opisanega učinka ogrožajo javno moralo in, ako je tako, izda potrebne odloke, da se nespodobnosti odstranijo). Kakor preje omenjeno, je v nekih primerih upravnemu oblastvu dovoljeno, da po svobodni oceni sme ali more izdati izvesten odlok. Ni pa stvar svobodne ocene vprašanje, ali more neko stanje ali delovanje povzročati gotove učinke. Tu gre za ugotovitev stanja stvari kakor takrat, ko je treba ugotoviti, ali mora določen učinek nastati ali bo verjetno nastopil ali ni verjetno, da bi nastopil, ali sploh ne more nastopiti, ter obsega vprašanje tehle možnosti tako primer verjetnosti kakor onega manjše verjetnosti. V kolikor je v ta namen treba posebnega strokovnega znanja, rešuje to vprašanje k dokazovanju pritegnjeni izvedenec. 63 — vrsta 20: za besedo „svobodo“ pride „a seveda ni neomejena 14 . 63 — vrsta 7. od spodaj: „stanov“ (namesto »stanovskih 11 ). 64 — 2. odstavku dodaj: „Toda ne le uradništvo po pokli¬ cu, tudi predstavniki teritorialne in poklicne samouprave, dasi njim ta funkcija ni življenjski poklic in so izvoljeni morda le zastran pripadništva k neki politični stranki, mo¬ rajo čim stvarneje in čim bolj nepristranski voditi svoje posle, ako naj zavlada obče zaupanje v red in pravičnost ter se naj ne razpase za kulturo tako opasna razbrzdanost in samopašnost. Brez krepke, v dolgotrajnem in trdem delu za obči blagor nastale tradicije s svojimi malodane prinud- nimi načeli in brez takega javnega mnenja, ki odločno zahteva pošteno in koristno delovanje, pa se ti predstavniki samoupravnih edinic sredi trenja strankarskopolitičnih struj pač težko in le ob posebnih etičnih vrlinah ubranijo eno¬ stranskih strankarskih vplivov na škodo stroge stvarnosti. 141 68 — 3. odstavku dodaj: „Postopek pri izdajanju posvedočb urejajo razni specialni zakoni in na njih osnovi izdane uredbe". 68 — tretjemu odstavku sledi nov odstavek: „V ožjem smislu so pa izmed teh odlokov deklarativni edinole oni, ki ugotavljajo neko že obstoječe pravno stanje (obstoj ali neobstoj pravnega odnošaja in pa kršitev pravice in dolžnosti), torej le gori omenjene razsodbe pa posvedočbe o pravnih odnošajih samih. V kolikor se v tej knjigi na drugih mestih omenjajo deklarativni akti, so mišljeni le ti-le deklarativni odloki v ožjem pomenu." 68 — vrsta 7. od spodaj: ..izpolnjevanje" (namesto ..izpol- njenje"). 77 — vrsta 18.: „opira“ (namesto „ozira“). 80 — vrsta 16.: „omeji“ (namesto ..osnuje"). 80 — vrsta 13. od spodaj: za besedo ..primernosti" pride „ne nanaša se pa na nedostatnost postopka". 82 — konec 2. odstavka dodaj: ..Zakonodaja pa ne loči vedno med izvršnostjo in pravnomočnostjo, dasi gre tu za dva bistveno različna pojma. Dalje se dokaj nedosledno uporablja izraz o dokončnem odločanju enkrat za odločanje na poslednji dopustni upravni stopnji, ne da bi bil s tem zabranjena še tožba na upravnosodno instanco, drugikrat pa naj bi ne bila več dopustna taka tožba. Isto velja tudi za pravnomočnost, dasi je vsekakor malo prikladno, govo¬ riti o formalni pravnomočnosti, dokler je možno povsem redno pravno sredstvo, kakršna je upravnosodna tožba, in je dejanska veljavnost upravnega akta dvomljiva". 84 — vrsta 3.: ..ugoditvijo" (namesto ..goditvijo"). 84 — drugemu odstavku sledi nov odstavek: ..Predloga za povračilo preveč plačanih javnih dajatev ni zamenjati s predstavko ali pritožbo. Ne po redkem predpisuje abstraktna norma take dajatve (zlasti posredne davke in takse), da obveznost ne nastane v konkretnem primeru šele z izdajo upravnega odloka, marveč že po sili zakona ob nekih dejanjih, ki jih stranka izvrši ali bi jih vsaj morala izvršiti. Ta dejanja so ali takšna, da jih brez istočasne javne dajatve sploh ni mogoče izpe- 142 ljati (n. pr. uvoz preko carinske ali trošarinske meje, prijave k izpitom, vloge za pooblastitev ali dovolitev izvrševanja obrtov), ali pa takšna, da se brez istočasne dajatve zakrivi kaznivo dejanje (n. pr. uvoz skrivoma, opustitev prijave ob predaji trošarinskega predmeta v potrošnjo in podobno). Tudi ako stranka meni, da ni dolžna plačati ali vsaj ne v onem znesku, ki se je brez formalnega odloka odmeril, pa se vendar ne sme upirati plačilu. Brez plačila ne more uva¬ žati, njena vloga nima pravnega učinka i. t. d., a ob plačilu sme stranka le zahtevati potrdilo o vplačani davščini in nato v teku daljšega roka zahtevati povračilo neumestno pobrane ali previsoko plačane takse. Šele proti odklonitvi te prošnje je dopustna pritožba. 89 — vrsta 9. od spodaj: pred besedo „za“ pride „vobče“. 90 — vrsta 11. od spodaj: pred besedo ,,razna" vrini „a“. 91 — drugemu odstavku dodaj: „dalje določbe o dopust¬ nosti protidokaza, da sta činjenica ali dogodek neresnično posvedočena i. t. d. 98 — vrsta 12.: pred besedo „ali“ pride vejica. 109 — 2. odstavek, predzadnja vrsta: „opazbah“ (namesto »opazkah"). 143 Popravki k knjigi "Organizacija državne uprave" (Dr. Steska). stran 11.- vrsta 10: po besedi "motitve" dodaj "ter nalaga dajenje za¬ doščenja" . stran 12,- vrsta 14 od spodaj; "kaznivimi" (namesto "kaznimi), stran 14.- vrsta 10 od spodaj: za besedo "način" dodaj ", ali ki ši¬ rijo protidržavno ali razdorno propagando", stran 14.- vrsta 4 od spodaj: za besedo "omejene" dodaj "zgolj na re¬ darstvo usmerjene". stran 20.- vrsta 5: "upravne" (namesto "javne"). stran 24.- vrsta 15 od spodaj: "taki" (namesto "take"), stran 28.- vrsta 4 od spodaj: briši vejico na koncu. stran 28.- vrsta 2 od spodaj: za besedo "obsežno" vrini "zadevo", stran 50,- vrsta 14: "činu" (namesto "času"), stran 59.- vrsta 13 od spodaj: za besedo "šolo," dodaj "pomorska vo¬ jaška akademija, intendantska akademija z nižjo in višjo šolo", stran 60.- v drugem odstavku se glasi prva vrsta: "Ministrstev je sa¬ mo po sebi zastran velikega obsega in različnosti poslov več in zlasti notranja", stran 64,- vrsta 7: po besedi "zbog" vrini "tega", stran 70 .- vrsta 12 od spodaj: za besedo "uslužbencev" dodaj ",komi¬ si je za opravljanje nekaterih državnih strokovnih izpitov", stran 76.- vrsta 6. od spodaj se ima glasiti: "ter poslujejo, v ko¬ likor niso kakor komisije za likvidacijo agrarne reforme zgolj kot kolegialne komisije organizirana, le izjemoma kolegialno," stran 86.- vrsta 16 od spodaj: za besedo "le" vrini "islamski bogo¬ slovni" . stran 111.- vrsta 1: "vojaške" (namesto "vojske"). stran 111.- vrsta 6 od spodaj: "ped^jote" (namesto "pehotne"). stran 111,- vrsta 4 od spodaj: "artiljerije" (namesto "artiljerijske") stran 124,- vrsta 6: "referentov" (namesto "referatov"). \ , NARODNA IN UNIVERZITETNA S KNJIŽNICA