s?ana v gotovini Štev. 223. Izključna pooblaščenka za oglalt izvora: Uniona Pubbliciti Itav Cena - Preno Lir 0.40 mi, v soboto, 27. septembra 1041-XIX Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. lieto VI. Concessionaria esclusiva per la pubblicitž tfi provenienza italiana ed ester a: Unione Pubbliciti Italiana S. Milana Junaški prehod italijanske divizije čez Dnjeper Neskončne sovjetske izgube pri Kijevu Pomembni nastopi italijanskega letalstva na vzhodnem bojišču Ukrajinsko bojišče, 27. sept s. Posebni dopisnik agencije Stefani, ki je tri dni od prav blizu spremljal zmagovito akcijo velike italijanske enote v bitki za Dnjeper, poroča, da so italijanske sile 23. septembra zjutraj ob zori prekoračile reko. Vojaki so šli čez vodo s posebnimi čolni. Nasprotnik je takoj opazil njihov poskus in začel z obilnim ognjem, na katerega je pa odločno odgovarjalo italijansko topništvo z _ drugega brega. Pod ognjem, ki ni odnehal, so italijanski vojaki kar naprej bredli čez reko. Pred koncem dneva se jim je posrečilo na drugem bregu reke postaviti mostišče, katero so ponoči še ojačili. Naslednje jutro so Sovjeti sprožili kar najstrahovitejše napade zoper to mostišče, ki se je držalo ves dan. Sovjeti so delali strašanske napore, da bi pregnali Italijane. Boj je postajal skrajno hud, toda Sovjeti mu niso bili kos, zlasti zaradi tega ne, ker 60 druge italijanske sile kar naprej pritekale čez reko. Na večer 24. septembra so italijanske sile, ki so se celih 24 ur tako hrabro držale, prešle v protinapad. Podpiralo jih je topništvo, katero so prestavili v zelo sprednje postojanke. Bitka se je končala z besnim spopadom moža proti možu. V njej so italijanski vojaki pokazali vso svojo borbeno gorečnost in prisilili nasprotnika, da je pobegnil ter jim pustil postojanko izredne važnosti. Podčrtati je treba, da so se Italijani borili zoper nasprotnikove sile, ki so bile po številu trikrat močnejše. Navzlic temu so se morali Sovjeti umakniti, ko so jih doletele kar najhujše izgube in ko so pustili v italijanskih rokah veliko število ujetnikov. Bitke sta se udeležila tudi dva bataljona nemških vojakov, dodeljenih italijanski diviziji. Italijansko letalstvo je dragoceno sodelovalo v bitki in naganjalo v beg nasprotne sile, od katerih je samo nekaj letal sprejelo boj. V enem spopadu so bila sestreljena tri sovjetska letala v plamenih, eno letalo pa je Zbilo protiletalsko topništvo. KI bollettino No 480: Azroni aeree contro Malta H Quartier Generale delle Forie Armate co- munica: Nella notte scorsa 1’aeroporto di Micabba (Malta) e stato nuovamente hombardato da aerei nazionali. In Africa Orientale, nella notte sul 25. i re-parfi del ridotto di Uolchefit e del Caposaldo di Celga hanno respinto tentativi d’attacco notturni dello avversario, al quale sono state inflitie pordite. Nell’Africa Settentrionale vivaee attivita delle nostre artiglierie sni fronte di Tobruk. Due veli« voli nemici, che nel pomeriggio del 24 hanno bom-bardato e mitragliato a bassa quota Misurata cau-sando una diecina di perdite tra gli indigeni e danni ad abitazioni, sono stati entrambi abbattnti. IJn altro apparechhio britannico 'e stato colpito dal-la difesa contraerea di Bengasi ed č precipitato in fiamme nel mare. — Stefani. Vojno poročilo it. 480: Letalske akcne proti Malti Uradno vojno poročilo 5t. 480 pravi: Italijanska letala so ponoči zopet bombardirala letališče Micabbo na Malti. Vzhodna Afrika: V noči na 2B. september so oddelki posadke v Uolkefitu in v Celgi odbili poskuse nočnih napadov sovražnika, kateremu so bile prizadejane izgube. Severna Afrika: Živahno delovanje našega topništva na bojišču pri Tobruku. Dve angleški letali sta popoldne dne 24. sept. bombardirali in i ognjem iz strojnic obsipali v nizkem poletu Misurato, kjer je bilo približno 10 oseb med domačini ranjenih in je bila prizadejana škoda na stanovanjskih poslopjih. Obe letali pa sta bili sestreljeni. V Benghaziju je protiletalsko topništvo sestrelilo angleško letalo, ki je v plamenih padlo v morje. Zmagovita akcija italijanske divizije je omogočila nemškim motoriziranim skupinam, da bo izkoristile njen uspeh in krenile proti važnim ciljem. Italijanske izgube v tej bitki so bile zelo šibke. Hitlerjev glavni slan, 27. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, 6e neusmiljeno nadaljuje uničevanje nekaterih vzhodno od Kijeva obkoljenih sovražnih sil. Število ujetih se je zvišalo na 492.000 mož. to število pa še vedno raste. Letalstvo je porušite železniške proge m naprave oboroževalne industrije v prostoru okoli Markova, Tule in Moskve. Ukrajinsko bojišče, 27. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so letala italijanskega ekspedicijskega zbora prepodila sovjetska letala, ki so hotela motiti potek bojev na levem bregu Dnjepra. Število ovjetskih letal je zaradi neprestanih izgub zmanjšano, vendar so sovjetska letala skušala doseči svoj cilj v skupinah po tri ali štiri letala. Odsek, ki je bil poverjen italijanskemu letalstvu, pa je postal zelo nevaren za sovjetska letala. Sovjetska letala so rajši opustila svojo nalogo, kakor pa da bi se spustila v boj s fašističnimi lovci. Število sestreljenih sovjetskih letal v zadnjem tednu je zelo pomembno. V zadnjih 24 urah je italijansko letalstvo k svojim prejšnjim zmagam priključilo Še 6 letal, in sicer jih je bilo četvero letal sestreljenih v plamenih in to po boju, ki je trajal le nekaj minut. Proslava prve obletnice podpisa trojne zveze v Berlinu Berlin, 27. septembra, s. Na predvečer obletnice podpisa trojne zveze so se včeraj v prostorih tiskovnega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu sešli diplomatski zastopniki treh velikih držav, ki so zvezo podpisale in zastopniki narodov, ki so pristopih k temu strahotnemu politično-vojaškemu orodju, katero je ustvarila Os. Posebno slovesnost je spominski prireditvi dala navzočnost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Ta se je ob prihodu prisrčno pozdravil z italijanskim poslanikom Dinom Alfierijem in se z njim dalje časa pogovarjal, nato pa so mu predstavili italijanske časnikarje, ki bivajo v Berlinu. Zunanji minister se je pogovarjal tudi z drugimi poslaniki in diplomatskimi zastopniki držav, ki so članice trojne zveze. Ko je poijil kozarec vina, s katerim so postregli v proslavo obletnice velikega dogodka, se je poslovil. Nato so kazali film o zgodovinskih dogodkih, kakor so se razvijali v prvem letu po podpisu trojne zveze. Tokio, 27. septembra, s. Zastopnik zunanjega ministrstva Ishi ter uradniki obveščevalnega urada v japonskem zunanjem ministrstvu so italijanskim, nemškim in madžarskim časnikarjem priredili kosilo v proslavo obletnice pogodile o trojni zvezi. Ishi je imel govor, v katerem je podčrtaval cilje te zveze, ki ostane podlaga japonske zunanje politike. l6to poudarja dnevnik »Asahi«, ki prinaša za proslavo tudi sliki italijanskega in nemškega poslanika v Tokiu. Sefa španske vlade Madrid, 27. sept s. Španska vlada je včeraj imela sejo pod predsedstvom državnega poglavarja generala Franca. Zlasti so se na tej seji mi-nistir bavili z znatno podražitvijo najnujnejših življenjskih potrebščin. Podražitev povzročata špekulacija in pa kopičenje živeža. Vlada je sklenila izdati potrebne ukrepe, da postane kos položaju in da bo pri tem ravnala z vso naglostjo ter z vzgledno strogostjo. Na seji je bil odobren zakon o pomožnih delih po španskih pomorskih oporiščih in ladjedelnicah ter sprejeti 6klepi za raz lična javna dela. Angleški ekspedicijski zbor za na Kavkaz Stockholm, 27. sept. s. >Sozialdemokraten< prinaša iz zanesljivega vira poročilo, da general VVavell, vrhovni poveljnik angleških sil v Indiji, zdaj sestavlja angleški ekspedicijski zbor, ki bi iz Indije čez Perzijo lahko šel do prvih postojank na Kavkazu ter tam v družbi sovjetskih sil skušal zadržati nemško napredovanje. Železnica, ki drži čez Perzijo, prestaja te dni hudo preskušnjo, zakaj po vseh postajah je nabito polno angleških čet, ki odhajajo proti severu. Zakon o priglasitvi premoženja na Hrvaškem Zagreb. 27. sept. s. Izšel je zakonski odlok o tem, da morajo vsi, ki so pod bivšimi jugoslovanskimi vladami od 1. decembra 1918 do 10. aprila 1941 imeli kakršna koli službena mesta, posebnemu državnemu^ komisariatu priglasiti poreklo svojega imetja, imetja žene in otrok. Tudi banke morajo priglasiti vloge oseb, ki se jih ta odlok tiče. Novo hujskanje na poboj Nemcev Stockholm, 27. sept. s. List »Manchester Guardian« prinaša nov članek, poln sovraštva do Nemčije. Članek vabi angleško javnost na pravo in pristno uničenje nemškega ljudstva. Treba je pobijati ne samo nemške vojake, temveč tudi civiliste. V tej vojni nimajo načela o pravičnosti in o omiki nobenega pomena in veljave. Novi koraki za vstop Združenih držav v vojno Pred odpravo ameriškega zakona o nevtralnosti Washingotrebuie vojnih strojev. Ta potreba je bistvenejša kakor pa domnevamo. Ne smemo misliti, da Rusija dela za nas. Mi moramo delati zanjo, piše vodilni angleški dnevnik »Times« o položaju na vzhodnem bojišču. Pri zagonetni eksploziji, ki je pretrgala železniško progo pri švicarskem kraju Thionu, je bilo ubitih sedem 06eb. Precej hiš v okolici so morali izjjrazniti. Apostolski delegat sv. Stolice v Carigladu je vče-*raj izrekel grškemu patriarhu sožalje zaradi požara, ki je uničil 6edež patriarhije ter dvesto drugih hiš. Po poročilu iz nemškega vojaškega vira so nemške podmornice med 22. junijem m 22. septembrom potopile za približno milijon ton angleškega trgovskega brodovja. Finski listi pišejo, da je finska vlada brezbrižna do angleških prizadevanj in groženj, da mora Finska skleniti poseben mir s Sovjetsko Rusijo. Angleške pomorske sile v Rdečem morju so 17. septembra začele z napadom na francosko Somalijo in pristanišče Džibuti. Pristaniški promet v Newyorku je v enem letu zrasel za 50%, južnoameriška pristanišča pa so zamrla, ker so Združene države dale skora j vse svoje trgovsko brodovje na razpolago za prevoz v Anglijo, ugotavljajo španski Usti. V Murmanu na Bavarskem je umrl Gottfried Feder, ki je bil s Hitlerjem. Strasserjem, Rosenber-gom in drugimi začetnik narodno6ocialističnega gibanja. Angleške vojne ladje po ameriških ladjedelnicah Waxhmqton, 27. sept. s. Ameriški mornariški _ minister je sporočil, da so po različnih ameriških ladjedelnicah zdaj v popravilu naslednje angleške vojne ladje: rušilec »Burn-ham«, bivši ameriški, zdaj angleški rušilec »Au-lick«, angleška podmornica »Parthian« ter bivša francoska, zdaj angleška podmornica »Surcouf«. Od začetka vojne je bilo po ameriških ladjedelnicah v popravilu vsega 27 ladij. ren za sedanjo vojno in za njen razvoj. Roosevelt je vojno hotel že leta 1937 in njegovi zastopniki 60 v Varšavi, v Parizu in po balkanskih prestolnicah hujskali nanjo. Rapporto del Segretario del Partito ai Federali 1° ottobre XIX alle ore 11 il Segretario del Partito terra rapporto nella sede Littoria ai se-gretari federalL Le giornate dell Eccellenza Bottal a Berlino Berlino, 26 settembre. Anche oggi 1’Ecc. Bottai ha dedicato le sue visite quaj>i esclusiva-mente agli istituti scolastici di Berlino. II mini-stro deirEducazione nazionale dopo aver effet-tuata una visita alla nuova cancelleria del Reich ha visitato alcune scuole medie, quindi diversi istituti per 1’istruzione professionale, tra cui auello annesso ai grandi stabilimenti »Siemens*, ministro fascista ha reso quindi visita al mi-nistro della propaganda del Reich dr. Giibbels, col quale presente il ministro Rust, si e intrat-tenuto in cordiale colloquio. Nel tardo pomeriggio 1'illustre ospite italiano si e recato alla cli-nica della Charite, e la giornata si e conclusa con un ricevimento offerto dal presidente dello associazione italo-germanica. Vesti 27. septembra V Rimu bo danes seja osrednje vlade pod Mussolinijevim predsedstvom. Danski kralj Kristijan je praznoval včeraj svoj I rojstni dan. Hitler mu je poslal brzojavne čestitke. Po ruskih bojiščih potuje sedaj švedsko vojaško odposlanstvo, katero vodi general Doegberg. Z njim potuje tudi princ Gustav Adolf. Devet degaulističnih častnikov je bilo na smrt obsojenih v Clermont Ferrandu od posebnega vojaškega sodišča. Obsojeni so zaradi veleizdaje, begunstva in poneverb. Britanski ministrski predsednik bo na prihodnjem sestanku parlamenta podal izjavo o vojaškem položaju, mogoče pa r.e bo posebei dotaknil tudi sovjetske Rusije. Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno Posebni Rooseveltov odposlanec pri papežu, Myron Taylor, je prispel v Lisbono, kjer ga je sprejel portugalski ministrski predsednik Salazar. Francoski poslanik v Buenos Airesu je včeraj protestiral pri zunanjem ministru zaradi demonstracij, ki so jih priredili hujskaški elementi pred francoskim poslaništvom v Buenos Airesu. Verjetno je, da so demonstracije uprizorili komunisti. V Avstraliji so priredili prvo zatemnitveno vajo v mestu Victoria. Področje zatemnitve je obsegalo 3000 kvadr. milj v mestu in okrog njega. Dvoje ameriških letal je treščilo na tla iz neznanih vzrokov blizu Pensacoleja. Ubilo se je 6 pilotov. Londonska konferenca ni bila tako mirna kakor jo je opisala angleška propaganda, ker so Poljaki in Čehi predložili zelo velike zahteve, holandski zastopnik pa jih je odklonil. Nemški guverner na otoku Kreti je izdal nove ukrepe glede ureditve prometa, socialnega skrbstva in glede zidave ljudskih hiš. V Zagreb je dopotoval prvi španski poslanik Vin- cenzo Gonzales, ki bo čez nekaj dni izročil poverilnice poglavniku. Ameriška trgovskn mornarica je od 1. avgusta letos izgubila 900 mornarjev, poroča angleška uradna agencija. Odstavljen je bil poveljnik argentinskega letalstva, general Zuloaga. Po poročilu lista >Daily Express< je London imel v sedanji vojni 1500 letalskih alarmov. Zaradi omejitev švicarskega uvoza po morju, kakor jih je sklenila izvajati Anglija, bo švicarsko gospodarstvo zelo udarjeno. Ker ne bo več surovin, se bo zelo pomnožila nezaposlenost, izjavlja švicarska vlada. Na turško mejo je iz Perzije dopotovalo 150 nemških državljanov, ki bodo čez Ankaro odpravljeni v Nemčijo. le s „Slooeuieulm kolutat)cm* * boste dobili zastoru tudi lepe nate doma te Jaslice Nesreče v švedskem letalstvu se nadaljujejo. Včeraj sta pri neki taki nesreči izgubila življenje dva častnika. Vzroka teh nesreč niso še našli. Ameriški finančni minister Horgenthau je sklenil predlagati stoodstotni davek na čezmerne dobičke v vojni industriji. Zaradi tega sklepa vlada v ameriških industrijskih krogih hudo razburjenje. Angleško letalstvo je včeraj spet bombardiralo francosko luko Rouen. pri čemer je bilo 14 ljudi ubitih, 18 ranjenih. Sirite naj boljSi slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Košir in Žižek o nastopu slovenskih atletov in plavalcev v Italiji Ljubljana, 27. septembra. | Športni poročevalec našega lista ju je poiskal, da mu kaj povesta o svojem nastopu v Italiji pred tednom dni. V kratkem sta tole povedala: Košir: Kakor jaz, tako sta bila tudi oba moja tovariša inž. Stepišnik in Milanovič vesela, da bomo lahko tudi na tujih tekališčih pokazali, kaj znamo. Najprej smo odšli v Schio. to je majhno planinsko mestece z 18.000 prebivalci. Od teh meščanov je dobrih 8000 zaposlenih v eni izmed največjih italijanskih tovarn »Lane-Rossa«. Ta tovarna silno veliko žrtvuje za šport in ima v svojem lahkoatletskem moštvu nekatere odlične italijanske lahkoatlete. V jeseni bo za tovarniško moštvo nastopal tudi slavni Lanzi. Tovarna ima tudi krasen stadion. V Schiu torej so se zbrali povabljeni atleti, da prebijejo nekaj dni skupaj, preden nastopijo v Milanu. In tja smo prišli tudi mi. V Schiu je bilo zbrano vse, kar kaj pomeni v italijanski lahki atletiki. Preden smo odpotovali v Milan, je bil znani nastop v Schiu, ki je bil za nas tri preizkušnja, ali bomo mogli v Milanu sploh nastopiti. In kakor vam je znano smo ta krst dobro prestali. Vsi atleti v Schiu smo bili pod strogim nadzorstvom ameriškega trenerja Comstocka, ki že dalj časa vzgaja najboljše italijanske lahkoatlete. Tudi za nas se je zanimal, po izbirnem mitingu pa je dejal o nas treh nekako tole: Inž. Stepišnik ima vse prednosti, da postane še velik borec mednarodnih lastnosti. Treba pa se mu bo oprijeti drugega sloga. — Milanovič je naravni talent in nima pri skoku prav za prav nobene tehnike. On skoči toliko, kolikor mu je narava dala. Mlad je še, in če bo resno vzel skakanje, se mu obeta še lepa bodočnost. — O meni pa je rekel, da Imam priroden tek, katerega ne bo treba nič (boljšati. Z gornjim delom telesa pa da ne ravnam dobro in tudi z rokami bom moral delati pri teku drugače. Tako je rekel Comstock o nas. V Milanu. Na velikem igrišču, kjer je nad H0.000 ljudi gledalo nogometno tekmo med Am-brosiano in Milanom. Vika in krika čez mero. Pač južnjaški temperament. In med odmorom lahkoatletski nastop. Pridemo na tokališče in že se začne boj s komolci za progo, po kateri bo kdo tekel. Ni namreč vseeno, kje kdo teče, kajti na prvem ovinku izgubi tekač, ki teče po zuna-hji progi, dobra 2 metra in že to je lahko odločilno. Stara rutina je odločila, da je najboljše mesto zavzel Lanzi, nato dva Madžara, jaz in še nekateri drugi. Strel. 400 m tečemo skupaj, potem pa se omenjeni trije odtrgajo, jaz zgubim z hjimi »stik«, kakor temu pravimo v lahkoatletskem izrazoslovju. Na 700 m se jim spet približam, toda slaba taktika mojega teka in napake, o katerih mi je govoril ameriški trener, me po-sade le na tretje mesto. Tekel 6em: 100 m 2:28,2 ln sem zboljšal schijski čas. Tam sem tekel 2:30,5. Kljub temu, da sem bil tretji, je to najboljši čas, kar sem ga kdaj dosegel. Precej sem imel tudi treme pred tolikimi gledalci. Ce bom imel še kdaj priliko zastopati slovenski šport, se bom še bolj potrudil. — O bodočih nastopih pa je dejal, da zaenkrat ni predviden noben mednarodni nastop, pač pa, da bodo nekateri najboljši odšli na zim-41 Iski trening v Rapallo. Tam se namreč zbirajo na zimo vsi najboljši lahkoatleti iz Italije, da skupaj prežive zimski trening. — H koncu razgovora je dejal, da so dobili vsi, ki so se na nastopu dobro odrezali, krasna darila, in da je bil tudi_ on deležen športne radodarnosti. Posebno v Schiu imajo odprto roko za dobre lahkoatlete. Športniki, ki so uslužbeni v tovarni, nimajo ne le dobre plače, ampak so tudi sicer vedno nagrajeni, kadar kaj pomembnega dosežejo. To jim daje še večjo pobudo za uspeh. Žižek: Odšli smo skoraj nepripravljeni, vsaj o sebi lahko tako rečem. O, če bi vedel, da nas čaka tak nastop, bi bili uspehi še lahko vse drugačni. Voda je bila hladna. Imela je komaj 17 stopinj. Približno smo poznali italijanske plavače in smo na dosežena mesta že nekako računali, čeprav seveda na skrivnem. Nastopil sem v štirih disciplinah, od katerih je bila najtežja tista na 200 m. Imel sem odlične nasprotnike. Mnogo več truda me je stala proga 1500 m. Toda v vse sem se zagrizel, saj me poznate, kakšen sem. Ce bi naši ilirijanski tekmovalci plavali skupaj v štafeti, bi gotovo zasedli prvo mesto. To tedaj, če pri Italijanih ne bi plaval Signori, ki je odličen plavač. — Kakor smo poučeni dozdaj, je dejal Obvestila Na abiturientskem tečaju Trgovinsko-iudu-strijske zbornice se pričnejo predavanja 4. oktobra. Podrobnosti na uradni deski. Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom z začetno črko A—L so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj ei jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 8. oktobra. Vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča onstran meje mestne občine ljubljanske na ozemlju, ki ga ima zasedenega nemška vojska ter so ta zemljišča že javili mestnemu poglavarstvu, vabi mestni gospodarski urad, naj se gotovo zglase v ponedeljek 29. t. m. in torek 30. t. m. od 8 do 13 in sicer v ponedeljek dvolastniki z začetnicami A—L, v torek pa dvolastniki z začetnicami M—2 v sobi št. 23 I. nadstropja mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7. S seboj morajo prinesti svojo fotografijo v velikosti 4X4cm ter rojstne podatke oseb, ki jih bodo spremljale pri spravljanju poljskih pridelkov čez mejo. Obvestilo staršem Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 106 z dne 18. septembra 1941 je bilo odrejeno, da se šolska obveznost začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti. Ta naredba stopi v veljavo že z začetkom šolskega leta 1941/42. Vpis prizadetih otrok se bo izvršil najpozneje do 2. oktobra v skladu z določili §§ 57. in 58. veljavnega ljudskošolskega zakona. Kjer ni možno takoj, tam se bo izvršil zdravniški pregled naknadno, in sicer po zadevnem pravilniku z dne 31. marca 1932. Jočnejša pojasnila o tem dobe starši oziroma odgovorni skrbniki pri šolskem upraviteljstvu v svojem šolskem okolišu. Tisti starši, ki menijo, da je njihov otrok nesposoben za vpis v šolo, morajo takoj predložiti uradno potrdilo zdravniške komisije — kakor je to doslej veljalo za 7 letne otroke. Še posebej se opozarjajo vsi starši in skrbniki otrok na strogo obveznost vpisa vseh šoloobveznih otrok, ker bodo sicer odgovarjali po zakonu. Prav tako morajo vsi vpisani otroci redno hoditi v Šolo. Za neopravičeno izostajanje učencev iz šole so v ljudskošolskem zakonu določene za starše oziroma skrbnike kazni, ki se bodo v danem primeru strogo izvajale tudi pri onih, ki jih zadene nova razširitev učne obveznosti. — Za Visokega komisarja načelnik oddelka IV: dr. Sušnik. 2ižek, bomo imeli v sredi oktobra spet priliko, da pokažemo, kaj znamo. Ce pridete pogledat v naše zimsko kopališče, pa boste videli, kako se že pridno pripravljamo za ta nastop. Tekmovale bodo tokrat tudi ženske. Izbranci imajo posebne treninge. — In v oktobrskem nastopu bodo naši fantje in dekleta spet potrdili sloves slovenskega športa. ^POKTNE VESTI Spored sobotnega in nedeljskega mitinga SLAZ objavlja sedaj službeni urnik obeh prireditev, kakor sledi: Za damsko prvenstvo v soboto je določen naslednji vrstni red: 15.3« tek na 100 m, 1 5.35 60 m predteki, 15.40 skok v daljino in met diska, 16.15 met krogle in skok v višino, 16.40 tek na 60 m — finale, 17.10 tek na 80 m z zaprekami, 17.15 met kopja in 17.45 slafeta 4X100 m. Pričetek damskega prvenstva je preložen za eno uro, in sicer od 16.30 na 15.30. Vrstni red za prvenstvo juniorjev v nedeljo je naslednji: 16. tek na 110 m z zaprekami, 16.05 met krogle in skok v višino, 16.10 100 m predteki, 16.30 300 m predteki in met kopja, 16.40 tek na 1000 m, 16.55 tek 100 m — finale, 17.05 skok v daljino in met diska, 17.15 tek 300 — finale in 17.35 štafeta 4X100 m. Pričetek juniorskega prvenstva se preloži za pol ure, t. j. od 16.30 na 16. Ljubljana : Elan Jutri popoldne bo na igrišču Ljubljane, gostovalo moštvo novomeškega Elana, da bo tudi na tujem igrišču dokazalo svoje zmožnosti. Kakor je znano je igralo doma proti Ljubljani zelo častno 5 :5. Kdor hoče torej videti to enajstorico, ki bo tekmovala tudi v bodočem prvenstvenem tekmovanju ljubljanskega prvega razreda, naj pride jutri popoldne na igrišče Ljubljane. Razen glavne, bosta tudi dve predtekmi. Jutri vsi na igrišče Marsa Na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno bo jutri dopoldne in popoldne velika revija najboljših ljubljanskih klubov. Sodelovalo bo 8 klubov. Borbe bodo živahne. Začetek bo dopoldne ob 9., popoldne pa ob 3. Meglena jutra, pa lepi dnevi Ljubljana, 27. sept. Ljubljana se vsako jutro zbudi v gosti megli, ki se kar nekam dolgo noče dvigniti. Proti enajsti uri pa se le začne počasi razgub-1 jati in lepo, toplo sonce prijetno prigreje. Nebo je jasno in skoraj oblačka ni na njem. Sonce ima še moč in ljudje hite, če le morejo, v prirodo. Mnogi gredo takoj po kosilu na Rožnik, kjer je pred cerkvico na klopici tako prijetno. Še več pa je ljudi v Tivoliju. Posebno veselega drobiža, ki se na vse mogoče načine zabava, je več kakor običajno. Tudi Golovec je dobro obiskan ob teh lepih jesenskih dneh, dobre pešake pa zanese tudi na Orle, čeprav so malo bolj od rok. Tisti, ki imajo kolesa, jo pa mahnejo v okolico Ljubljane. Vse dotlej, dokler sonce ne zaide za hribi, je zunaj prijetno. Ko se pa sence vlegajo na mesto, tedaj hite mamice kar v kolonah proti domu. — Tudi na kopališčih je še vedno precej kopalcev, ki pa ne pridejo tja toliko zaradi kopanja, ampak zaradi sonca. Še zadnje jesenske sončne žarke hočejo ujeti in jih obrniti sebi v prid. Tudi na savskih bregovih se še zbirajo prijatelji, da v čistem zraku in soncu prebijejo prosti čas. Da. sedanji lepi popoldnevi so kaj prijetni in človek se na tihem kar boji, kdaj se bodo začeli pusti jesenski deževni dnevi, ki so tako neprijetni in nezdravi. Brezplačne prireditve za delavce Ljubljana, dne 27. sept. Že eno nedeljo dozdaj je imelo ljubljansko delavstvo priliko, da se naužije zabave, za katero mu ni bilo treba plačati niti beliča. Ljubljanski Dopo-lavoro 6i je nadel nalogo, da bo delavstvu, ki ne premore denarja za zabave in ki je ves teden zaposleno pri težavnem poklicu, nudil vsaj v nedeljo prijetno zabavo na ta ali oni način. Tudi za to nedeljo je poskrbel za tako zabavo. V veliki dvorani Delfske zbornice bo ob 10. dopoldne brezplačna gledališka predstava, na katero lahko pridejo vsi delavci, ki se hočejo pošteno nasmejati. Kdor pa ne bi utegnil priti v Delavsko zbornico in ga bolj zanima film, bo pa lahko prišel v dvorano na Tabor, kjer bo prav tako ob 10. dopoldne brezplačna filmska predstava. Torej zabave bo dovolj, tudi za takega, v katerega žepu je suša. Pravtako bo ljubljanski Dopolavoro prirejal od časa do časa v raznih največjih ljubljanskih tovarnah glasbene koncerte za delavce. Take vrste koncert je že imela ljubljanska tobačna tovarna in danes ob 10. dopoldne je bil enak koncert prirejen v tovarni »Štora« na Celovški cesti. Koncert je priredila delavska godba »Zarja«, ki jo je vodil dirigent g. Gruden. Izvajala je umetniški program, ki ga je delavstvo rade volje poslušalo. Novice iz Države Pet tisoč romarjev pri sv. Očetu. V sredo je sv. Oče sprejel v svoji palači 5000 vernikov, med njimi 500 parov novoporočencev. Sv. Oče jih je nagovoril z daljšim govorom, v katerem je nasvetoval mladoporočencem, na j bodo pri vzgoji svojih otrok pravi krščanski očetje in matere in naj otroke vzgajajo z dobroto in plemenitostjo, nikakor pa ne tako, da bi otroci občutili avtoriteto staršev kot nadležno breme. Potem je papež sprejel tudi 500 italijanskih vojakov, med njimi tudi mnogo ranjencev. Zanje je imel tople bodrilne besede in jim nazadnje podelil tudi svoj blagoslov. 1 milijarda in 100 milijonov državnih nagrad za kmetovalce. Na ukaz Duceja so bile objavljene visoke nagrade za italijanske kmetovalce, ki se udeležujejo tako imenovane bitke za žito. Nagrade bodo dobivali kmetovalci, ki bodo dvignili pridelek vseh vrst žita in bodo ne samo vestneje obdelovali dosedanje posejane površine, temveč izrabili sleherno ped rodovitne zemlje, da bi država tako pridelala čim več pšenice, rži, ovsa in koruze. V celoti znašajo nagrade za pridne kmetovalce 1 milijardo in 100 milijonov lir. Hrvaška gospodarska delegacija v Benetkah. V Benetke je danes prispela večja hrvaška gospodarska delegacija pod vodstvom finančnega ministra dr. Vladimirja Košaka, da se bo z italijanskim odposlanstvom pogajala za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Hrvatsko, obenem pa bodo govorili tudi o prehranjevanju dalmatinskih krajev s hrano, ki bi jo bilo treba uvažati iz Hrvat-ske. Nova trgovinska pogodba bo sklenjena za eno leto. V treh vrstah... Lepo vreme ga je izvabilo. Letošnji izredno sončni septembrski dnevi, ko je druga leta ob tem času nepretrgoma deževalo, so povzročili v prirodi mnoge pomladanske dneve. Po raznih vrtovih v mestu, v okolici in na deželi so začele cveteti hruške, češnje in jablane. Po gozdovih cve-to jagode. Včeraj so lahko ljudje opazovali na Ljubljanici ob Poljanskem nasipu, kako je po zraku frfotal nežen metuljček — citronček. Lepo vreme ga je privabilo. Bele poprovke. Skupina vnetih gobarjev, ki so tudi strokovno podkovani, preiskuje razne gozdove v ljubljanski okolici in tudi po dolenjskih krajih. V bližini Turjaka, v katerega gozdovih niso našli niti enega jurčka, so naleteli na posebnost, namreč na »belo poprovko«, gobo, ki je prav ostra in huda, kakor poper, toda zelo užitna. Ta goba je na Madžarskem zelo priljubljena. Tam jo ljudje jedo tako, kakor papriko in paradižnike. Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl BUONI DEL TESORO NOVENNRLI 57. » PREMI Interessi e Premi esentl da ogni Imposta presente e ffutura PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istitnti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazlonale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Pas cista per 1’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istitnto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicnrta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavarl e della Riviera Lignre — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gcminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco —- Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & Cn Bielia — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savoncse — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Categoria, nonchč gli Agenti dl Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije 9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti In Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali • kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje 6e lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pasclii di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Tosčana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Frinli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Bane® Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti ai Cambio«. Letošnji mali vrtovi v Ljubljani Ljubljana, septembra. Spomladi, ko je pričeia v Ljubljani že pritiskati skrb za živež, so se Ljubljančani zopet spomnili prvega vira živeža, namreč zemlje. Ljubljana tako rekoč niti pravih meščanov nima, saj je pravo vrtno mesto in polja je krog mesta še vedno dovolj, tako, da se je vrtnarstva in celo kmetovanja mogla oprijeti marsikaka družina, zlasti delavska, ki v normalnih časih tega ne bi storila Računajo, da je letos Ljubljana dobila kakšnih 300 do 400 hektarjev novih vrtov in napadov, namenjenih samo prehrani družin. Vsaj toliko je razdelila med revne ljudi mestna občina svoje zemlje. Tako je mestna občina oddala za igriščem Primorja 86 družinam zemlje za vrtove, veiike po približno 300 kv. metrov, za sv. Bonifacijem na Viču je dobilo 6lične vrtove 66 družin, na Bokalcah 61 družin, za športnim igriščem Jadrana v Trnovem 26 družin, v Rav-niharjevi jami 25 družin, v Mestnem logu 19, pri zavetišču v Trnovem 14 družin, v gramoznici v Linhartovi ulici 13 družin, v Beograjski ulici 8 družin, v parku ob_Celovški cesu, proti Zgornji Šiški 5 družin, za rižarno 40 družin, v parku ob Gra-daščici 22 družin, na Marmontovem trgu 14 družin. Mestna občina je dalje posredovala pri zasebnikih, da so odstopili vrtove kakim 50 družinam. V te številke pa seveda niso vštete tiste družine, ki 60 že prej obdelovale najeto mestno zemljo, kakor pri naselbinah v Meefnem logu in na Galjevici, dalje neštete družine, ki so neposredno najele 6vet pri zasebnikih. Splošen pregled kaže, da so ti najemniki zemljo zelo intenzivno izkoriščali. Morda se dobi kje kaka izjema, ki je najeti vrt zanemaril. Takemu namerava mestna občina prihodnje Jeto zemljo vzeti in jo oddati bolj marljivi družini. Letos je krompir v Ljubljani bolj pičlo obrodil. Vzrok je pač v tem -r- če izvzamemo 6plošno slabo poletje za krompir — ker je bil krompir prepozno vsajen. Zemljo za krompir je treba namreč preorati v jeseni, da se zemlja pod zmrzaljo spočij« in spomladi zmehča. Pač pa je dobro obrodil zgodnji krompir, kar je sploh glavno za najemnike teh malih vrtov, ki so kar po dva meseca in Se več jedli krompir s »6vojega« vrta. Tudi pridelek fižola, stročjega in v zrnju, paradižnikov, se- cora TORINO >1835 AMARO CORA col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo s sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo daj repe in redkve, poprej graha, dalje korenja, pese, buč in kumaric ter druge povrtnine, zlasti solate, je bil na teh vrtovih pomemben in je znatno doprinesel k prehrani prebivalstva. Pač pa manjka v Ljubljani gnoja. Zato se je porodila misel, naj bi se osnovala prt Ljubljani centralna kompo6tarna, ki bi pridelovala iz 6tneti in raznih odpadkov gnoj in ga razdeljevala med male posestnike in lastnike vrtov, ki ne premorejo gnoja. Potrebni bodo tudi tečaji, ki bodo pozimi. Na teh tečajih bodo ljudje poučeni o boljšem načinu obdelovanja zemlje, zlasti o pravilnem kolobarjenju, ki je spričo pomanjkarja gnoja zelo važno. Poučna bo v tem oziru tudi razstava na velesejmu. Dalje je važna skrb, ki jo že ima v računih mestna občina, kako preskrbeti potrebna in dobra zelenjadna semena in sadike ter preprečiti, da se ne bi kupčije s semeni in sadikami polastili brezvestni špekulanti, ki bi tudi tu hoteli iskati dobiček. Dalje bo treba tudi preprečiti špekulacijo z zemljo. Nikakor namreč ne gre, da bi lastnik zemlje 6edaj kratko malo odvzel zemljo najemniku, ko jo je ta že očistil kamenja, pognojil in zoral ter ustvaril pogoje za kulture na njej. Zemljo je treba odvzeti le nemarnim in lenim najemnikom. To 60 vprašanja, ki čakajo v Ljubljani rešitve. 74htevajte povsod naš list! Živahen sobotni živilski trg Ljubljana, 27. septembra. Da napravimo majhen sprehod po današnjem sobotnem živilskem trgu! Začnimo pri škofijski palači tam na prostoru za gozdne sadeže. Različnih gob je bilo danes na izbiro po točno od tržnega urada na podlagi pooblastila Visokega Komisariata določenih cenah. Bile so nekatere posebnosti. Tam od Borovnice je neka kmetica, ki je sama izborna strokovnjakinja v gobarstvu, prinesla na prodaj lepe rjave ježovke, dalje brezov k e in posebno bele poprovke, ki so hude kakor poper, toda prav dobre, ko se pomešajo z drugimi gobami. Bilo je nekaj velikih jurčkov, za katere so se gospodinje v tekmi pulile. Na sadnem trgu ob Ljudski knjigarni so bila na prodaj lepa domača jabolka po 2.50 lir kg. Tam je bil velik naval. Vsaka gospodinja je dobila največ po 2 kg jabolk. Red je moral delati tržni organ. Danes je bilo na stojnicah meso po 24 dkg za osebo. Veliko je povpraševanje po suhem svinjskem mesu. Ribji trg je imel včeraj in danes nekaj ščuk na prodaj. Včerajšnji ribji trg je bil po dolgem času boljše založen z morskimi ribami. Na prodaj je bilo do 300 kg skuš po 18 lir kg, dalje do 350 kg drugih morskih rib, kakor linjev po 18, giric po 12 lir kg. Bilo je tudi na prodaj do 100 kg ščuk po 18 lir. Povpraševanje po ribah pa ni bilo kdovekako veliko. Trg je bil sicer z zelenjavo in drugimi potrebščinami dobro založen in je bil promet velik. ARIALD0 ZA00 - TRIESTE Via CARDUCCI 2 - Tel. 66-22 Ingrosso, dettaglio, rap- Na debelo - na drobno, presentanze dolciumi, zastopstva za sladkarije, liquirzia.sciroppi,liquo- sladki les, sirupe, liker-ri, aperitivi, “vini fini. je aperitive, fina vina. Pisan ljubljanski drobiž V vrsto obnovitvenih javnih del na različnih državnih poslopjih, tako vladne palače, glavne pošte in drugod, uvrščamo tudi temeljito obnovitev poslopja četrte cenovne in prve meščanske šole na Prulah. Poslopje samo 6icer ni še staro, vendar je zunanjost že kričala po obnovitvi. Najprvo so postavili odre na dvoriščni strani ter tako polagoma prehajajo na cestno stran. Ker je omet precej prhek, bo poleg beljenja tudi treba obnoviti precej ometa. Izkop zemlje na novem otroškem igrišču pod Tivolijem ob starem ribniku še vedno uspešno napreduje, tako, da bodo zemeljska dela kmalu končana. Po začasni poljski železnici odvažajo odkopano zemljo ter zasipajo spodnji del parka ob železniški progi. Železniška proga na velesejmski prostor je danes dosegla sejmišče in že polagajo tračnice ravno med vrati, tako da bo kmalu lahko vlak pripeljal na velesejem. Ker se gradi železniška proga tako rekoč sredi mesta, je vedno dovolj radovednih občudovalcev. Sicer dovažajo ves potrebni material v Lattermanov drevored že tudi s tovornim vlakom, tako da vlak že prav za prav vozi pod Tivoli. Posebno pozornost Ljubljančanov vzbuja tudi nova železniška signalna naprava ob novem mostu čez Gruberjev prekop konec Streliške ulice. Železniški prelaz namreč nima nikakih zapornic, pač pa samo troje signalnih rdečih luči ter posebne električne zvonce, ki avtomatično brez osebnega nadzorstva takoj javijo bližajoči se vlak. Zaenkrat še ni bilo na tem kraju nobenih nesreč ter se zdi, da so tudi Ljubljančani dovolj disciplinirani za moderne železniške prehode modernega zunanjega sveta. Prej ali slej 6e moralo posvetita malo pozornosti skoraj docela razpadjočemu obrežnemu zidu ob Ljubljanici višje od Št. Jakobskega mostu. Zob časa bo preko zime do potankosti uničil ves zid, tako da obstoji resna nevarnost, da se vse skupaj zruši v Ljubljanico. Višje od prul-6kega mostu pa preti položni škarpi iz grobo odsekanega kamenja nova nevarnost. Med presledki posameznih kamnov se je nehote zasejala trava ter vrbovina. Debelca že precej debelih vrb ra zri vajo kamenje ter tako temeljito rušijo zidovje, da je treba samo še eno leto, pa bo kamnita škarpa čisto zrahljana, saj se že sedaj vidijo na posameznih ali vdolbine ali pa udori. Prepričani smo, da bo čuječnost naših oblasti rešila še pravočasno komaj zgrajeno obrežno zidovje. Novice Iz Ribnice Naročniki »Slovenskega doma«, m sk niso naročili »Slovenčevega koledarja*, bodo to lahko storili te dni, ko se bo pri njih oglasil pooblaščenec naše uprave. Vse Ribničane vabimo k predstavi, k gostovanju Ljubljančanov, ki bo v neideljo ob 3. popoldne v Ribnici. Predprodaja vstopnic v trgovini Pokovec. Sneg v septembru. L. 1919. 22. septembra je padel po vsej Ribniški dolini zlasti v višjih legah sneg, ki je napravil mnogo škode. Zadnje dni septembra 6e je namreč zjasnilo in hud mraz je uničil vso rast. Letos nam je vreme kar naklonjeno in zlasti zadnji topli sončni dnevi ugodno vplivajo na zorenje koruze, fižola in prosa. Šport. Jutri v nedeljo bo odigral SK Ribnica prvo nogometno tekmo z novo ustanovljenim no-metnim društvom v Velikih Laščah. Tekma bo na igrišču v Rašici. Zegnanje pri Sv. Frančiška bo v nedeljo ob pol 11. Z Goriške in Krasa Vsem naroinikom in kupovalcem našega lista Včeraj smo našemu listu priložili položnice. Porabite jih takoj in nakažite 11 Lir za »Slovenčev koledar". Te položnice, ki so bile včeraj prliložene so samo za nakazilo na-naročnine za »Slovenčev koledar“. Slovenčev koledar mora imeti vsak naročnik in knpovalec naših listov ,»Slovenca", »Slovenskega doma“, »Domoljuba" in »Bogoljuba". Ne odlaiajte niti dneva! Koledar Danes, sobota 27. septembra: Kozma in D. Nedelja, 28. septembra: 17. pb. Venč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h Sin Marjan, Koryt-kova ni. 18, telefon št. 36-24 Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 18.15 (Kna 7). 27. septembra, sobota: Katarina Medicejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. 28. septembra, nedelja: Katarina Medicejska. Izven. 29. septembra, ponedeljek: zaprto. (Generalka.). Opera. 1. oktobra, sreda: Aida. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. Prva opereta, ki bo prišla v letošnji sezoni na vrsto, bo uprizoritev klasičnega Straussovega dela »Netopir« pod taktirko Demetrija Zebreta in v režiji Etnila Freliha. Rozalindo bo pela Ivaničeva, Adelo — Ribičeva, Eisensteina — M. Sancin, Alfreda — Manoševski, Falkeja — B. Sancin, Franka — Anžlovar, Orlovskega — Sladoljev, Blinda — Rakovec, Ido — Japljeva in Melanijo_____ Koširjeva. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti vpisuje naknadno do 30. septembra. Praška domača mast 6IST1 IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št 2/41 & Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju a messsanotte o polnoči la barriera šari chiusa. I rltardatari, anehe ae accorreranno peracq ut stare gli ultimi bigliet-ti della Lotteria di Merano, troveranno la porta sbarrata. Non vi saranno e n on vt possono easere rinvii: ohi vuole tentare la sorte e cercare dl diventare milionario spendendo soltanto 12 lire deve farlo »ubito perchft poi šari troppo tardi. bodo zapornice spuščene. Zamudniki bodo nalil vrata zapahnjena tudi če prlteko knpovat zadnje srečke Meranske loterije. Odlogov ne more biti in Jih tudi ne bo. Kdor hoče poskusiti srečo in skušati postati milijonar s potroSnjo 12 lir, jih mora potrositi t*»ko|, ker potem bo prepozno. 1 „ % ( kiO ^ i 111 im ii T Le tu pa tam je kaj štropotnilo. S težkim tleskom je zdaj pa zdaj udarila ob trda tla kaplja, ki se je leno spustila z lista. Dolgo se je pripravljala, iz rose se je bila nabrala. Zdaj, v tem hladu, je Toneta obšla nekakšna topost. Bolečino je izjokal, potožil je bil tisto, kar ga je tiščalo, počutil se je lažjega, čeprav bolj zmedenega. Kar tako je jemal pot skozi ta megleni zid, ki se je pred njim razklanjal, za njim pa sklepal nazaj. Čeprav je stopal hitro, je čutil hlad. Da bi se segrel, se je bolj pognal. Nazadnje je že skoraj tekel, še ko je svet postal sprva pohlevnejši, potem se je pa kar vdal nizdoli- Napravilo se je sivo, megleno, mrzlo jesensko jutro, vlažno in tiho. »Spi, spi, France, pri miru! V žegna-ni zemlji smo ti napravili grobi Dušica njegova, ti pa pri Bogu prosi, da bi se očetu — tebi, Tone, in materi, Lizi — ne godilo preslabo I Rajši bo tebe poslušal kakor mene! Ti nisi še nič hudega napravil, jaz pa že dosti I Mirno spi, ti Franceljček mali, ki te nisem mogel pestovati! Kako bi te rad in z veseljem! Bog je pa drugače odločil in te vzel, še preden si nam mogel napraviti veselje. On že ve, zakaj je tako napravil in midva se z njim ne bova kregala 1 Franefe, zdaj ti pa zadnjič rečem zbogom 1 Sele, ko bo spet vse dobro, ko bomo pognali Francoze, ki niso dali, da bi ti prišel na svet doma, na Vreskovini, Francoze, ki so krivi, da si moral umreti, komaj si zaživel — takrat bom prišel in takrat ti bom namesto tega domka, ki sem ti ga bil nocoj pripravil, poskrbel za vse drugačnegaI Boš videl! Ti revček moj malil Ti Francfelc Na majhni jasi se je ustavil Tone, ko je to premišljeval. Nič manj ni bil tačas možak, ko je predel tako otročje misli. Resno je stal tam, velik in močan. Zazeblo ga je. Naglo se je pognal naprej skozi ho-sto, da bi se spet ugrel. Stezo je izgubil, zdaj je šel kar počez, toliko je imel v teh krajih občutka, kam Se prav zasuče. Više gori je spet prilezel na že utrte, dobro poznane sledi. Še skozi nerodno, nizko rušje je moral. Kajkrat je bil tod že hodil. In potem se je po ozki grapi spUstil v širšo ter stopal z ene klade na drugo, zmerom više gor. Zdaj je bil pri gozdiču. Malo bolj vkraj od najbolj pripravne poti je bil zašel v megli, pa kaj za to. Spet so ga tolkle v obraz veje. mrzla rosa se mu je s njih vsipala na lice. Ta svetla megla je bila prav za prav še zmerom temna. Nikakor se ni moglo čisto pripraviti k dnevu. Kaj ga je pa prav za prav vso pot motilo? Zdaj mu je šele prišlo na mieel. Nobene reči mu ni bilo treba nazaj gredč nositi. Dol je nesel nekaj, pustil Je bil tisto tam, v dolini. Ljubše reči ne bi bil mogel izgubiti. Pa jo je moral tam pustiti. Samo zemlja je imela pravico do nje, ona jo je smela spraviti. Tega mu je manjkalo, to se je res čutilo ves čas, odtod je bila roka preveč in hoja prezložna. Z duhom je bil že ves Sas pri izgubi, s telesom pa še ne. Zdaj, ko je še to začutil v jasni misli, ga je vnovič prijela žalost z mrzlo roko. Kar iz sivega, zoprnega jutra jo je stegnila in ga zgrabila za srce, ga udarila po glavi, ko je sedel tam na klopi podobni skali sredi ruševja. Glavo je naslonil v roke in bil čisto pri miru. Kar na lepem so se mu vlile solze. Ni se jim upiral. Tekle so druga za drugo, nobenega ni bilo blizu. Sam je bil z žalostjo, pa je pustil, da ga je zmagala do kraja. Le lijte, solze, lijte! Prvič se je zdaj spomnil Lize, te uboge reve, ki prav gotovo joka, da se ne more ustaviti, tam gori pri mrzli skali v revnem zavetju. Kdo bi jo potolažil? Kaj ji more pomagati Burga? Kaj njegova beseda, tudi če bi mu ne vem kdo na ušesa sproti pripovedoval ne vem kakšno tolažbo, da bi jo potešil, vsaj za nekaj časa. Ti reva ti! Uboga Liza! Zdaj revica nemara še celo misli, da je ona kriva za to, da je moral Francfe umreti! Nemara misli pri sebi, da jo jaz kaj dolžim, češ, nisi bila prava, ne boš mogla dati Vreskovini gospodarja! Prešibka si, za to ne pravšna! O, ne, Liza, ni res, prav nič takega ne mislim, prav nič takega! Ti si že prava, s teboj bom imel srečo, prav s teboj, z nobeno drugol In tudi otroke bova še imela, boš videla, kakšne! Take korenjake, da jim pozneje nemara še kos ne bova več! Kar čez glavo nama bodo zrasli, ko bodo malo večji! Potem jih pa kroti! Rečeš enemu, to napravi! Ali ti naredi tako, kakor si mu bil ukazal? Kje pa! 2e kam švigne, samo, da ti je izpred nosa! Išči ga! Ne boš ga našel, dokler se sam spet ne prikaže! Pa se '» tako salamensko prekanjeno zlaže — kakor otrok misli, seveda, starejši človek ga že pregleda, čeprav zraven tudi presodi brihto — da se ti ga zdi še udariti žal! Take bova imela, Liza, ne enega, nemara deset! Fante in punce, močnih kosti, dobrega srca, zdrave in brihtne! Vsa Senožet naju bo še zavidala zanje! Boš videla, tako bo, kakor tl pravim! — Le potolaii se, ti moja Lizika, ti revica mala, vse bo še dobro! Nič si nikar ne žali srcal Tako te imam rad kakor sem te imel prej — ali pa še bolj! Jaz že vem, kdo je kriv, da Franci ni obstal! Ti nisi!< Tako si govori Tone. Ko vse te stvari opravi e srcem In z mislijo do kraja, da se mu izteče preja v začetek in si začenja zmerom bolj postajati podobna, se dvigne in odpravi. Zdaj pa začne jutro vendarle že postajati svetlejše. Megla kaie boljšo voljo, veselejša je. Prav gotovo je zgoraj nekje sonce. Nemara, da se bo napravil prav lep dan. V gošči nekje spodaj, pa ne daleč preč, zašiebeta ptič, ki ga je zazeblo v gnezdu in ga je tudi dan zmotil. Tako lepo potem zapoje. Zdaj se oglasi še druei z bolj skromnim glasom. Prvi ga je izvabil. Dan se zazdi kar na lepem čeden, toliko tolažbe prinaša, tako je mil in dober. Zanaprej se pokaže vse čedno, zaupanja vredno. Ta bridkost se bo že prebolela, čeprav se bo katerikrat še oglasila. Lizo bo zdaj najprej treba potolažiti. Pomalem se začne megla redčiti. Razpredajo se kosmi, pa tudi z višavo postaja redkejša, sprva svetla, potem zmerom tenkejša in druge barve. Nazadnje je že podobna dimu na jesenski paši, tako je plava. Končno pa se čisto odpre, zmanjka je tu, tako visoko je že kraj. Zlato in plavo jutro, tako lepo kakor bi ne bilo namenjeno temu svetu, zasije kar nenadoma. In tam gori se iz srede grebena prvič, še hudo visoko, v jutranjem soncu pokaže zavetje • Brez tega se vrača, s čimer je odšel iz zavetja. To najprej šine Tonetu v misel, ko pogleda kvišku. Kuj sta bili oni dve tačas počeli, ko njega ni bilo zraven? Kaj je delala Liza zdaj, kaj tačas, ko njega ni bilo? Ali jo je znala Burga utolažiti? (Dalje.) Andrejčkov Žalost m veseUe o m a n slikah Rfsal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik im 55. Babjeverni ljudje so sodili, da Aleš ni kakor katera druga božja stvar. Zenske so stikale glave in klepetale, da so ga pustili cigani. Zaradi tega da ima fant zagorel obraz, svetle, žive oči in črne lase. Šepetale so, da ima čudne moči v sebi in da lahko vsakogar ureče. Peter se je vsemu temu smejal. 56. Zdaj, ko je Aleš odrasel, je on skrbel za kuhinjo. Urno kakor dekletce se je sukal okoli ognjišča, zalival lonce in pokladal drva. Vse mu je šlo tako hitro spod rok kakor le kaj. Peter je sam večkrat dejal, da zna Aleš skuhati dosti boljšo kašo in žgance rahlejše kakor on. 57. Nekega večera sta Peter in Aleš ležala na trati pod jablano. Nekaj časa sta molčala, potem se oglasi Peter in pokaže na jasno nebo: »Vidiš ondi nad breskvijo štiri zvezde, potem pa tri zaporedoma?« »Oče, ali tista, od katerih je ona na koncu svetlejša?« vpraša Aleš radovedno. Peter mu potrdi, potem pokaže spet na nebo in nadaljuje: Pridelek krompirja v Nemčiji Po izjavi nemškega državnega tajnika za prehrano ga v vojnem času pojedo 22 milijonov ton, pridelali pa so ga lani 70 milijonov ton Krompir je brez dvoma eno najvažnejših in najizdatnejših živil, 6e prav posebno pa v vojnem času, ko se je treba pri prebrani marsičemu drugemu odpovedati za skupno narodovo korist. Zato so zlasti velike države, kakršna je Nemčija, napele vse sile, da bi vprav krompirja pridelale čimveč, saj z izdatnim pridelkom v veliki meri labko rešijo važno vprašanje prehrane, tudi če je vojna. Pod naslovom »Krompir v Nemčiji« je te dni objavila »La Stampac izčrpen in zanimiv članek, v katerem beremo naslednje: Preteklo leto so v Nemčiji pridelali 70 milijonov ton krompirja. To je ogromen pridelek, kakršnega v Nemčiji Se niso nikdar doživeli. Končno-veljavnih številk o pridelku krompirja v letošnjem letu sicer še ni na razpolago, toda sporočila iz uradnih virov zatrjujejo, da bo tudi letošnji pri-fleffek krompirja v Nemčiji najboljši, čeprav manjši od lanskega. Krompir je za Nemce prav iste važnosti kakor za nas kruh in je bilo zato naznanilo t^Hobri letošnji letini krompirja sprejeto z velikim zadovoljstvom. Nemški državni tajnik za prehrano. Backe, je dal ljudstvu nekaj zanimivih obvestil in tudi splošno koristnih nasvetov. Med drugim je povedal to le: V normalnih časih pojč nemško ljudstvo od 12 do 13 milijonov ton krompirja, zdaj pa, ko je na razpolago manj mesa in maščob, do 22 milijonov ton. Večja potrošnja zahteva veliko izpopolnitev organizacije prevozov in razdeljevanja. Da se poveča potrošnja za devet ali deset milijonov ton (toliko se je povečala za- radi vojne), je potrebnih 625.000 železniških vagonov več, ali 12.500 tovornih vlakov, od katerih ima vsak po 50 vagonov. Kljub novim nalogam, ki jih nalaga vojna, bodo nemške državne železnice mogle opraviti to delo, potrebno pa je vseeno, da tudi ljudstvo pomaga premagovati morebitne težave. Vsak Nemec sme naenkrat kupiti tolikšno količino krompirja, kolikor ga potrebuje za zimo, imeti pa mora seveda na razpolago tudi primerne prostore, da v njih krompir lahko shrani in se mu čez zimo tudi drži in ne pokvari. Vsako leto segnije povprečno 10 odstotkov pridelanega krompirja, toda ta odstotek se mora znižati. Lupite krompir na rokol Državni tajnik za prehrano je dalje sporočil ljudstvu, da gre 15 odstotkov krompirja v izgubo, če se ga lupi na roko, pri lupljenju na stroj pa celih 30 odstotkov, torej kar dvakrat toliko. Po hotelih, restavracijah in podobnih obratih je zato prepovedano lupiti krompir na stroj, v domačem gospodinjstvu, kakor tudi po javnih lokalih ali na občinah, kjer imajo skupne javne kuhinje, morajo krompir kuhati neolupljen. Ker se obeta tudi najboljši pridelek pese, bodo ljudje na deželi tudi zaradi tega lahko znatno zmanjšali porabo krompirja. Pomemben del krompirjevega pridelka bo razen za prehrano I vojske, civilnega prebivalstva in živine na raz-' polago tudi za predelovanje v razne industrijske 1 izdelke. Reševanje judovskega vprašanja na Madžarskem Prva dva zakona nista zadela pri korenini, s tretjim pa je bil storjen prvi učinkovit korak Zadnjič so časopisi prinesli kratko poročilo, da je bil na Madžarskem izdan nov zakon o Judih. Podrobno poročilo o tem, kako Madžari rešujejo judovsko vprašanje, pa je te dni graški »Tagespostc poslal njen posebni poročevalec iz Budimpešte. Iz njega posnemamo naslednje: Ze davno se Madžarska prizadeva, kako bi rešila judovsko vprašanje, ki ga je treba smatrati za enega najvažnejših. Čeprav je vojna proti svetovnemu sovražniku, boljševizmu, zbudila največ- jo pozornost tudi na Madžarskem, vendar Madžarska ni pozabila, da je treba rešiti judovsko vprašanje. ry v • Zgrešeni cilji Precej trudapolnega dela je bilo treba, preden je bil uveljavljen prvi madžarski protijudov-ski zakon. Ker pa se je kmalu izkazalo, da ta prvi zakon ni bil zadosti učinkovit, so na pristojnih mestih začeli misliti, kako bi ga izpopolnili. Uve- ljavljen je bil kmalu tudi drugi protijudovski zakon, toda brž je' postalo spet jasno, da judovsko vprašanje tudi na ta način še vedno ne more biti rešeno. Glavne stvari tudi ta drugi zakon ni upošteval, namreč vprašanja rasne politike. Prva dva zakona nista zgrabila judovskega vprašanja pri korenini. Pred kratkim je nek budimpeštanski časopis opozoril madžarsko vlado na dejstvo, da je kljub uveljavljenju določb prvih dveh protijudov-skih zakonov na Madžarskem še vedno nič manj ko 32 filmskih podjetij, torej skoraj vsa, v judovskih rokah. To zanimivo poročilo pač najbolje dokazuje, da omenjena dva protijudovska zakona na Madžarskem nista dosegla svojega namena. Judovsko vprašanje je torej še vedno ostalo praktično nerešeno. Dogodili so se celo primeri, da se je, zlasti po priključitvi novih sedmograških in karpatskih pokrajin Madžarski, v nekaterih krajih celo povečal. Treba je bilo ubrati novo pot, če naj se judovsko vprašanje temeljito reši. Zgrabiti ga je bilo treba tudi z biološke strani To se zdi toliko važnejše, ker je vprav na Madžarskem vprašanje mešanih zakonov in s tem judovskega okuževanja madžarskega življa v zadnjih desetletjih postajalo vedno bolj pereče. Izključitev biološko škodljivih elementov mora biti cilj zakonodajalca, če naj se pojudenje Madžarske v resnici zgrabi pri korenini. Iz teh pomislekov in spoznanj je nastal zdaj novi madžarski zakon o sklepanju porok ki je pred nedavnim kljub hudemu nasprotovanju začel veljati. Ta novi madžarski zakon je treba smatrati z vso pravico res prvi korak k madžarski rasni politiki, politiki, ki odgovarja novodobnim spoznanjem. Novi madžarski zakon o sklepanju porok vsebuje vsega skupaj le tri točke, ki vse upoštevajo nujno potrebo po biološki okrepitvi madžarskega življa. Tako določa — po nemškem vzoru — prva točka, da se uvede dajanje posojila za sklepanje zakona. Drugi člen določa, da se poroka more skleniti le tedaj, če ženin in nevesta s posebnim zdravniškim izpričevalom dokažeta, da ne bolehata za kakšno podedljivo boleznijo. Za temeljito rešitev judovskega vprašanja pa je predvsem važna tretja točka, ki prepoveduje poroko med judom in kristjanom. Zdi se — pripominja omenjeni nemški časnikar — da je s tem storjen prvi učinkovit korak proti nevarnemu pojudovanju. Da, res šele prvi korak, kajti pojem »jud« je zelo .raztegljiv Otroci tistih judovskih staršev, ki so se dali krstiti tedaj, preden so bili ti njihovi otroci rojeni, se Z umetniškima slikama je skuhala juho Med raznimi svojevrstnimi zanimivostmi, ki jih časopisi prinašajo od vsepovsod, je tudi zgodba o juhi, ki jo je neka newyorčanka skuhala ne na elektriko ali z drvmi, pač pa t. dvema dragocenima slikama. Prva slika je predstavljala »pokrajino« druga pa nek portret. Naslikal jih je slikar Gainsborough. Stvar je bila tale: Kuharica se je raztogotila, ker jo ie njen gospodar, neki Sickle. za neko stvar malo preveč ozmerjal. Da bi se mu maščevala, je v naglici pograbila s stene dve dragoceni sliki, ju raztrgala na drobne koščke ter ju vrgla na ogenj v štedilnik, na katerem je prav tedaj Kuhala večerjo. V svoji trenutni razburjenosti in užaljenosti ni niti pomislila, kaj je s tem storila, ko je uničila tisti dve dragoceni sliki. Ko pa se je svojega dejanja popolnoma zavedela, je iz strahu pred gospodarjem skušala izvršiti samomor. Vendar do tega ni prišlo. Bogve, kdo je to preprečil, če se kuharica le ni sama toliko ohladila in premislila. Vsa stvar je bila še toliko hujša^ kle* tisti dve sliki, s katerima je skuhala gospodarju juho, nista bili Sicklejeva last, pač pa mu jih je le nekdo dal v varstvo. čebele in mravlje imajo velik smisel za čas Nemalo zanimiva je ugotovitev, da imajo žuželke, kakor n. pr. čebele in mravlje, zelo dobro razvit čut ali smisel za »pravi« čas. Če zaprtim čebelam ali mravljam dajemo hrano vedno ob točno določeni uri. se kaj hitro privadijo na čas in kraj, kjer jih hranimo. Vselej točno ob določeni uri prihite jest, ne da bi jih kakor koli opozorili, da je hrana pripravljena. V graškem živalskem vrtu so naredili tale poskus: Uspavali so mravlje in čebele z etrom in kloroformom. Skoraj celih pet ur so ležale v »nezavesti«, čim pa so se spet prebudile, so brž hitele jest, ker je bil vprav tedaj čas za to. Ker je dokazano, da eter in kloroform de: lujeta na osrednji živčni sistem, in ker gornji poskus kaže, da s temi sredstvi čebelam in mravljam nismo smisla za »pravi« čas prav nič omajali, se to pravi, da morajo te živalce imeti sedež takšnega čuta nekje drugod, in ne v živčnem sistemu. namreč ne morejo več smatrati za jude. — Novi zakon predpisuje zelo stroge kazni za tiste jude, ki bi oskrunili čisto madžarsko kri. ČdROUNICfl pustolovski roman »Razumem, ds oni zelo želijo, da bi bila maščevana smrt njihovega sitna in brata in da bi bil morilec kaznovan. To je popolnoma umevno in pravično. Toda kdor ve, da Croixnoir, dokler je svoboden predstavlja stalno nevarnost tudi za druge ljudi, si še mnogo bolj želi, da bi bil čim prej razkrinkan in izročen sodišču. Groza prevzame človeka, če pomisli, koliko zla more storiti ta človek, ki ni samo navaden zločinec, ampak je poleg tega še izredno razumen in ima sposobnosti, ki so naravnost satanske.« »Poleg želje po maščevanju m potrebe, da se tega človeka naredi neškodljivega, pa je treba tudii vrniti pokojnemu dobro ime...» »Res je. Zelo me veseli, da je ta naloga bila zaupana gospodu Bordmanu.« »Čisto naravno ie, da se ne bom omejil samo na to, da bom dognal, da je odvetnik resnično kupil delnice in jih nato Erodal še v zadnjem trenutku, da je reji vsaj del premoženja svojega prijatelja in klienta. Te zadeve mi nikakor ne bo težko razčistiti. Brez dvoma se bom potrudil, da vam bom pomagal razkrinkati zločinca. Pojasnil sem že mnogo še bolj skrivnostnih zločinov in 6em prepričan, da mi tudi ta ne bo delal preve- 17 likih težav.v Govoril je izredno dobro francosKO in še celo s pariškim naglasom. To je pri Angležih zelo redek pojav. »Zelo žal mi je,« je dejal Doret, »da ne morem delati v vaši družbi, kar bi mi gotovo bilo v čast. Toda 6aj boste tukaj našli zelo sposobne sodelavce. Razen ravnatelja je še komisar Flobert, čigar izredne sposobnosti boste kmalu spoznali in ga cenili.« »Komisar Flobert?!« je vzkliknil ravnatelj in pogledal Doreta. »Precej časa bo preteklo, preden si bo opomogel. Saj je komaj še zivl« »Kako to?« se je sedaj začudil Doret. »Kaj se mu je zgodilo?« »Ali ničesar ne veste?« je skoraj zakričal ravnatelj. »Ali še ne veste, kaj se ie zgodilo komisarju? Zelo se čudim, da se ne veste, da ste prišli prepozno, ko se vam je dosedaj vedno posrečilo priti vsej nekoliko pred nami. Sedaj verujem, da ste resnično bolni...« »Vraga!« ga je nestrpno prekinil Doret. »Ali je mogoče izvedeti, kaj se je zgodilo komisarju?« »Tole 6e je zgodilo,« je začel pripovedovati ravnatelj. »Včeraj zvečer mu je telefoniral Croixnoir. Grozil mu je s smrtjo, če ne preneha z zasledovanjem in ne 6pravi spisov v arhiv s pripombo, da ie kljub vsemu prizadevanju nemogoče izslediti krivca. Skušal naj bi še nekoliko poizvedovati, nato pa naj bi izjavil, da ni mogoče storiti ničesar več. Toda Flobert se m hotel ukloniti, čeprav je bil skoraj popolnoma pod neznančevim vplivom. Prišel je nenudoma k meni in mi poročal o dogodku. Danes zjutraj je prišel v pisarno kakor po navadi. Stopil je iz avtobusa in naglo korakal po tlaku, kjer je Silo še nekaj drugih ljudi. Teh pa ni bilo mnogo, ker je bilo še precej zgodaj. Ko je dospel do vogla, kjer stojijo stojnice prodajalcev starih knjig, se je spotaknil in skoraj bi bil padel. Toda prav to, da 6e je za hip sklonil, je bila njegova rešitev, kajti prav v istem trenutku je zažvižgala krogla mimo njegove glave. K sreči ga je le nekoliko oplazila. Rana je bila tako malenkostna, da je nd bilo treba niti obvezati.« »Ubogi Flobert!« je vzkliknil Doret. »Ali ni bilo mogoče izslediti tistega, ki je streljal?« »Ne. Ničesar ni bilo mogoče dognati. Niti od katere strani je prišel 6trel.« »In vendar pravite, da je bilo več ljudi na cesti.« »Res je. Nekateri so bili celo zaslišani. Toda nihče ni mogel povedati kaj zanesljivega.« »Kako ie mogoče torej z gotovostjo trditi, da je to Croixnoirjevo delo?« »Prav gotovo ni pustil 6voje po6et niče. Toda če proučite vse okoliščine, boste nehote mielili na onega človeka, ki ima prav za prav življenje nas vseh v svojin rokah.« »In kaj pravite vi, gospod Bordman, k vsemu temu?« »Nemogoče mi je sedaj izraziti kakšno sodbo. Zadeva je, kakor sami uvidite zelo zapletena in meni je še mnogo stvari neznanih in nejasnih, zato tudi ne morem še ničesar sklepati.« »Oprostite, nisem mislil govoriti o vsej zadevi, ampak le o tem dogodku. Kaj se vam zdi o napadu na komisarja? Ali imate o tem kakšno posebno domnevo?« »Nikoli ne izražam prezgodaj svojega mnenja. Če ima človek v takšnih stvareh že prej določeno mnenje, tedaj ne more več o zadevi čisto stvarno presojati. Moja navada je, da se opiram le na gola dejstva in ta metoda se mi zdi najboljša.« »Hvala vam za pojasnilo,« je dejal Doret. »Toda mnogokrat tudi metoda domnev ni brezpomembna. Meni je ta tako daleč od resnice, kakor pa rezerviranost. Toda ta metoda tudi z drugih ozirov ni brez pomena. Koliko stvari se je na primer na jjolju znanosti odkrilo s jx>močjo domnev, ki so se pozneje izkazale kot resnične. Kar 6e pa tiče policijskih posredovanj, p» je to delo zelo podobno prevajanju iz tujih, posebno mrtvih jezikov. Posamezne besede imajo mnogo primerov; če bi si človek ne f>omagal z domnevami, bi bilo nemo- goče prevajati. Prav tako preiskava prinese mnogo odkritij in dokazov. Samo pametna domneva omogoča izbiro med temi.« »Dobro!« je odvrnil Anglež. »Toda razločiti je treba med slutnjo in domišljijo.« Zdelo se je, da se razprava ne bo končala tako kmalu. Zato pa jo je Doret hipoma prekinil. »Bolje je, da o tem ne razpravljamo več. Ponavljam, da mi je zelo žal, da ne bom mogel sodelovati z vami. Mogoče se mi bo kdaj f>ozneje nudila priložnost. Vam, gospod ravnatelj pa sem prinesel Croixnoirjevo pismo, katerega sem dobil od ravnatelja lista »Pan«. Midi«. Ko 6va s prijateljem bila zopet v avtomobilu, mi je rekel, da ie nameraval ravnatelja opozoriti na posebnosti onega pisma, toda ker se je Anglež držal tako, kakor da bi bil vseveden, je to svojo misel opustil. Ustavila 6va se pred palačo, kjer je bilo uredništvo lista »Le Ržveil«. V istem hipu je prišel mimo prodajalec časopisov in kričal: »lntransigeant!« Napad na komisarja Floberta. Poročilo o vseh podrobnostih.« Doret se je zganil Kupil je en izvod in prečita! poročilo o napadu na prvi strani, ki ie bilo opremljeno tudi s številnimi slikami. Nato je spravil časopj5 v žep in odšel po stopnicah v zgornje nadstropje. Odšel sem za njim. Občutek sem imel, da 6em zadnje dogodke tudi sam doživel, ne pa, da 6em bil samo gledalec. Za Ljodsko tiskarno t Ljubljani, joie Kramar« - Izdajatelj: Inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo .7 ‘?'"venskl Mcsečna naročnina je 6 lir. za inozemstvo 10 lir» Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava! Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — I el e Ion itev. 40-01 do 40 Os ’ ' Podružnica: Novo mesto,