lz Maribora. (Sloveanko društvo) je v odborovej seji 5. aov. pod predsedništvom g. dr. Radaja izvolilo g. dr. Glaacaika v podpredsednika in deaaraičarja, iu g. Paul Simoua v tajaika. Odboraiki pa ao gospodje: dr. Domiakaš, dr. Gregorčc, Kodela, dr. Al. Gregorič v Ptuji, č. g. Božidar RajČ pri av. Barbari v Halozab, dr. Josip Seraeo v Celji ia dr. Prus v Koajicah, aamoataika pa: dr. Mlakar v Mariboru ia poalaaec g. Fluber pri av. Petru. Za javaoat aaj aluži aledeče poročilo: Sprejemaice ao uam vao pošlje, tiska so jih 1000 in so takoj poverjeaikom dopošljejo. Poverjeaikov želi društvo delavaih v vaakej župaiji apodaje Štaierske ia jih marljivo aže aabira pa tudi udov. Teh bode treba, ako hoče društvo tudi rogoviljenju nemškega ,,Schulvereiau" zdatao upreti se, kar je odbor storiti skleaol, da uatreže željam od maogo straaij mu aajavljeaim. Posebaega alov. šolakega draštva saovati pa ae kaže in meada treba ni, ker Slov. društvo lehko v okom prihaja ,,Scbulvereiau" če mu le graotae podpore ae zmaajka. Draštvo boče tudi pomagati, da ae sloveaako kajižaice, bralaa draštva osaujejo, kder treba. Dotičai aarodajaki so proaeai, aaj ae zglasijo pri odboru, da se reči pfecej loti. Skleae ac resolucije občaega zbora takoj izvršiti, pa tadi občai zbor sklicati v Savinjakih krajih. Skleae ae tndi pritožbo vložiti pri miaisteratvu pravosodja zoper to, da sodaije sloveaskih tiakovia ae priakrbijo, zapisaike s sloveaakimi straakami aemški pišejo la slovenake vloge aemški rešujejo. Priredi se tudi brožurica dr. Jos. Seraečeva o potrebi aemščiae ia sloveaačiae ter razdeli med aarod, da bode bolje zavarovaa zoper zapeljevaaja nemčurskib kričačev, in napoaled sprejme se resolucija zoper celjsko demoaštracijo a ceaar Jožefovim sponieaikom: ,,Sloveaci atajeraki vtem, kakosejevColji ceaarju Jožefustavilspomenik, ne vidimo nobene ,,dynaatičae" t. j. preuz vi šeaej cesarskej rodbiai koristae svečaaosti, ampak obšeman ,,Parteitag" in zlor&bljenje spomiaa na ceaarja Jožefa za demonatracijo proti aedanjej c. k. vladi, ter obžalujemo, da se je celo c. k. gimaazijska mladež poaililaktejpolitičaej alovesnosti, zadovoljao pa pozdravljamo to, da se c. k. uradaiki službeuo niao udeležili, Slovenci v Celji in okolici pa izoatali." Iz Celja. (Kedar ljude besaijo. — Celjaki liajak), je aajbolje, da jih pametajaki aa mirn puatijo, dokler se prvi aami iie pomirijo. Jedaako storili ao Sloveaci takaj ia v okolici. Naši liberalci, nemčurji ia aemškatarji niao smeli aa ,,Parteitagu" divjati, zato ao ae skrili za ceaar Jožefov spomeaik, da se nekoliko potolažijo, da grc z ajimi povaod v Avstriji rakovo pot. Sloveaci so mirai ostali, niao razsvetili okea, ae ravobesili zastav; aikoli ni bilo tako malo aloveaakih kaietov v Celji, kakor v aedeljo 29. oktobra. Zato so pa aemčurji delali, kar so hoteli: govorili, upijali, zastave razobešali, godli, streljali, peli in pili. Nemškej eerkvi ao navesili na zvoaik 8 Sraorudeče-žoltih prekucaških zaatav od 1. 1848. Oj, oj! Čujte! Grdo je tudi to, da ao gospodje, ki cesarjev kruh jed6 in tadi od sloveaakih davkeplačilcev živijo, se te demoaštracije zoper aedaajo cesarjevo vlado udelcžili. Gimaazijski ravaatelj je celo šolako mladež vla(5il k svečanoati. Izaied Slovencev ao vlovili nemčarji Leakota v Levci, da je nekaj sloveasluh otrobov zvezal. Nemžurji ao toraj demoaštracijo završili, a opravili aiso aič. Marsikateremu je v poadeljek glava ia mošaja bolela! Pomniti je pa treba, da so cesarake zastave ia boje v Celji, ki živi maogo le od c. k. gospode, tokrat bile — bele vraae! — ,,Cillierca" je nekdaj paovala aa ,,Goapodarstveao prilogo" češ, da ai kaj poaebaega. No, aedaj aama po ajej lovi, za svojega paglavca: ,,Celjskega liajaka" ia po sili ,,Kmetskega prijatelja", ter je celo zadajo številko poaatisaola od beaede do beaede pa ni črhaila, da jo je ,,Gospodarju" vzela ia si tako aiačeka a tujim peresjem našemala. To kaže, da je dr. Glaatacbaigg aezmožen goapodaratveaih aeatavkov za kmete pravilno ia poljudao spiaovati. Oa zaa samo aa sloveaske domoljube psovati pa v lastao skledo pljuvati. Boatavek uredaištva: zoper takaao poaatiskovaaje se pritožimo pri kmetijakej dražbi ia če treba pri sodaiji. Od Celja. (Ogajegasci v Vojaiku) ao pri svitlem ceaarji proaili podpore ia bili ao uslišaai. Da ao pri aloveaskih duhovnikih iakali in dobivali poraoči, ai treba omeajati. Da so tudi drugi darovalci prilagali za aicer človekoljubni aamea, zaatopi ae pač samo ob aebi. Naj bi še pri krščaaskih, avatrijaki mislečib ia toraj Slovencem pravičaih Nemcib zamogli dobiti denarja, zvedeli smo, da so se v ta namea obraili celo do aekega dobroliotaega župaika, ki bi jim aaj prošajo podpiral. Zgodilo se je vae po želji. Toda, ko je bil cesarjev god, se ogajegasci baje aiso potrudili priti k ,,cesarskej meši"; ai jim pa aianjkalo priložaoati, vdeleževati ae pri demoaštraciji ali kljubovaaji ,,liberalaih" po-sili-aeinških Celjaaov, kjer je stotaik ali kakor pravijo ,,hauptmaim" požarae atraže vojniške položil veaec aa spomeaik Jožefa II., katerega tako imeaovaai ,,liberalcia ae častijo za tega del, kerje bilcesar, marveč aiolijo ga samo zavoljo tega, ker je bil aasprotaikj pravicam kat. Cerkve ia slovanstvu. Kdor kljubuje Cerkvi ia draži cesarju vedno zveste Sloveace, ravaa ob eaem zoper očetovsko ljubezea avstrijskega vladarja, ki je že večkrat rekel, da hoče mir imeti med avojimi aarodi. Rea, skoro aerazumljivo aam postaja obnašauje neke vrste Ijudij, živočih v katoliškem cesarstva avetrijskem. človek, ki je le v krstaih bukvah zapisan kot kriatijaa, v življeaji pa cerkvi hrbet kaže, je, kakor akušaja spricuje, aavadao slab domoljub. Dal Bog, da bi se kaj takega ae moglo reči o aaših sicer vrlih Vojaičaaila ia ajihovih ogajogaacili! jTz Dobrne. (H o l s k o 1 e t o.) 'III. Za pretečeno šolsko leto je deželao-šolski sovet aališal izvzemši caega vse takajšnje prošajike, ki so se oglasili za vzpregledaaje dolžaoati, obiskovati šolo do 8. leta. Dotičai ,,eden" je 6 let redao ia marljivo hodil srkat šolakega zraka. Oča ga je začetkom zadajega šolskega leta, še predao je prošaja bila rešena, dal vučit rokodelstva, katerega doslje ai opustil. Šolsko vodstvo je tekom minolega šolskega leta dotičaika po postavi vsakih 14 daij višjim oblastim aazaaajevalo s ostalimi učeaci vred, ki iz raznih uzrokov aiso redno v šolo prihajali. Na isti aačia bo se godilo tudi v tekočem šolskem letu, ako se stvar drugače ne zasuče. Učeaci, ki so po 6 let obiakovali šolo bodisi redno ali ae ia jim je preostali čas vzpregledaa, večiaa teh otrok spoobesi kajige aa klia ia marsikateri prijatelj mladeži se je že vprašal: Mar bi ae bilo boljše, da bi dete, ki je sicer šolakim terjatvam tekom 6 let zadostilo, bilo prisiljeno še seai ter tje aauke ponavljati ? Ko bi bila obveljala od koaservativcev v državaem zboru predlagana sprememba postave, bi si etariši, kakor z malimi izjemkami itak skušaja spričaje, gotovo prizadevali otroka 6 let redno pošiljati v šolo, naj mu ae bi bilo treba še dalje kot bivšema vaemaraežu sedeti vaak daa v ačilaici, če ga pač svojevoljao ae pridržijo doma ia vsled tega s šolsko gospoako ae pridejo v aeprijetuo dotiko. Ali postavao: 8 let ali iz aiilosti: če si se v 6 letih aaučil kaj ali aič, bodi zadovoljea! — to je aačelo ,,liberalcev". Mi pišemo iz akušaje. Sedaj gospoaka sme ravaati tako rekoč po avojej volji; postava bi temu koaec atorila ia odraščeai otroci bi ae doma vadili dela, ob eaem pa bi ne ostajali brez poaavljalaega šolskega poduka. A ktero dete ima &&s ia voljo, zakaj bi ae bodilo v vsakdaajo šolo, saj smo pri aas tudi že imeli 161etaih tičeacev. V toto zadevo se ae aaraeaimo globlje spuščati, samo radi bi še pristavili, da je pred kratkim aek učiteljski zbor v Gradci čisto po krivici koaaervativce zmerjal s ,,sovražaiki" šole. To je preaagleaa sodba. Vsaka atraaka namreč ima svoje uzroke za avoje prizadevaaje, toda neredkokrat ,,prakaa tepe teorijo", t. j. včaaih ae najlepši aaaki ae dajo brez škode dejaaski izpeljati. Znaai aacijoaal-okoaom a. pr. ia bivši slovensko-štajerski posestaik dr. Steia je profcaor aa Duaaji ter mladi svet aa vseačilišči ali visokih aolah podačnje o narodaera gospodarstvu. Ni dvombe, da se ajegove besede v šolskej izbi ali aa papirji velikega ,,liberalaega" časaika aa videz dobro podajajo, toda oa sam je vsled gospodarstveuib. spekalacij prišel aa kaat, ajegovo posestvo djali so aa bobea! Tadi o šoli laliko lepo misliš, pišeš ia govoriš, a to v dejaaji večkrat ai vredao pišivega boba. Ktero »traako potem takem smemo imenovati ,,sovražnico" šoli? Si li v aemškem lista štajerskih učiteljev vidil tiskaa prcdlog, kakor ga je v imeau koaservativcev sprožil pravicoljabai aemski poslaaec Lienbacher? Pisatelj teh vrstic je v dotičaem časopisu aašel obairae govore ,,liberalaih" zastopaikov v državnej zbornici, a za pritožbe koaservativccv ia precej zmerae govore obojae straake v gospodskej zbornici pa za rešetaai predlog ai bilo prostora v učiteljskem glaailu, ki je prezrlo izrek: ,,Da ae resuica prav spozaa, za to poslašaj oba zvoaa". Da ae koaservativci potegujejo za šolo aa verskcj podlagi, mar ae ravaajo po volji krščaaskih starišev, katerim bi ,,liberalci" radi otroke zajeli v svojo ,,brezversko" mavho? Tudi sedaaje ministerstvo želi šolakema vprašaaju po mogočaosti v okom priti. Zatoraj je koaceia jaaaarija letošajega gospodakej zboraici, ki je prvi aačrt vrgla pod klop, predložilo aov iz aekib ozirov še boljši aačrt za spremeaibo šolske postave ia v prvem paragrafa ali odatavku je postavilo ,,religios-sittlich — versko-aravai" aaraen vzrejevaaja ter šoli boče s tem dati zaovič versko podlago, katero so istej ,,liberalci" vzeli, zapisavši v svojo postavo beaedo ,,sittlichreligioa — aravao-verski". Koliko pač ta izraz pomeai, kadar besedici preobraea! Nebo ia pekel se vojskujeta za toti dve besedi, katerej bi aaj ae prisodilo prvo mesto. V ostale (26) odstavke ao vtakaeao določbe, s katerimi je že prejšaje miaisterstvo laoralo lirapave šolske postave gladiti. Kako bodo vladia aačrt obribali, bomo zvedeli meada kje o Božiči. Tako daaes ae moreš določao zaati, bode li se aa podlagi predelaae postave začelo prihodaje šolako leto.