Ljudje in strahovi s Fužin : grašcaki in berači Fužinski grad, priljubljena izletna točka Ljubljančanov, ki je bil nedavno na dražbi prodan, ima pestre, zanimive čase za seboj Fužine T dobi Fldelisa Terplnca Nedavno uno poročali o tem, kako se Je zapečatila usoda starega vlastelin- vlastelinskega posestva na Fužinah, ko so na javni sodni dražbi razprodali po- samezne zemljiške komplekse in poslop- ja. Stari fužinski grad sam je prešel v last Združenih vevških papirnic, ki so kot novo, potrebam novega časa ustre- zajoče industrijsko podjetje, postala ne- kakšna naslednica stare fevdalne go- spoščine na fužinah. Kolikor nam ve poročati zgodovina (po »Kroniki .Slovenskih mest« 1934) je fužinski grad sezidal leta 1528. ljub- ljanski magnat in takratni mestni župan Vid Khisel. Pozneje, od leta 1619. pa ga je imel v lasti jezuitski kolegij v Trstu. Ko je bil leta 1773. jezuitski red od- pravljen, je postala gospodarica fužin- skega posestva država. Leta 1825. je kupil Fužine mlad slovenski trgovec, Fidelis Terpinc iz Kranja, ki je po svoji izredni podjetnosti početnik in stvari- tellj vevških papirnic. Po njegovi smrti so Fužine — njegov zakon je bil brez otrok — prešle v last njegove pohčer- jenke Emilije Garčeve, ki je bila baje njegova nezakonska hči. Garčeva se je poročila s sinom bogatega žitnega tr- govca in bivšega poveljnika ljubljanske narodne straže, Ivanom Ignacijem Alt fonzom Baumgartnerjem, a ena izmed njenih hčera je bila poznejša grofica Marija Paumgarten — Hohenschwan- gau — Erbach. Rodbina grofov Paum- gartnov je bila do zadnjega gospodar Fužin. Fužince, ki na levem bregu Ljublja- nice niso imeli posestev, je od gradu, zidanega nekaj metrov pod ravnino v strugo, od nekdaj ločila široka voda, pa je razumljivo, da niso imeli kdo ve kaj stikov z graščino. Mimo gradu in pristave so hodili samo, kadar so šli k maši v Polje. Dobri in slabi gospodarji Ob takih prilikah so se ob pristavi «stavili za kratek pomenek z maj er« jem, vrtnarjem ali pa s hlapci in pri- sluškovali zanimivostim grajskega živ- ljenja. Kaj radi so stopili v hleve na pristavi, da so pasli oči na težkih vo- lih, bikih, kravah in tolstih svinjah, ki so bile kar prislovične: Fužinci so de- belega človeka zmerjali, da je tolst ka- kor graščinska svinja. Živinoreja in kmetijstvo sta bila zlasti v dobi, ko je bil lastnik gradu Fidelis Terpinc, za takratne čase naravnost vzorna. Viso- ke stuhe slame, sena in nastilja so sta- le okrog pristave, polni pa so bili tudi seniki in svisli, pripravljene za slaba leta. Ko je za Terpincem prišel nov gospodar, je stuhe odpravil. Zdele so se mu smešne. V knjigah — po njih je začel kmetovati. — o stuhah, zalogah za slabe čase, ni bilo ničesar napisa- nega, zato so morale proč, kakor je mo- ralo kot ničvredno proč, kar so o ži- vinoreji in kmetijstvu vedeli in znali Terpinčevi majerji, dekle in hlapci. Vso prakso, stare izkušnje in dogna« nja je nadomestila suha teorija, gnoj je preraščala trava, stelja je gnila v hribih, živina pa je legala na oblanje. V parku pravljic V Terpinčevih časih je bilo življe- nje na pristavi in v gradu kaj dobro. Lonci mleka in ričeta so se morali ne- prestano greti na ognjišču — za lačne kakor gostje, ki jih je gospoda spre- jemala v grajskih sobanah, so bili go- stje, ki so se ustavljali pri hlapcih in deklah na pristavi. Na dva izmed njih naj spomnimo stare Ljubljančane in okoličane, na dva redka človeka, ki jih je pred nekaj desetletji vsakdo rad srečal in se malo pošalil z njima. •. in UJtata Prva je bila Ujtata, malo zmedena starejša ženska, ki je imela nekakšno nenapisano pravico, sesti kadar se ji je zljubilo, v katerikoli ljubljanski go- stilni ali v kateremkoli gosposkem stanovanju, za mizo in prirediti kratek žalostnosmešen nastop. Položila je svojo ročno skrinjico, ki jo je zmerom nosila s sabo, na mizo, vzela iz nje punčko iz cunj in jo med prepevanjem uspavank začela milovati. Vso jo je obložila s svetimi podobicami in ji ču- dno se zibaje pela žalostne pesmi. Ko je odpela ves svoj spored in opravila vso ceremonijo, je punčko dela nazaj v skrinjo in se odpravila na obisk dru- gam. Kadar se je delj časa zadrževala v mestu, so na fužinski pristavi vzne* mirjeni vpraševali, kod se tako dolgo mudi. A ko se je po nekaj tednih ven- dar spet prizibala na Fužine, jo je vsa služinčad navdušeno sprejela. Vile in grablje, metle in škafi so kar sami po- padali iz rok. Obstopili so jo, ko je se- dla za mizo in poslušali skrivnostne, žalostne pesmi, da bi iz njih razbrali njeno skrivnost. Ko se je nazadnje na- jedla mleka in ričeta, se je brezbrižna za čas, ljudi in vse reči odzibala čez most proti Štepanji vasi. Fužinski Krištof Kolumb Kadar pa se je na poti od Studenca nenadejano pojavila junaška postava popotnike, reveže in berače. Hlapci in dekle so bili dobro plačani, zlasti pa je bil na dobrem vrtnar, ki je imel 30 goldinarjev na mesec, stanovanje in še drugih dobrot. Ali vrtnar je moral biti zmerom izvrsten strokovnjak, saj je poleg velikega zelenjadnega vrta imel v oskrbi še okrasne vrtove, park pred graščino in veliki park Toplice, ki je segal od mosta daleč doli proti Slapam. Na desni je. mejil na Ljublja- nico, na levi pa na čudovito lep, ume- ten, majhni rečici podoben potok, ki je bil na koncu parka zajezen, da je bila voda zmerom enako visoka, gladi- na pa mrtvo mirna. Pravljičen je bil pogled proti dnu globokih kotlin in tolmunov, na gosto zaraslih z vodnim rastlinjem. Kristalno čista voda. sama studenčnica, ki je ob začetku parka vrela iz množice izvirkov in napajala rečico, je z magično silo privabljala sprehajalce, ki so prihajali po lepi, be- li stezici, vijoči se tik obrežja — po ve- likem parku, polnem starih, visokih, košatih dreves, so bile križem razpe- ljane poti: Radi so postajali ob reči- ci in čakali, da je lepa, zelena vodna kača preplavala z brega na breg, z gla* vo potiskajoč drobne trikotne valove pred seboj. Krasen je bil park Topli- ce. Helbron pri Salzburgu svojih na- ravnih lepot ne bi mogel primerjati krasotam nekdanjih fužinskih Toplic. Gosposki gostje . • • Ljubljanski Nemci so prirejali v njem veselioe in zabave. Fužinci se še spominjajo neke nemške družine iz mesta, ki je večkrat prihajala v grad na obisk. Poleg gospoda in gospe je družina štela še dvanajst otrok in si- cer je bilo, kakor pripovedujejo, šest belih, šest črnih. Beli so bili baje kaj čudni, belih obrvi, belih las in rdečih A nič manj zanimivi in imenitni s bradatega moža v belih hlačah, temni oficirski bluzi in z oficirsko čepico na glavi, so na pristavi takoj uganili, da prihaja v goste sam Krištof Kolumb. V resnici, Krištof Kolumb je znal po sredi ceste korakati s tolikšnim zano- som, da je bila podoba, kakor da na- J i čeluje celemu regimentu. Palico je uporabljal za sabljo ali pa za scepter, če se je domislil, biti za nekaj časa tamburmajor. Na pristavi so večnega veseljaka zmerom slovesno sprejeli. Vse je bilo zbrano ob vhodu. Krištof Kolumb se je najprej natepel ričeta, potem šele je bil dovzeten za šale in iz njega so vrele vesele in zanimive prigode iz vo- jaških dni. Njegov poslednji obisk na fužinski pristavi pa j<5 bil tragičen m«J. Ko se ». Ne fs*bijaj tafcp « MIHAopM* je do sito najedel rifate, je vodfl svoj nevidni bataljon izpred fužinske pri- stave na štepanjsko stran. Tik pred mostom je postal fai z sklical rezko po- velje: — Bataljon, hak! Krištof je namreč začutil, da se ne da kaj prida marširati, če je človek presit, odpel je jermen, se počasi spu- ščal doli k Ljubljanici hi počenil na veliko skalo. Tam se je iznenads še enkrat spomnil svojega bataljona in zaklical iz vsega grla: — Bataljon, aptak! A najbrž je preveč moči položil v glas — kratkomalo, moči je zmanjka* lo v nogah. Strbunlaril je v globoko reko in si tako prikrašal priliko, da bi še na poti v večnost obdržal vojaški korak. Kdo ve, njegov nevidni bata- ljon je morda še dolgo stal na mostu in čakal, da se vrne poveljnik. Vseka- kor so se Fužmcem še dolgo ježili las- je, kadar so v nočnih urah hodili mi- mo nesrečnega kraja. Strahovi iz francoskih dni Ko so Francozi poklicali Ilirijo v živ- ljenje in se vojskovali po naših krajih, jo bilo Ljubljansko polje važno voja- ško torišče in tudi fužinskemu gradu je bila očitno odmerjena pomembnejša vloga. Nekaj sto metrov od njega, tik ob ogradi blaznice na Studencu — tam, kjer se je pred leti pripetila stra- šna letalska nesreča — je grob fran- coskih vojakov; na njem stoji pozab- ljen spomenik. Ob cesti s Studenca v Moste lahko najdeš drugi, blizu voja- škega vežbališča pa tretji skupni grob Napoleonovih vojakov. Fužinci vedo pripovedovati, da je bila za časa fran- coske vojne v gradu bolnišnica in mrt- vašnica. Mrtvecev je bilo mnogo zme* rom tudi v kleti, odkoder so jih nosili v skupni grob. Francoski vojaki, ki jim je ob smrtni uri nudil streho fužin- ski grad, grajskem prebivalcem potem še celih sto let niso dali miru. Njiho- vi duhovi so prihajali nazaj in se v polnočnih urah sprehajali po hodnikih, sobanah in parkih. Neki častnik, ki je bil smrtno ranjen v boju ni je umrl v gradu, je še dolga desetletja po svo- ji smrti v temnih nočeh prihajal na Fužine in poveljeval: — Avant! Avant! Polnočni ples Neko damo, ki se je ob prehodu v naše stoletje naselila v gradu, pa so prihajali strašit duhovi bivših grašča- kov. Ob 11. uri vsak večer so nevidni prihrumeli od onkraj — prihrumeli so v parih, tako je jasno razbrala gospa — in začeli svoj ples Ko so zdravi, razumni ljudje skušali preveriti gospo, da je vse skupaj samo bolesten pri- vid, je bilo vse prizadevanje samo bob ob steno. — Cisto razločno slišim vsak večer, je odgovarjala, kako v sosednjih pro- storih naškrobana krila udarjajo dru- go ob drugo, in ko se tako vsa tresem od strahu, zmerom tudi iasno čutim, kako skuša eden izmed parov nazadnje vdreti v mojo spalnico. Mož te toliko mučene gospe, ki bi bila gotovo zblaznela, da se ni izselila — pa bog ve ali je bilo pod kakšno drugo streho leka njeni ranjeni duši — je bil moder mož. Prijatelji so ga vpra- ševali, kaj je s strahovi, ki preganja- jo njegovo gospo, pa nikoli ni dal od- govora. Ni rekel ne da ne ne, a na ti- hem je najbrž vedel za skrivnost. Dale* naokrog pa je bilo znano, da v gradu straši tudi velik črn pes. Po- noči so ga srečavali kar na več krajih obenem. Ta ga je srečal v sobi v tret» jem nadstropju, drugi na hodniku v pritličju, tretji na dvorišču, a hlapec, ki se je malo čez čas zasedel v gostil- ni, je že v parku naletel nanj. Točno opolnoči je ta skrivnostni pes zmerom milo, zateglo zatulil Klical je svojega gospodarja, graščinskim prebivalcem pa je bil njegov glas znamenje, da je minila ura strahov. Vsi olajšani — žen- ske že skoraj onemogle — so zaspali. Nov čas — nov obraz Moderen čas ni pregnal samo fužin- skih strahov, razbil je tudi graščino, podrl stari leseni most in na njegovo Sergej: j Srečen zakon Gospod Pum je bil vrabec. Njegova žena se je imenovala gospa Pum. Gle- de na ime se namreč žene ravnajo po svojih možeh. Bila je pomlad in gospa Pum je se- dela na svojih jajcih. Gospod Pum je skrbel za hrano. Sedel je na robu gnez- da in mežikal v solnce. Ljudje si ne morejo kaj, da ne bi opravljali vrabcev kot predrzne in prepirljive, si je mislila gospa Pum, seveda pa mislijo s tem samo moški spol. Prav za prav o svojem možu ne morem trditi kaj slabega. Dovršen za- konski mož sicer še ni, ampak sčasoma še postane. — Gospodu Pumu je postajalo dolgčas. — Jaz bi tudi kdaj lahko malo se- del na jajca. — Ne, je rekla gospa Pum, manj iz trme/ kakor bolj zavoljo pedagoškega občutka. — Pip! je rekel gospod Pum razsr- jeno in užaljeno, prav za prav so jaj« ca tudi moja. — — Ne, je rekla gospa Pum. — Gospod Pum je razburjen udàrjal s pero trni. — Pravico imam. sedeti na jajcih, ja* sem oče! Obrazi tedna Student Stefan Usode mladih, bol moia v zametu nam brenka harfa, tožno pe\>ajoča. H Vi glejte, da pisatelju v poletu j ne bo plačilo — malha zevajočal 1 mesto postavil novega iz mrzlega beto- na, razbil je ogromne skale in prirod- ne slapove, ki so se vsipali preko njih, postavil je betonske jezove v strugo, pregnal je staro »rdečo fabriko«, to- varno barv. Deževnikovemu mlinu je vzel vodno silo, da so ohromele sto- pe, ki so kmetom desetletja počasi, a zanesljivo luščile proso, ajdo in ječ- men. Za romantiko, za lepoto krajev ni več časa. V gradu in tam, kjer je bi- la nekoč rdeča fabrika, melje jo zdaj elektriko. Stari svet je izumrl in na Fu- žinah je zavladal mladi svet. Sfeßtna t orzo l/iscf« Ljubljana, januarja Brez kričavih reklam se razvija trgovi- na na Gallusovem nabrežju. Brez povpra- ševanja po najnovejši modi. Iz izložbenih oken gledajo zarjaveli primusi, velike Ma- rije v steklenih posodah, »domače kuha- rice« poleg poslikanih krožnikov, nekje pa je med skodelice za črno kavo naslonjen majhen Kristus. Nekdo je prinesel črne ženske čevlje Z visoko peto. Ženska neprijazno ogleduje zdaj čevlje» zdaj prodajalca. »Koliko bi pa radi? Dosti prida niso..a: »Ne vem... Kaj daste?« »Slab človek, ki ne pozna cene svojemu blagu« — godrnja ženska. »Dva kovača dam, če vam je prav.* »Dva kovača,« ponavlja človek. »Kar daj- te!« Na steni hreščeče tiktaka stara ura. Vi umazani kletki nemirno poskakuje kanar- ček. Kletka stoji na kupu Mohorjevih knjig, Ves prostor je poln ogoljenih su- kenj, plaščev, oblek, čevljev, knjig. Blu- za iz belega lame ja — lepa bluza, za ka- tero je nekdo v skrajni sili dobil dva ali tri kovače. Kakor da vidim vso to dolgo procesijo ljudi, ki prinašajo svoje plašče in obleke, čevlje iri posodo — vse, za kar so mogli dobiti vsaj deset ali dvajset di- narjev. »Prav dobro vam pristoja, če mi verja- mete, ali ne.« t Človek, ki poskuša rjavo suknjo z veli- kim madežem nad žepom, se ogleduje V kosu polomljenega ogledala. »Rokavi so prekratki, mislim.« »Bežite, bežite, kakor nalašč za vas...« Siv, meglen dan počasi polzi mimo. S streh kaplja umazana voda. Gole rogovile kostanjev žalostno štrle v zrak. Zima je na Gallusovem nabrežju mrtva sezona. Kup- ci so redki. Več je prodajalcev, ki prina- šajo zadnje ostanke jesenske ali poletne garderobe. Toda že s prvimi sončnimi dne- vi zgodnje pomladi bo trgovina na Gallu- sovem nabrežju oživela. Zdaj pa stareti- narji in staretinarke dremlje jo sredi tvo- je raznovrstne ropotije — po blatni cesti mimo njihovih tesnih trgovin pa polzi eno- lično življenje, kakor bi starček, opirajoč se ob palico, s težavo krevsal mimo... kla gospa Pum, to se ne spodobi, naj- manj pa tukaj v gnezdu. Razen tega me dela to nervozno. Vi, možje, mora- te zmerom razbijati s perotmi. Vzemi si mene za vzgled. Čisto mima sem. Kajpada so jajca tudi tvoja. Ne po- zabi, da si poročen. — Na to neprestano mislim. Am- pak, prej si govorila drugače. To je nelogično! — Ne jezi me s svojo logiko, poro- čena sva! — Torej tako, je dejal gospod Pum in poln srdu tolkel s kljunom. — Ali se mar ne zavedaš tega??? Gospod Pum je zatolkel s kljunom. Se bo že razvil, si je rekla gospa Pum. — Zdajle poletim v klub, je dejal gospod Pum in si začel snažiti peroti. — Tudi ti bi lahko kdaj malo sedel na jajca, je rekla gospa Pum, že ves dopoldan sedim na njih. Mar misliš, da je to kakšna zabava? Prav za prav so jajca tudi tvoja! Solnce bi moralo nehati sijati, si je mislil gospod Pran. Toda sijalo je mir- no dalje. — Molčim naj! je zavpil. Prej, fco sem hotel sedeti na jajcih, so bila jaj- ca tvoja, zdaj, ko hočem iti v klub, so seveda — moja. Čigava so tedaj jajca prav za prav? — — Ne vpij talko! Seveda so jajc« *e graj §m * i'iinni'lto1'» "•»»» J* W'À'.TI«-«^TÄ~»7%F ..».C