List 20.
Gospodarske stvari.
Kmetijsko orodje in stroji (mašine). *)
Drage človeške moči in splošno pomanjkanje delavcev je napeljalo ljudi k raznovrstnim iznajdbam. Zato je pa bilo na Dunajski razstavi videti zares ogromno število vseh mogočih kmetijskih strojev in različnega orodja.
Najbolj zanimiva v tem obziru je bila prelepa in draga zbirka domačih in tujih plugov, ki jih je bilo 1^7 na številu in jih je razstavilo c. kr. ministerstvo kmetijstva.
Ako si tu ogledamo ono preprosto kmetijsko oralo (plug), s katerim je naš cesar Jožef II. oral 19. avgusta 1769. leta o priložnosti svojega potovanja skozi Moravsko na knez Lichtensteinovi graščini Posofič, ter ga primerimo z onim orjaškim parnim oralom , ki ima 12 lemežev in mašino za 25 konjskih sil močno, katero si je za poljedelstvo mnogozasluženi nadvojvoda Albreht kupil letos iz John Fowlerjeve fabrike za več tisoč goldinarjev, moramo pač pripoznati, da svet ne stoji, nego da vedno bolj in bolj napreduje v umetnostih in iznajdbah.
Na Dunajski svetovni razstavi bili so gotovo stroji za vsa mogoča kmetijska in gozdarska dela; še celo stroj, s katerim se molzejo krave, se ni pogrešal.
A poleg tega je tudi to gotovo, da se pri različnih strojih tudi mnogo sleparije nahaja, zato je treba biti človeku previdnemu pri nakupovanji strojev. Ako morda kako oralo po pruskih peščenih ravninah izvrstno reže in delo pohitruje , ter se po velikanskih naznanilih, po agentih in kolporterjih po vsem svetu priporočuje, ni treba misliti, da je zato tako oralo tudi dobro za našo težko zemljo okoli Dobrove in po Dolenskem.
Ravno to velja tudi pri ročnih mlatilnicah in ško-poreznicah, kajti ravno pri teh se nahaja največ sleparije.
Stroji, naj si bodo kakoršni koli, ki mnogo poprav potrebujejo, posebno tacih , ki jih naši domači kovači ne razumejo, se uže zaradi tega za našo deželo nikakor ne morejo priporočati.
Kako zel6 se marsikedo goljufi z nakupovanjem kmetijskih strojev, to nam zadostno kažejo shrambe za staro ropotijo in vsakovrstno šaro, kjer se cesto najde vse polno najbolj priporočevanih strojev, ki niso za drugo rabo, nego da je črv razjeda.
*) Iz ,,Poročila o Dunajski svetovni razstavi 1873. leta", ki ga je za družbo kmetijsko Kranjsko spisal gosp. Fr.  Schollmavr, odbornik družbin.
Videl sem tudi nekoliko prav dobrih plugov, ročnih mlatilnic, čistilnih in drobilnih strojev.
Gorjanski plug (Wendepflug) z dvema črta-loma in s plužjem velja 33 gold. iz F. Grrosserieve fabrike za kmetijsko gospodarsko orodje v Riegersdorfu pri Warthi, Frankensteinskem okrožji, v Pruskej Šleziji. S tem plugom se prav lahko orje , je prosto sestavljen in malo poprav potrebuje.
Razrušnik (ekstirpator) z devetimi lemeži za 30 gld. dobiva se pri R. Werner-ji v Kameniei v Pruski Sleziji in je ves iz kovnega železa. S tem razrušnikom se prav dobro dela in tudi ne potrebuje mnogo vprege.
Izvrstni gorjanski plug (Wendepflug) z dvema lemežema od Wernerja za 50 gold. To oralo ne potrebuje velike vlečne moči in je prav primerno, da se ž njim lahko na desno in levo orje, ter se tako polje na celo izorje, ali pa se narede razori, kakor kedo hoče. Tako oralo je potrebno posebno za bregovite kraje, ker se ž njim zemlja lahko na breg ali na nižo stran obrača, kakor se oraču poljubi in bolj primerno zdi.
Nadalje Wernerjevi jako pripravniki razrušniki za plevel, ki imajo po 2, pa tudi po o plevelnih nožev, kakor tudi njegovi osipalniki s poljubno premičnimi deskami, olajšujejo delo, režejo zemljo na plitvo in globoko, kakor kdo želi, in se dobivajo po 25 gld. — Osipalniki bi bili posebno na Kranjskem za osipovanje turšice in koruna jako primerni po onih krajih, kjer so delavske moči drage. V enem letu se tak osipalnik enemu posestniku izplača.
Ravno tako znamenit je tudi Werner-jev po vsem svetu znani Kameniški-društveni plug, ki je ves iz železa in potrebuje prav malo vlečne moči. Ta plug, ki ga zna vsak kovač popraviti, velja 25 gold. Jaz ga naši kmetijski družbi prav živo priporočujem.
Wernerjeva verižasta Ottova lopatičasta brana, ki seme in gnoj pod zemljo spravlja, in njivo plevela pirnice čisti, je tako izvrstna, da jo moram tudi za našo Kranjsko deželo, koder je po njivah vse polno plevela, prav živo priporočati.
Pri tej Ottovej brani zobje niso navadni žreblji, ampak ostre železne lopatice.    Brana velja 25 gold.
Fabrika za kmetijske mašine pod firmo „Umrath et Comp. v Pragi in Brnu" je poslala v razstavo izvrstne ročne mlatilnice, narejene z okroglimi ali ploščatimi iglami.
Igle (Štifte) na valjcu in na mlatilnem pokrivali! so okrogle, ter ni mogoče, da bi se pri mlatvi zrnje drobilo.
Ker se te mašine pri mlatvi ne drgajo preveč, se ž  njimi  tudi  toliko  hitreje   in  lože   dela.    Umrath ove
156
ročne mlatilnice imajo se to posebno dobro lastnost, da tudi brez gonilnega kolesa in pri enakih delavnih močeh ravno toliko store, kakor če bi imele gonilno kolo.
Tudi priprava za otresanje slame se tem mlatilni-cam lahko pridene, kar bi pa jaz pri ročnih mlatilnicah ne priporočal.
Umrath-ova ročna mlatilnica brez gonilnega kolesa velja v Pragi 120 gold.                       (Dal. prih.)
164
Kmetijsko orodje in stroji (mašine).
(Konec.)
H. F. Eckert-ova fabrika za kmetijske stroje v Beroliau je razstavila med drugim tudi nekoliko orodja, ki bi se dalo pri nas na Kranjskem s pridom rabiti. Naj tedaj omenim:
a)   Osipalnik z železnimi gredeljni, jeklenimi deskami in jeklenimi lemeži; velja 25 gold. in bi bil jako pripraven za našo deželo.
b)   Gonilni plug   z  amerikanskimi   deskami   in ; jeklenim dolbiiom.    Jekleno dolbilo stoji namesto leme-ževe špice,   ter se vselej ,  kedar  se oguli,   naprej pomakne.   Ta plug izvrstno reže na težki in lahki zemlji in velja v Berolinu 25 gold.
c)   Plug, s katerim se delajo razori za odtekanje vode na njivah. Tega pluga naši kmetovalci še prav nič ne poznajo, a trebalo ga bode tudi pri nas kmalu vpeljati, kajti misliti si moramo, da ako poljedelstvo po vseh delih sveta tako hitro napreduje, tudi naša Kranjska dežela ne bode in tudi ne sme zaostajati za drugimi deželami. Ozki in visoki razgoni s štirimi brazdami morajo se vendar vže enkrat opustiti in oranje naj se spremeni v široke, prav široke gredč. Visoki razgoni naj se delajo le na jako močvirnem zemljišči, od koder se preobilna mokrota ne d& in tudi ne more tako lahko odpeljati; drugače pa so visoki in ozki razgoni le potrata zemljišč , ker v globokih brazdah med dvema razgonoma ne raste nič. Da se voda odpelje iz mokrih zemljišč, nadejajo povsod po ravno izoranem polji razore, po katerih se voda odteka. Ti razori se s poprej imenovanim razornim plugom in se morajo potem večkrat snažiti.
O veliki važnosti, da se orje na široke in ravne grede, kakor tudi o koristi razorov za odpeljevanje vode (to se ve, da niso ravno povsod potrebni) ne morem tukaj obširno govoriti, pa tudi ni tukaj pripravno mesto za to.
c) Izvrstno sestavljene mašine, ki seno grabijo, samo enega konja potrebujejo in imajo sedež za kočijaža. Take mašine za seno grabiti so Kranjskim gospodarjem še popoinoma neznane, akoravno so velika dobrota vsacemu posestniku travnikov ob onem važnem Času, ko se sen6 spravlja.
Pri nas ljudje eno mer javkajo in tožijo, da so delavci dragi, a na sredstva, s katerimi se drage delav-
ske moči dad6 nadomestiti, nihče ne gleda, in to skoraj bi rekel iz zgolj nemarnosti in lenobe.
Ni ravno potrebno, da bi moral imeti vsak posestnik travnikov mašino za sen6 grabiti in mašino za travo kositi, ali zdrava človeška pamet in nagon, da človek samega sebe ohrani, zahtevata, da imajo vsaj po večih krajih, ki leže po nižavah in ravninah, take mašine, ki je lahko vsi kmetovalci enega kraja rabijo.
e)  V razstavi iste fabrike sem našel tudi „veri-žaste gnojnične pumpe", ki imajo cev iz kovnega železa ter veljajo 90 do 108 tolarjev, a to po dolgosti in premeru cevi.
f)  Gnojnične pumpe z bakreno skornico in z zaklopno kroglo iz gume, ki imajo po 2 metra dolg sesalni smrk in po 5 metrov dolg tiskalni smrk, se dobe po 50 gold.
Ker so gnojnične pumpe na Kranjskem zelo potrebne, so posebno te poslednje vsega priporočila vredne.
g)  Tlačilo za sen6 po Ingersoll-ovej sestavi je izvrstno. Po nekaterih krajih Kranjske dežele se pridela odveč sena; ako bi se to, kar ga je odveč, s tla-čilom primerno stlačilo in po železnici razposlalo, dobilo bi se gotovo lepega dobička.
Taka tiskala za seno veljajo s prouteženimi škripci vred 105 tolarjev.
Deteljno seme z roko omlatiti je pač zelo težavno delo, a omlačeno seme z vevnikom izvejati in izčistiti je pa tudi tako primitivno in neprimerno opravilo, da bi bil pač uže skrajni čas, da se kupijo mlatilnice za deteljo z rešetnim valjem (cilindrom). S takimi mlatii-nicami bi se prihranilo mnogo delavnih moči in dobilo bi se tudi boljšega semena za prodajo. Mlatilnice za deteljo, kakor je sem tukaj omenil, se dobivajo po 120 tolarjev v poprej omenjeni fabriki v Berolinu.
Stroji za trenje lanu in konopelj od W. Hallersberga iz Oberleiba pri Mindenu na Pruskem imajo po 2 valjarja in so zelo prosto narejeni. Nadalje stroji, ki imajo po 10 valjarjev, od F. W. Warnecka iz Olešine v Sleziji. Obe vrsti teh strojev ste tako narejeni, da jim je treba malo vode za gonitev; bili bi tedaj za našo Kranjsko deželo, ker nam vode ne primanjkuje, vsega priporočila vredni.
Kakor znano, ima Kranjsko žito, posebno izmla-čena rž iu pšenica, toliko raznovrstnega plevela, posebno graščice in ljulike (Lolium temulentum) v sebi, da še celo cesarske oskrbovalnice za vojake ne marajo za Kranjsko žito. Pa tudi za domačo rabo je sla-bejša moka, kakor tudi vsaka druga moka, v kateri je mnogo tako imenovanih rožič ko v (Mutterkorn, Se-cala cornutum) pomešanih, Človeškemu zdravju jako škodljiva, posebno ženam.
Ta velika nadloga bi se morala tudi na Kranjskem odpraviti, kar bi se prav lahko odpravilo se Čistilnimi stroji, ki imajo nalogo, da čistijo in zbirajo žito škodljivega plevelnega zrnja.
Posebno pripravne čistilne stroje, ki je človeška roka goni, razstavil je fabrikant Th. Pernolet iz Pariza, ki je prodaja po 120 do 220 frankov.
Videl sem tudi čistilno pripravo (aparat), iz katere je vsipano žito prihajalo v spodej nastavljene vreče — bilo je šest vreč — popolno izbrano in očiščeno.
En sam čistilni stroj ima lahko 10 Kranjskih vasi skupaj, tedaj ni treba, da bi imel vsak boljši posestnik svojo čistilnico. To se ve, da je v tem obziru treba edinosti in sloge.
Nadalje je razstavil omenjeni fabrikant tudi jako pripraven in prosto narejen stroj, ki lušči liko od konopelj (konoplje tare). Ta stroj je narejen tako, da ga človeška roka goni, velja 240 frankov in je vsega priporočila vreden.
165
Mlatilnica za deteljo od Friedlanderja in Franka na Dunaji (Zollamtsstrasse št. 9) je prav dobro in praktično narejena. Ravno tako so tudi njegove različne mlatilnice vsega priporočila vredne.
Gosp. Lanc, fabrikant kmetijskega orodja v Man-heimu, razstavil je tudi izboljšane ročne mlatilnice, ki imajo neko posebno pripravo za „otresanje slame". Te izboljšane mlatilnice se dobe po 178 gold.