PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 63 (6041) TRST, torek 16. marca 1965 DANES STOPIJO V VELJA VO UKREPI ZA POŽIVITEV GOSPODARSTVA Sklepi arabskih zunanjih ministrov Ministrski svet odobri danes zakonski ukrep Izrael sprejel ponudbo bonske vlade o povišanju pokojnin socialnega zavarovanja Ustanovili bodo tudi «socialni sklad», da bi zagotovili enotno osnovno pokojnino za vse zavarovance INPS - Podrobnosti o vladnih ukrepih zapremaganje neugodne konjunkture - Danes seja vodstva PSI puščal palačo Chigi, je izjavil novinarjem, da so proučili zakonski osnutek in da je pretežni del dela že opravljen; manjkajo le še nekatere točke, ki jih bodo proučili jutri, hkrati z drugimi ukrepi. Minister Pa-store pa je dejal: «Poglobili smo razne alternative, ki jih je prikazal pristojni minister. 6-pravili smo precejšnje delo in jutri dopoldne bomo zaključili.« Minister za delo Delle Fave pa je na vprašanje novinarjev, zakaj n:so končali že danes, dejal, da gre za zelo zapleten ukrep; dodal ]e, da so opravili skoraj vse, o-stale pa so le še nekatere podrobnosti. Zakonski odlok o ukrepih za poživitev gospodarstva, ki ga je ministrski svet odobril v soboto, so predložili poslanski zbornici danes zvečer. V razgovoru z novinarji na Montecitoriu je namestnik tajnika PSI Brodolini dejal, da se bo vodstvo PSI sestalo jutri popoldne. Na seji bodo določili tudi datum zasedanja centralnega odbora stranke, ki mora odobriti delo tajništva FSI v zvezi s pogajanji za preosnovo vlade. Posebna številka »Uracinega lista* bo objavila jutri z današnjim datumom besedilo zakonskega odloka o vladnih ukrepih za poživitev gospodarske dejavnosti, predvsem na področju javnih del in javnega gradbeništva. Odlok obsega 51 členov in je razdeljen v devet poglavij. V prvem poglavju je govora o finansiranju javnih del, iki ga bosta ooravijala dva kreditna zavoha: Kreditni konzorcij za javna dela in Blagajna za pologe in posojila. Kreditni konzorcij bo izdal obveznice do 250 milijard. Te obveznice bo jamčila država tako glede povrnitve glavnice, kot gle- Uradni list objavlja danes besedilo vladnega dekreta o številnih gospodarskih ukrepih, o katerih vlada meni, da bodo prispevali k izboljšanju neugodnega gospodarskega položaja. Sinoči so na seji vlade začeli razpravo o pokojninah INPS in jo bodo nadaljevali danes. V Beogradu se je v nedeljo, končalo zasedanje zastopnikov nevezanih držav, ki so se sporazumeli o skupnem pozivu prizadetim vladam, naj iščejo sporazumno rešitev v Vietnamu. Veliko nezadovoljstvo je izzvalo dejstvo, da je ameriška vlada prav med tem zasedanjem izročila svoj odgovor predsedniku Titu, v katerem napoveduje, da misli nadaljevati napade na Severni Vietnam. Prav v nedeljo in včeraj so ameriška letala znova bombardirala Severni Vietnam kar tristo kilometrov severno od 17. vzporednika. Ameriški predsednik ima mnogo skrbi tudi zaradi poostrenega gibanja integracionistov, ki odločno zahtevajo, naj vlada poskrbi, da se bodo v vseh državah ZDA spoštovale državljanske pravice vseh državljanov. S tem v zvezi je Johnson predložil sinoči kongresu načrt zakona. V Kairu so arabski zunanji ministri zaključili svoje zasedanje in sprejeli naslednje sklepe: 1. odpoklic vseh arabskih veleposlanikov iz Bonna. 2. Prekinitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, če bi priznala Izrael. 3. Prekinitev gospodarskih in trgovinskih stikov z Zahodno Nemčijo, če hi ta nadaljevala sovražno gonjo proti ZAR. 4. Opozorilo tistim državam, ki aktivno podpirajo Izrael, da bodo arabske države prekinile odnose z njimi, če bi vztrajale pri svojem stališču. V nedeljo so bile občinske volitve v Franciji, ki pa niso prinesle bistvenih sprememb. Mnogo večje zanimanje je vladalo za politične volitve v Argentini, kjer so izvolili 93 novih članov poslanske zbornice. Kljub temu, da pe-ronisti niso mogli dolga leta javno nastopiti, je njihova stranka «Union Popular« dosegla nepričakovan uspeh. V pokrajini Buenos Airesa je dobila celo več glasov kakor vladna radikalna stranka. Vendar pa ne bo ta njen uspeh sedaj dosti vplival na vlado, ker ima ta še vedno večino v parlamentu. Veliko zanimanje vlada za današnji prihod sovjetskega zunanjega ministra Gromika v London, kjer se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Stewartom in s predsednikom vlade M ilsonom. Govorila bosta zlasti o položaju v jugovzhodni Aziji. sarina na gradbeni material se zni ža za štiri petine, če gre za ne-luksuzne stanovanjske zgradbe, ki bodo dokončane do 31. decembra 1366. Osmo poglavje vsebuje ukrepe v korist brezposelnih. Osebe, ki bodo izgubile delo do 1. julija letos in ki imajo pravico dnevne podpore za brezposelne, bodo prejemale tudi družinsko doklado. Zadnje poglavje pa vsebuje »končna določila«. Med temi tudi KEM, 15. — Današnja seja ministrskega sveta, ki se je začela in osrednjih zavodov za srednje-ob 17.45 in je trajala do 00.15, je bila posvečena proučitvi vpra i ročni kredit za financiranje majh-tonja o povišanju pokojnin INPS. Pred sejo je predsednik vla- nih in srednjih industrijskih pod- In ‘*cdaJ tc’ kar na-lbo:j zanima l^iagglo iz Genove, vespo »sprintu, kupce Nova vespa «sprin!» stane Novi skuter obogatuje vrsto že znanih tipov vesp z različno kubaturo, od majhnega skuterja s Kubatuio 50 kub. cm, za vožnjo katerega ni potrebno vozniško dovoljenje, niti registracija, do vespe «super šport« s 180 cm kubature za zahtevne skuterlste. Nova vespa »sprint« ima kubai. i-ro 150 cm in doseže brzlno 94 km na uro. Porabi zelo malo goriva, saj Je dovolj en liter mešanice z 2 odst. olja za 45 km pot). Nova 166 4(0 lir franeu tovarna, v Trstu je vespo »sprint« mogoče dobiti z doplačilom 16.680 lir. V tej ceni je vračunan prevoz franco sedež zastopstva in registracija. Nova vespa «sprint» bo vsekakor zadovoljila širok krog ljubiteljev skuterjev, ker nijdl 'udobno vožnjo po mestu in na odprtih cestah in ker ima s hitrim pospeškom bizi-ne značilnost pravega športnega skuterja. ................niiiini.mini.............mil IZREDNA x/i r,ii ti/ iii >M0MVA POŽARE V A C Vvi * * PROLETER Sušilnice za kmečke pridel-L E S KOVAČ živinsko krmo, povrtni- no in sadje O S I J EK tpm proizvodni program vsebuje celotno mehanizacijo zet kmetijstvo VJUBLJANA in gozdarstvo A&kOSTROJ llt/IL T LJ L_ Av 1JJ!fl CCR organizira na račun svojih članic prodajo in nakupe v državi in Č A Č A K v inozemstvu N I S c TELEFONI: 38-162 — 38-170 — 620-650 — 629-164 ☆ 3 O KOMITEJU ZA MIROVNE AKCIJE Naloge nove ustanove za ohranitev miru Kaj je rekel na tiskovni konferenci U Tani - V koliko so se med sabo nasprotna si stališča približala - Mnenje večine delegacij o koristnosti ustanove NEW YORK, marca. — Dvomi, da bi mogel novi komite za mirovne akcije pri OZN uspešno opravljati svoje naloge, rasejo v isti meri kot se položaj v Vietnamu slabša. Na sedežu svetovne organizacije pa so se pretekle dni vodili razgovori o tem, v kakšnem obsegu je■ nevarni razvoj ; vietnamske krize prizadel in okrnil cilje novega komiteja, ki se niti sestal še ni. Navzlic temu večina članov komiteja pa vendarle povsem pozitivno gleda na naloge, ki jim jih je bila naložila generalna skupščina, kot je tudi pripravljena, da se z vsemi silami zavzame v prid Uspešnega dela novega komiteja. Razplet 'situacije okrog celotnega vprašanja mirovnih Operacij, Je svoj zaključek dobil na zase-danju generalne skupščine. Na prvi tiskovni konferenci, do katere je prišlo teden dni potem, ko se je generalna skupščina razšla, je generalni tajnik U Tant skušal prikazati stvarno situacijo in orisati najustreznejše poti, ki zdaj Združenim narodom ostajajo na razpolago. Po njegovi oceni, ki jo več ali manj sprejemajo vsi, je treba zdaj vprašanje mirovnih operacij razdeliti na dva dela ter vsakega od teh proučiti ločeno. V prvega je treba uvrstiti mirovne operacije v preteklosti ter one, ki so še v teku, v drugega pa operacije, s katerimi se bo svetovna organizacija ukvarjala v bodočnosti. Rešitev za prvo varianto bi bilo moč — v kolikor bo obstajalo ustrezno politično vzdušje — najti v teku nekaj mesecev, vtem ko bi debata v zvezi z drugo lahko trajala tudi nekaj let. V pogledu načelnih stališč po zasedanju ni bilo opaziti kakih posebnih sprememb, prišlo pa je do njih v teku samega zasedanja, čeprav so bile spričo znane krize v Združenih narodih in mednarodnih odnosov nekako potisnjene v senco. Sovjetska zveza se je postopno približala stališču afriško-azijske skupine in pristala na znani "načrt, ki vase vključuje prostovoljni prispevek. Vendar pa SZ ni odstopila od stališča, da celoten problem mirovnih operacij sodi v izključno Pristojnost Varnostnega sveta. Tudi stališče ZDA je, kljub trmoglavemu vztrajanju na členu 19, doživelo določeno evolucijo ter se postopno približalo interpretacijam Sovjetske zveze in Francije v prid odgovornosti Varnostnega sveta. Francija pa je še naprej ostala ha prvotnih pozicijah, namreč v Prid odgovornosti velikih sil, ima Pa določene pridržke do mirovnih operacij, ki nanje gleda skozi prizmo suverenosti dežel-članic OZN. Zaradi tega Francija tudi zmanjšuje prispevke in zavrača dolgove. V teku dolgotrajnih diskusij se Je izkristaliziralo tudi stališče, da bi v bodočih operacijah bilo primerno, če bi se uveljavilo pravilo, oziroma načelo prostovoljnih prispevkov. Najvažnejše mesto v diskusijah, kt se bodo vodile, bo gotovo pripadlo členu 24 listine, ki govori o prvobitni, oziroma osnovni odgovornosti Varnostnega sveta. V diskusijah bo treba razčleniti, do kod se razteza pristojnost sveta in kaj je treba prepustiti generalni skupščini, ker pač listina tej tudi ni zaprla vrat. Za razliko od velikih sil, namreč, članstvo generalne skupščine zahteva zase določene pravice. Čeprav Združeni narodi ne predstavljajo svetovne vlade, obstaja vendarle mnenje, da bi se obstoj več domov v okviru QZN mogel koristno uveljaviti na ta način, da bi en dom do .določene stopnje korigiral, oziroma dopolnjeval drugega, se pravi, da bi generalna skupščina mogla korigirati Varnostni svet. Stvar je precej delikatna in stališča sl precej nasprotujejo. Spričo tega bo potrebnega precej ča- sa, preden se bo vse to razčlenilo in natančno določilo ter nato skušala poiskati sprejemljiva osnova. Komite bo kmalu pristopii k praktičnemu delu, a že prvi tedni bodo za gotovo pokazali, kakšno je stvarno razpoloženje in kakšne so možnosti za delo. Čeprav Je, namreč, vietnamska kriza že v dokajšnji meri oškodovala možnosti komiteja, Je prav zaradi tega vrsta delegacij mnenja, da je komite zelo zaželen in potreben, ker predstavlja malone edini forum, kjer se bodo vsi zainteresirani činitelji lahko pogajali o eni od najvažnejših plati krize svetovne organizacije. Zelo važno okoliščino predstavlja dejstvo, da se na čelu komiteja nahaja predsednik generalne skupščine, ki ima po nalogu iste tudi dolžnost najtesneje sodelovati z generanim tajnikom U Tan-tom. R. STAJDUHAR OB NEDAVNI STOLETNICI ROJSTVA Andrej Gabršček med gradiščanskim i Hrvati Mešani pevski zbor delavskega pevskega društva «Svoboda 11» iz Trbovelj. Zbor bo nastopil v petek, 19. t.m., ob 17. uri, v Ljudskem domu v Križu. V Trgovskem domu, ki je v glavnem bil tudi sad njegovega dela, je imel najlepšo knjigarno itd., od Dunaja doli. Ta knjigarna in trgovina z umetninami je bila namenjena vsemu boljšemu občinstvu. Ali med balkansko vojno je imel Gabršček na velikih izložbah zemljevid balkanske vojne ter je z zastavicami kazal napredek zaveznikov. Ker je bil v tem pogledu še celo preresničen, je soldate-ska prisegla maščevanje: in nekega dne je bilo z dnevnim poveljem vsem vojaškim pisarnam in oficirjem prepovedano, kupovati pri Gabrščku. — Tako je odpadlo večinoma vse boljše občinstvo in Gabršček je imel o-gromno škodo. Ali Gabršček se je udeleževal narodnega dela tudi izven de- HAMBURŠKI j cifikacijo prenehamo?« Bučen 1 aplavz. i Vse to niso simptomi nekega neonacizma. To so le nacionalna občutja, — včasih imenovana tudi zdrava — ljudstva, . naroda, ki je v Večini pozdravil nacizem in ki bi , do J844. leta podaljšal mandat Hitlerju tudi na kakršnih koli svobodnih volitvah. 2e leta 1952 je kancler Adenauer v bundestagu pozval Nemce, naj »končno prenehajo z vohljanjem za nacisti«. Za to je imel tudi razloge: Hit erjev komentator rasističnih zakonov Hans Globke je postal najvišji uradnik, nove države. Clah nacistične stranke Theodor Ober-laender, med vojno inštruktor posebne enote »Nachtigall«, ki je bila pozneje obtožena pokolov v Lvovu, je napredoval do ministra za vprašanja beguncev. Današnji državni sekretar v ministrstvu za pomoč deželam v razvoju je isti Friedrich Kar-l Vialon, ki je med vojno kot šef finančnega oddelka komisariata rajha za »vzhodna področja« registriral dragocenosti judovskih žrtev nacizma in jemal Jude kot delovno silo. Proti Vialonu se je lani začel sodni postopek zaradi — krive prisege, ker je bil prisegel, da ni imel pojma o likvidaciji Judov v času vojne, Nacisti se leta 1945 niso skrili. Vrnili so se k svojim civilnim poklicem. Bivši člani nacistične stranke so volili in bili voljeni v parlamente in pokrajinske vlade. Ribbentropovi diplomati so zasedli pisalne mize v bonskem zunanjem ministrstvu, Hitlerjevi generali pa so, brž ko so se vrnili lz sovjetskega jetništva, oblekli uniformo BUndeswehra. V Kielu je ■strokovnjak za evtanazijo prof. Heyde, pod imenom Satvade, delal za pokrajinsko vlado. Ko je lani na procesu proti krivcem za evtanazijo v Limbur-gu bil zaslišan kot priča neki hanoverski odvetnik, ki je za »firerja« reševal prošnje za pomilostitve, ga je predsednik sodišča vprašal: »Tudi vi ste 1933. leta verjetno pristopili k nacistični stranki?« Skoraj užaljen, da ga smatra za človeka, ki se je ob nacističnem prevzemu oblasti le prilagodil novemu ve- voril: «Ne gospod predsednik, ■ne! Prej, veliko piej!». Z nacisfj sta se še posebej napolnili pravosodje in policija. Nacisti sO- na vodilnih me:;tih prevzeli nalogo varuha javnega reda Zvezne republike. Pred nedavnim upokojeni vrhovni javni tožilec Zvezne republike Fraen-kel, med vojnb sodnik,- je po -krvoželjnosti prekaša! celo šefa nacističnega naglega sodišča Fieislerja. Pripadnik SA Joach m I j LoescIau je Lil šele pretekli mesec izvoljen za zveznega sodniki V bonskem oddelku zvezne krninnaiisbcjie uprave, ,,ki -nalogo, da Zvezdo repub) ko ščiti pred veleizdajalci" Tn vohuni, delajo kriminalistični u-., službenci iz ((udarnega -odreda štev. 9», ki je med vojno likvi-dirai najmanj 11.000 Judov v SZ, In letos je sledila še najVečja ironija v zgodovini: vodilni !o-. vec proti nacistom v Zvezni republiki je bil tudi sam — nacist. Načelnik osrednjega urada za preganjanje nacističnih zločinov v Ludvvigsbutgu tožilec Er-win Schuele se je priključil SA odredom 1933. leta. Načelnik inštituta za sodobno zgodovino v . Muenchenu dr. Helmut KraUs-• mek, pogosti izvedenec na procesih proti bivšim nacistom, je sprejel legitimacijo nacistične stranke že 1. januarja 1932 in sicer .legitimacijo štev. 866684. Samo s tem ozadjem, v državi, katere najmočnejšo volilno skupino predstavljajo bivši nacisti, se more dojeti debata o zastaranju ali nezastaranju na-, jcjstičnih zločinov. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava treh v Kopru F0yer koprskega hotela TRI GLAV je kakor nalašč priprav Ijen za slikarske razstave. Pohva le vredna je torej zamisel, naj b ravno v tem prostoru prikazoval domačim ih tujim ljubiteljem sli karstva, likovne stvaritve mladih obetajočih slovenskih umetnikov. kGalerijo Triglav» (če jo hočemo tako imenovati) je letos prvi «odkril» primorski slikar Pavle ZAMAH. o katerem smo v našem časniku že poročali. Niti mesec ni minil od zaključka njegove razstave, ko nam je pokrovitelj teh lepih prireditev, občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije iz Kopra, pripravil novo presenečenje: prejšnji teden je bila otvoritev skupne razstave treh mladih akademskih slikarjev, ki so pri nas skoraj nepoznani — Milana Batiste, Henrika Marčhela in Vinka Tuška. Vsi trije so diplomirali na Aka-aečrfiiji upodabljajočih^iznietnosti n, , ! V LjUJiAilii. MILAN BATTSTA se je predstavil kot močno doživet lirični pratik. V vseh xnjegovih,\ defžh-.je čutiti neki nemir časa. v katar rem živimo, modrine neba, vode in noči, ki je nema spremljevalka človekovega dogajanja. In ravna v tej hoče umetnik najti dušica za svojo bolečino, ki je predvsem strah pred neznanim in negotovim. Vse njegove grafike so ovite v neki pomirjujoč, toda svarilen azur. IZ te modrine se le polagoma izluščijo figure, ki pa so le silhuete v neskončni prostranosti spominov, poti, rdečih akcentov. Mnogokrat se med te prikradejo kontrasti v zlatu, ki so zelo učinkoviti. Največ tragike je nedvomno v «Mrtvem 'dnu». čeprav morda motiv mrtve ribe ni nov, je vanj umetnik vnesel ,, vso globino svoje duše in nekje tudi kruto resnico umiranja in propadanja. Temno dno je izgubilo svojega prebivalca — ribo. Umrla je in z njo vred je usahnilo tudi življenje v globini. A ne. za dolgo. Prišla bo druga riba, ki jo bo s svojo prirojeno :požrešnostjo pogoltnila in ta se bo sama naselila v njeni votlini. Nekoč, morda že jutri, bo enaka usoda doletela tudi njo. Tako je pač življenje. Ali vsaj tako ga vidi nadarjeni slikar Milan Batista. Tudi če ne bi sam izdal, da je svoja otroška leta tako rekoč preživel ob vodi, bi gledalec koj ugotovil, da je HENRIK MAR-CHEL vezan na reko s tesnimi, skoraj neobičajnimi vezmi. Kajti vsa njegova platna so posvečena vodi — reki. ki teče neznanokam in nosi s seboj vse človekove skrite, neuresničljive sanje. Marchel nima rad tiste reke, ki po dolgem jesenskem deževju, blatna in umazana, preplavlja bregove, ampak jo ljubi tedaj, ko v njeni kristalni čistosti odseva svetloba dneva — sonce. Njegove tem-perne ali oljnate barve so zatorej silno svetle, skoraj bele. le nekje na dnu preidejo v temnejše nianse ter tako povzročijo v gledalcu občutek nevarrtpsp vt groze. ki jo deroči tok skriva’v globoki strugi. Kljub temu imam občutek, da je Marchelova voda dobra. Toliko sonca in. ljubezni je- v njej. Najmlajši na «Razstavl treh» je VINKO TUŠEK. Ce sta pri prvih dveh umetnikih našla čustvo in poezija idealno podlago za uveljavitev, ju je Tušek s svojo grafično tehniko popolnoma pokoril sebi in lastnemu iskanju vedno novih grafičnih in slikarskih dimenzij. Ali je s svojim entuziaz-mom aposvajanja« pokrajine zašel predaleč? Ne. zelo daleč ne, saj so njegove kompozicije silno razgibane in dinamične in bodo lahko vedno lepa dekoracija. Manj bodo seveda všeč tistim, ki zahtevajo od slike tudi vsebino. Toliko o razstavljenih, platnih. Ker je «Galerija Triglav« v Kopru zelo «priročna». si razstavo lahko ogledajo tudi tuji obiskovalci, predvsem tržaški. Razstava bo odprta do 23. marca. BRANKO VATOVEC Brigitte Bardot in Jeanne Mofcau kot Marija I. (n Marija II. v filmu «Viva Maria«, ki ga zdaj snemajo v Mehiki. BB v tem filmu tru, je z dvignjeno roko odgo- nastopa kot anarhistka, Jeanne Morean pa kot revolucionarka. iiniiiooiiiiiiini»oniinioon*iMiiniiiiitiiim«m»o(ooiii»iMiiionHmiiOioonmoiiiliiiOfimii»mtmiiioiiiiriiiH»iotiniiimoiiiHiOiiiooiMmoMoiHiiiiiiiiniiM stvehem pogledu ne boste preveč zadovoljni. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušajte uporabiti v svojem delu nove metode. Bodite v splošnem bolj diskretni. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne vlagajte odvečnih naporov v delo, ki vam ne bo prineslo uspeha. Dan ni primeren za tvegana dejanja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Eden od vaših sodelavcev ne bo izpolnil dane obljube. Otresite se ljubosumnosti DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte obnoviti zvezo, ki ste jo po nepotrebnem zanemarili. Zahvaljujoč se svoji razburljivosti, boste v družini ustvarili dokajšnjo napetost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne umikajte se pred odgovornostmi, ki vam lahko dvignejo ugled. Ne posegajte v nekoristne razgovore. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Da bi mogli preinagati neko nasprotovanje, se skušajte bolj poglobiti v svoje delo. Spričo nekega neumest- HOROSKOP nega komentarja od strani sorodnikov, boste po nepotrebnem Izpostavljeni krivičnim kritikam. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Neka ugledna oseba bo skušala spodbuditi vaše' ambicije. Spričo nezadovoljivega razvoja nekega čustvenega vprašanja, boste precej potrti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekateri vaši nasprotniki se pripravljajo, da bj vam spodmaknili tla. Vaš optimizem bo precej padel ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11 ) V vseh važnejših vprašanjih, naj odločajo vaši predstojniki. V ču- >1J KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Danes vam sreča ne bo preveč naklonjena, vendar ne izgubite upanja. Upoštevajte neki pameten in trezen nasvet. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Ne vztrajajte na nekem načrtu, kj ni najboljši. Ne dovolite, da bi t'as prijatelji pritegnili v neki medsebojen spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopilo bodo težkoče za one, katerih clelo zahteva precejšnjo koncentracijo. V splošnem boste danes zelo dobrb razpoloženi. Peehiar in Bubnich v «Ob(*inski» Kdor je sledil slikarskemu razvoju Giorgia Pechiara. ki sedaj razstavlja že drugič v občinski galeriji, ta lahko ugotavlja, kako mladi slikar nenehno napreduje v svoji impresionistični izraznosti. Od nekoč barvno bolj plo-skovito izdelanih podob je sedaj tu le še kak primer. Vse ostalo pa se nam predstavlja v gostem barvastem dežju tankih in dolgih potez. Priznati moramo, da je s tem Peehiar dospel do osebnej-tega poustvarjanja narave, ki gotovo bolje odgovarja njegovemu nagnjenju slikanja večjih podob, v katerih sedaj doseže globljp zračnost ozadij Od takih slik je tu uspelo olje deklice v zelenem, ono golobov, ki st gase žejo v soncu pod mavričasto pestro prho vodnjaka in predvsem še v nadnaravni velikosti upodobljeni sedeči mladenič zamišljenega obraza, v katerem skuša Peehiar gotovo avtobiografično zrcaliti skrbi mladih ljudi, stremečih po skladnejši vključitvi v to našo sodobnost. Akoravno nam slikar na tej razstavi prikazuje še vrsto dobrih pokrajin, v katerih prozornost zraka in predmeti kar bleste v vseh barvah porajajoče se zore, se pa ne moremo otresti vtisa, da Pechiara tare neka tajna tegoba, ki se sprošča v sliki silne morske nevihte pod Seslja-nom in skriva v mraku tihožitja■ preproste izbe Peehiar je nedvomno nadarjen slikar, ki se ne igračka v iskanju tega, kar ne bi mogel doseči, ampak se raje 'ozira na poštenost dela. sledeč tradiciji starejših mojstrov. Pri tem stalno napreduje, mora pa vse preveč streči strojem v tovarni, da lahko tako izpopolnjuje svojo umetnost v prostem času. O Fiorahu Bubnichu pa. ki obenem s Pechlarom razstavlja v isti galeriji, se ne moremo enako izraziti. V njegovih oljih je vse premalo očiten napredek v času. Njegove slike v kosmiča-sto iluzionističnem načinu, so podobne grobim goblenom. ker je skrajšal poteze v kvadratne točke. Morda pa je le v krizi prehoda, kajti v bolj sproščeno naslikanih vrtnicah mogoče ie išče nov izhod do primernejše izraznosti in bolj sveže barvnosti. MILKO BAMBIČ žele in celo izven slovenskih dežel. Tako n. pr. je bil Gahršček 1. 1898 soustanovitelj .Zveze slovanskih novinarjev v Pragi, bil je poročevalec že na prvem kongresu, kjer je imel češki referat o slovenskem novinarstvu od Vodnika dalje. Bil je poznej« podpredsednik slovanskih kongresov, tako n. pr. 1910 v Sofiji, 1. 1911 v Beogradu, kjer se je posebno odlikoval kot govornik srbskemu narodu z ladje po Dunavu. — Takrat je bil tudi v avdienci pri velikem Kralju Petru I, ki ga je odlikoval z redom sv. Save IV. reda. K sre-či mu ta red vsled balkanske vojne ni bil izročen, sicer bi se mu med svetovno vojno še slabše godilo. Leta 1908 je bil Gabršček poleg Ivana Hribarja in dr. Ry-bafa zastopnik za Slovence ria kongresu neoslovanskega gibanja v Pragi, bil je referent za slovansko knjigotrštvo in izvo-njen v eksefcutivni odbor neo-slovanskih kongresov. Poleg njega je bil zastopnik Srbov dr. Kosta Komanudi. —- Leta 1910 je bil Gabršček na kongresu v Sofiji predsednik kulturne sekcije, in se je odlikoval kot govornik na kongresu in banketih. Naravno je, da je tako slovansko delovanje Gabrščekovo avstrijska policija in soldateska z nejevoljo gledala. Bil je že kot mlad učitelj pod policijskim nadzorstvom zaradi dopisov v petrograjskih »Slavjanskija Iz-vjestija-. — A ob izbruhu svetovne vojne je bil prvi interniran na goriškem gradu. Za njim sem prišel takoj jaz. — Gabršček je imel v treh mesecih štiri kazenske obravnave v prvi in drugi instanci zaradi žaljevanja — srbske vojne, a zaradi veleizdaje je stvar padla v vodo. Zaradi življenja srbske vojske je bil oproščen, in vojaške oblasti ga niso upale več nadlegovati, ker je bil predsednik sodnega dvora, ki ga je o-prostil, svetnik dr. Albert grof Coronini, čigar oče je bil mladostni prijatelj cesarja Frana Jožefa. Zato pa je bil Gabršček tudi zadnji izpuščen iz zaporov, ali takoj prvi' dan italijanske vojne zopet interniran. Odpeljali so ga s Platzkomandom v Ptuj, od tam je prišel v Lipnico v taborišče, in od tu v Ober-hollabrunn in Goelersdorf na Nižjeavstrijskem, kjer je bil skupaj z bivšim ministrom dr. Mate Drinkovičem. Ko so pred parlamentom leta 1917 internačni tabori razpuščeni, je bil pa Gabršček konfino-van na Dunaju, ker je imel tam sorodstvo, ki je skrbelo za stanovanje in hrano. Ob otvoritvi parlamenta (leta 1917) vidimo Gabrščeka delavnega v Jugoslovanskem klubu, pozneje kot poročevalca Slov. Naroda in Edinosti v Trstu. N« jesen je ustanovil s pomočjo poslancev Osrednji odbor za obnovo Primorja in vrnitev beguncev. — Kot zastopnik tega odbora je bil član deželne obnovitvene komisije v Trstu, (z Osrednjega odbora na Dunaju in v tej komisiji je Gabršček znamenito deloval za koristi beguncev in porušenih krajev naše Primorske. Ob propadu velesil oktobra 1918. je bil Gabršček med organizatorji jugoslovanskega odbora na Dunaju v češkem narodnem domu, kjer je bil za likvidacijo naše države z Avstrijo izvoljen ((Jugoslovanski odbor«, kateremu je bil Gabršček podpredsednik. Tu se je pričelo novo živahno delo zanj. Kot zastopnik tega odbora je bil Gabršček član in zastopnik za našo državo v «Spezialausschussu fiir dio Sacndemobilisierung«, kjer je pogumno zastopal naše koristi. Zal da so bile instrukcije take, da edino Jugoslavija m imela od tega koristi, druge države pa vse. O tem je Gabršček obširno poročal v ljubljanskih listih. V najtežjih časih je bil Gabršček kot zastopnik naše delegacije na Dunaju načelnik za potne liste in vize. V njegovem u-radu v Bankgasse 2, je bilo izdajanje vseh potnih dovoljenj za Jugoslavijo skozi tri mesece. za kar ni prejel Gabršček prav nikake odškodnine, niti ne z« lokale, kjer se je to vršilo. Skozt 14 let je bil Gabršček najdelavnejši član dunajske kolonije, o čemer morejo pričati naši poslaniki, med temi sam predsednik vlade B. Jevtič. — Gabršček se je odlikoval posebno v zvezi z grobišči srbskih ujetnikov, o čemer je obširno pisal tudi v ljubljanskih listih ih zagrebškem Obzoru. Gabršček je izdajal dve leti na Dunaju znano «Stid-Ost-Koi^ respsndenz« po trikrat na teden, (er je s tem veliko koristil naši Sivari in državi. Leta 1927 je ustanovil društvo «Slovenski krožek«, ki ima svoje prostore zdaj v hotelu Fuchs na Mariahilferstrasse 138. Društvo ima vsako nedeljo sestanke, vsak mesec večje prireditve Ima slovensko šolo, lepo knjižnico, tamburaški zbor 40 članov pod vodstvom prof. Klema Viškovi-ča in pevski zbor. (Nadaljevanje jutri) Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.9, najnižja 7.2. ob 19. uri 9 6-zračni tlak 1024.5 stanoviten, vlaga 72 odst., nebo 2 desetini poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 8*3 stopinje. Tržaški dnevn Danes, TOREK, 16 marca Julijan Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11, Dolžina dneva 11.54. Luna vzide ob 16.59 In zatone ob 6,12 Jutri, SREDA, 17. marca Jerica S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V zadnjih dveh letih se je število potnikov na mestnih progah zmanjšalo za15 milijonov S tem odbornik za občinska podjetja opravičuje skrčenje števila vozil na nekaterih progah - Počastitev spomina Davida Pescatorija - Razprava o Delavskih zadrugah Po potrditvi nekaterih sklepov uprave Acegata, je odbornik za javna dela inž. Colautti prečital poročilo posvetovalne komisije za iskanje novih stavbišč za gradnjo ljudskih in ekonomskih stanovanj na osnovi zakona štev. 167, o čemer bomo bolj obširno pisali v prihodnjih dneh. Nato se je začela razprava o resoluciji komunističnih svetovalcev glede položaja v Delavskih zadrugah, s katero komunisti predlagajo, naj občinski svet zahteva od parlamenta, naj čimjtrej izglasuje zakon, s katerim bodo Delavske zadruge dobile svoja stara izvirna pravila in bodo vse člane upravnega sveta izvolili člani Delavskih zadrug. Svetovalci ECD, PSDI in PRI pa so predložili svojo resolucijo, s katero zagovar- " , Na začetku sinočnje seje tržaške , ga občinskega sveta je načelnik komunistične svetovalske skupine Tonel počastil spomin tragično preminulega člana tajništva tržaške federacije KPI Davida Pescatorija, ki je bil tudi član upravne komisije občinskega podjetja Acegat. župan H je besedam svetovalca Tonela pridružil v imenu odbora in občinskega sveta. Nato so začeli odborniki odgovarjati na vprašanja svetovalcev. Tako je odbornik za mestno policijo dr. Venier odgovoril na vprašanje. svetovalke Jole Burlo (KPI) glede težav za parkiranje vozil na področju ladjedelnice Sv. Marka. Odbornik je sporočil, da so bile te težave v zadnjih mesecih skoraj povsem odstranjene in da sedaj proučujejo še vprašanje, kako rešiti parkiranje vozli pred Lloydo-vim stolpom. Odbornik za občinska industrijska podjetja inž. Spac-cini pa je odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Muslina, ki je želel vedeti, zakaj je podjetje Acegat zmanjšalo število vozil na nekaterih mestnih progah, kar da je povzročilo godrnjanje prizadetih potnikov. Odbornik je opravičil ukrep podjetja, češ da je Število potnikov na mestnih progah zlasti v nočnih urah vedno manjše, kakor tudi da se je zmanjšalo število potnikov v določenih dnevnih urah, kar je hudo prizadelo nekatere mestne proge. Kot dokaz temu stanju je odbornik navedel nekaj zanimivih podatkov. Dejal je, da so vozila podjetja Acegat leta 1962 na vseh mestnih progah prepeljala skupno 94.000.000 potnikov, lansko leto pa le 79.000.000, kar pomeni, da se je v dveh letih število potnikov zmanjšalo za 15 milijonov. Zaradi tega, je dejal odbornik, je bilo podjetje prisiljeno, da zmanjša število voženj na nekaterih progah v določenih urah in s tem tudi število vozil, ker bi ne bilo gospodarsko koristno, da bi trolejbusi in avtobusi vozili prazni. Svetovalec se ni strinjal z odgovorom in je vztrajal pri svojem mnenju, da so nekatere proge pomanjkljive prav v urah, ko je največ potnikov. Zupan dr. Franzil je odgovoril na vprašanje svetovalca Tonela (KPI), ki je predlagal, naj bi občinska uprava zahtevala od vlade, naj posreduje za mir v Vietnamu. Župan je dejal, da ni naloga občinske uprave,, da se vmešava v zadeve zunanje politike, o kateri mora razpravljati parlament. Dejal je tudi, da je treba zahtevati od izvoljenih tržaških parlamentarcev, naj podobna vprašanja načnejo v parlamentu. Ta odgovor ni zadovoljil svetovalca, ki je poudaril, da se vprašanje miru v svetu tiče tudi občinske uprave in vseh «ljudi dobre volje«. ...milimi.n..................................iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiih.. UKREP PROTI KOKISTIM SLOVENSKE MANJŠINE DEŽELNI ODBOR KPI OBSOJA RAZSODBO USTAVNEGA SODIŠČA V izjavi pravi KPI, da gre za resen precedens, na osnovi katerega bodo nacionalistične sile lahko nadaljevale svojo akcijo proti enakopravnosti slovenske manjšine jajo sedanje stanje ter predlagajo nekatere spremembe, ki ne bi spremenile sedanjega juridičnega stanja. DZ. Razprava o dveh resolucijah se bo nadaljevala prihodnjič. Tiskovna konferenca študentov o vzrokih stavke Danes opoldne bodo v elektrotehnični knjižnici tehnične fakultete tržaške univerze predsedniki ANPUI, UNAU in tribunata imč-li tiskovno konferenco, na kateri bodo orisali vzroke, ki so privedli tri organizacije do tega, da so. napovedale za jutri protestno stavko. S SINOČNJE SEJE DEVINSK0-NABRE1INSKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci nasprotujejo občinski podpori avtonomni turistični ustanovi v Sesljanu Ni prav, da pasivna občina podpira ustanovo, ki je aktivna in v katere delovanje nima nobenega vpogleda ■ Razprava se bo nadaljevala Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je razpravljal zlasti o vprašanju Avtonomne turistične In letoviščarske ustanove v Sesljanu, spričo njene prošnje za prispevek občine v znesku 1 milijona lir. Razprava je bila zelo živahna. in se bo nadaljevala v ponedeljek. Ko je odbornik za turizem sporočil, da omenjena ustanova naproša za denarno podporo občine in je povedal, da je njen proračun aktiven, se je vnela diskusija. Najprej se je oglasil svetovalec SLS dr. Floridan, ki je poudaril, da je zahteva generična in brez potrebne utemeljitve. Ustanova naj predloži svoj proračun in načrt, kaj namerava napraviti s tem denarjem, tembolj, ker je nabrežin-ska občina pasivna. O tej zadevi ..................................................... DVE TUJI GOSPODARSKI DELEGACIJI V TRSTU Prihod češkoslovaških gospodarstvenikov na razgovore o tranzitu ČSSR skozi Trst Češkoslovaški blagovni tranzit je lani upadel za 50.000 ton Danes v Trstu tudi gospodarsko odposlanstvo iz Peruja V našem mestu pričakujejo danes prihod češkoslovaškega gospodarskega odposlanstva, ki se bo s predstavniki tržaških • poslovnih krogov pogajalo za obnovitev sporazuma o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Odposlanstvo, ki mu načeljuje glavni ravnatelj praškega uvozno-izvozne-ga podjetja Cechofracht dr. Va-ngek in v katerem je tudi podrav-natelj podjetja Semaki, se bo na trgovinski zbornici sestalo s predstavniki same zbornice, tržaških javnih skladišč, brodarjev, ki vzdržujejo redne pomorske zveze iz Trsta, ter s predstavniki tržaških špediterjev. Obnovitev veljavnosti pogodb o tranzitu minimalne količine češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče je toliko bolj potrebna v tem trenutku, ko je začelo trgovinske poslovanje v tržaškem pristanišču ponovno popuščati, in ko je tudi tranzit tujega blaga začel upadati. Tudi tranzit češkoslovaškega blaga je lansko lete) po^uštU, In 3i-cet za okoli 50 tisoč ton v primerjavi s predlanskim letom. Zguba 50.000 ton prometa pa je vsekakor občutna, ako se upošteva, da Je lanski blagovni tranzit s Češkoslovaško dosegel le 359.000 ton. Ponoči okrog polnoči je z brz- Zato deželni odbor KPI poziva komuniste In demokrate, Italijane in Slovence naj si prizadevajo, da se prepreči omejevanje in krčenje pristojnosti deželnega sveta k čemur z vso očitnostjo teži vsa vladna politika strank, ki so zanjo odgovorne od vsega začetka obstoja na-še dežele in od Izvolitve deželnega sveta. Ul. Giarizzole 33. Med delom je Trevisani sunil v železno cev, ki je bila naslonjena na podboj vrat. Zaradi sunka je cev padla in ga udarila v glavo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v enem tednu pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi raine na desnem sencu. Včeraj se je sestal deželni odbor KPI, ki je razpravljal tudi o znanem sklepu ustavnega, sodišča in izdal naslednjo Izjavo: «Deželnl odbor KPI za Furlanijo Julijsko krajino izraža v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča glede notranjega pravilnika deželnega sveta svojo živo zaskrbljenost spričo motivacije, s katero je bil razveljavljen dostavek 2 čl- 23 pravilnika, ki predvideva ustanovitev svetovalske skupine slovenskih svetovalcev za razliko pd splošnih norm. Zaskrbljenost izhaja Iz dejstva, da se hoče za razsodbo ustavnega sodišča vnaprej ustvariti Interpretativno načelo, ki deželnim zakonodajnim organom v celoti onemogoča rešitev odprtih in nujnih vprašanj slovenske manjšine v deželi, vztrajajoč na absurdni tezi, da se mora samo država ukvarjati s temi vprašanji, medtem ko je znano, da doslej osrednji organi niso nič naredili, da bi dali slovenski manjšini pozitivno pravno ureditev na osnovi čl. 3, 6 in 10 ustave ■in v , nasprotju s- čl. 3 posebnega deželnega ’ statuta, kakor tudi s prakso v deželah Trident — Zgornje Poadižje in Val d’Aosta. . Zaskrbljenost se sprevrača v odločen protest, ker se v motivaciji ustavnega sodišča opaža volja, da se deželnemu svetu prepreči, da bi se udejstvoval tudi na področju problemov slovenske manjšine, katere obstoj je predstavljal bistveni razlog za podelitev posebnega statuta naši deželi. Deželni odbor KPI izraža odločnost. da stori potrebne korake, da razčisti vprašanje pri osrednjih, deželnih in krajevnih predstavniških organih in vidi v sklepu ustavnega sodišča resen precedens na osnovi katerega bodo konservativne in nacionalistične sile nadaljevale svojo akcijo proti enakopravnosti narodnih manjšin v državi in v de- *el1 — S stola je padla in si prebila lobanjo Včeraj okrog poldne so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice s pridržano prognozo 45-letno Elviro Miani por. Botigio-la iz Ul. F. Severo 140/1, ki se je pri padcu hudo pobila po zatilju ter si prebila lobanjo. Mianijevo je v bolnišnico spremljal njen 35-letni zet Salvatore Pagano, ki je I povedal, da se je tašča ponesreči-| la malo prej v shrambi stanova- so je včeraj zjutraj ponesrečil 29- . nja, kjer je stopila na stol, potem I n-o, pa izgubila ravnotežje in padla. ‘ Pomorščaka na «Cellini» padla v podpalubje V pristanišču Duca D’Aosta sta se predvčerajšnjim popoldne ponesrečila dva delavca, ki sta u-službena pri podjetju Scasso iz Ul. Čampo Marzio 9. 31-letni mizar Stefano Derin z Opčin, Doberdob-ska ulica 8 in 56-letni Mario Požar iz Ul. San Servolo 4 sta izvrševala svoje delo na hodniku motorne ladje «Cellina», zasidrane ob skladišču štev. 61. Nenadoma se je Derin, ki je delal v bolj temnem prostoru, nerodno prestopil in padel s hodnika v 8 metrov globoko podpalubje štev. 3. Požar je slišal zamolkel udarec Derinovega padca ter se je hotel prepričati, kaj se je zgodilo, pri tem pa Je tudi sam stopil v praznino in padel v podpalubje z višine 8 metrov. Oba ponesrečenca so delovni tovariši prenesli na pomol ter ju malo potem položili v dva rešilna avta, s katerima so ju prepeljali v bolnišnico. Derina šo pridržali na drugem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti tri mesece zaradi več udarcev po hrbtu in levem boku, zloma desne stegnenice in ran po desni ličnici in čelu, Požarja pa so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je pri nesreči hudo pobil po glavd, desni strani prsi in čelu ter izgubil spomin. Okreval bo v 45 dneh. cem iz Benetk dopotovalo v naše mesto odposlanstvo perujskih gospodarstvenikov m strokovnjakov, ki ga vodi generalni direktor za industrijo ing. Abel Labarthe in v katerem so svetnik na ministrstvu za industrijo in finance dr. Juan Elespuru, glavni ravnatelj ustanove za pristanišča Mateo Kalafatovich, j skliče predsednik podjetja Empresa Pe-1 " trolera Fiscal dr. J.R. Castro, ravnatelj podjetja Corporation Perua-na de Vapores dr. M. Labarthe, ter industrijska izvedenca A. Rui-loba Catanzaro in A. Kahan. Prihod perujskega odposlanstva je bil najavljen za nedeljo zvečer, vendar se je skupina južnoameriških gostov nekoliko zamudila v Rimu, tako da je dospela v naše mesto z zamudo. Zato so s programa odpadle nekatere točke, tako obisk, nekaterih Industrijskih obratov f‘1'vtdtrihskl pokrajini. Danes zjutraj se bo perujsko odposlanstvo razdelilo v dve skupini, od katerih bo ena obiskala tržiške obr^tl ,te ..Združenih jadranskih ladjedel-nic (ladjedelnico in elektromeha-nifino tovarno), druga pa ladjedelnico Sv. Marka in pivovarno Dre-her v Trstu. Popoldne ob 17. uri bo na trgovinski zbornici običajno srečanje tujih strokovnjakov s predstavniki krajevnega gospodarstva ter zasebnimi operaterji, ki bi radi razširili industrijsko in trgovinsko sodelovanje s čezoceansko državo. Peru pride v poštev za naše mesto zlasti kar zadeva izvoz lesa, kave, raznih gnojil in morda surovega petroleja, ter kar zadeva uvoz' strojev in industrijskega proizvoda, zlasti izdelkov mehanske industrije. Po obširni razpravi je upravni svet Deželnega konzorcija zadrug sklenil ustanoviti nova . skladišča v raznih krajih, kjer se najbolj razvija delovanje zadrug, članic konzorcija, da se omogoči čimbolj hitro dostavo blaga vsem članom. Nato je upravni svet sklenil, da s€ za drugo polovico aprila skupščina članov, na kateri bodo voditelji konzorcija podali poročila o delovanju konzorcija ter o veliki koristi, ki jo imajo zadruge in s tem tudi potrošniki s kolektivnimi nabavami blaga neposredno pri proizvajalcih. Na seji je upravni sv?t potrdil pristop novih članov v konzorcij. Sedaj je včlanjenih v konzorciju 30 potrošnih zadrug, ki imajo v vsej deželi nad 200 poslovalnic. JUG.-ITAL. ZBORNICA V MILANU Dr. Vatla ponovno izvoljen za predsednika tržaške delegacije Sinoči se je na trgovinski zbor-/ niči sestal novoizvoljeni odbor tržaške delegacije italijansko-jugo-slovanske zbornice iz Milana. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. E. Vatta, za podpredsednika. pa Dušan, 'Košuta. Za člane izvršnega odbora milanske zbornice pa so bili izvoljeni dr. Vatta, Dušan Košuta, Nascimben, D’A-gnblo, Petrucco, Sommafiva, Tuma,nsohvilli ter Marino Carli-Kralj. se na 32-!letna Sestanek upravnega sveta Deželnega konzorcija zadrug Pod predsedstvom predsednika Delavskih zadrug Nerea Stopperja se je nedavno sestal v Vidmu u-pravnl svet Deželnega konzorcija zadrug. Začasni ravnatelj kdhzorci-ja Zocchi je podal obširno poročilo o delovanju konzorcija .na vseh področjih v korist zadrug, ki .so vanj včlanjene. Poudarili je predvsem pomembnost konvencij, ki jih je konzorcij sklenil neposredno s proizvajalci. Z nabavo blaga pri proizvajalcu brez posredovanja trgovcev na debelo imajo članice konzorcija velike koristi, ker lahko prodajajo blago na drobno po nižjih cenah. Ravnatelj Zocchi je obširno govoril tudi o kolektivnih nabavah blaga in o prodaji na debelo .zlasti sadja in zelenjave, kar se je pokazalo zelo koristno. IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIVIIIlIfllllllllUillllIlllllIllllllIllIlllIlIlIllllllllllllllIllIfllUlllllllllllf ZA DELAVCE CRANE-ORION ŽE 700.000 LIR Dve slični nesreči v hišnih kopalnicah V nedeljo dopoldne sta sličen način ponesrečili Maria Princich por. Perotti iz Ul. Ghirlandaio 41 in 18-letna frizerka Nadia Rosin od S. M. M. spodnje 1077. Princicheva se je umivala pod prho, nenadoma ji je spodrsnilo, padla je in se hudo pobila po glavi, Rosinova pa je stopila iz Kopalne kadi, zdrsnila na mokrem tlaku in padla. Princichevo je v bolnišnico v avtu RK spremljal njen 44-letni mož, Rosinovo pa v zasebnem avtu njen 46-letni oče Leonello. Obe ponesrečenki so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo, ker sta bili v nezavesti. TPKfflu mv,v;v! m LMomroKi «uf ŽNTTE ES TERNE conrmuire 4UA-SOlTOSCHiZtONE w ** ‘\0Rwr Cev padla delavcu na glavo V železarni Italaider v Skednju je včeraj zjutraj pi letni delavec Bruno Trevisani iz Stavka delavcev tovarne Crane-Orion traja že 17 dni, a spor še ni rešen. Danes bo skupščina delničarjev podjetja, pa tudi sodišče sc mora izreči o sodnem upravljanju podjetja. Sindikalni organizaciji sta pozvali vse delavce naj podprejo svoje delovne tovariše, ki tako odločno branijo obstoj tovarne. Do sinoči so delavci prispevali že nad 700.000 lir je treba temeljito diskutirati, je zaključil dr. Floridan, ker gre za ustanovo, v kateri devinsko-nabre-žinska občinska uprava do sedaj ni igrala velike vloge in je splon imela malo besede. Svetovalec VI-Sintin se je pritožil, da občina ni imela pogleda v delovanje omenjene ustanove in da spričo aktivne bilance ni nujno potrebna podpora občine. Svetovalec Albin Škrk Je najprej poudaril, da se je nabrežinsko devinska občinska uprava več let borila za ustanovitev turistične ustanove v Sesljanu. Podpirala jo le, ker je bila pač potrebna pomoči. Letos ima ustanova aktiven proračun in ,bo dobila znatne prispevke (okrog 10 milijonov lir) samo od štivanske papirnice Na podlagi proračuna ne potrebuje podpore nabrežinske občine. Pri tem pa je Svetovalec Škrk, tudi kot bivši župan, pripomnil, da je nabrežinski občinski svet na pobudo tedanjega občinskega svetovalca dr. škerka pozval omenjeno ustanovo, naj na svojem sedežu v Sesljanu postavi napis tudi v slovenščini. Tega vabila pa vodstvo ustanove ni upoštevalo, čeprav je bil njen predsednik Lenarduzzi tedaj občinski svetovalec. Turistična ustanova v Sesljanu še vedno prezira slovenski Jezik, kraj in prebivalstvo, med katerim deluje. Na to popolnoma upravičeno in utemeljeno pritožbo novi župan Drago Legiša sploh ni odgovoril, pač pa je opravičeval podelitev prispevka občine, češ da občina dodeli prispevek ustanovi, ki je nastala na pobudo občine, ne glede na njeno finančno stanje, ker da gre za načelo, da občina podpira razvoj turizma. Dejal je. da mora biti občinska uprava v konkretnem stiku z omenjeno ustanovo, in je opozoril svetovalce, naj upoštevajo nevarnost razpoke med občino in krajevno turistično ustanovo. Oglasil se je tudi podžupan Corberi, ki je dejal, da je avtonomna turistična in letoviščarska ustanova že sestavila in odobrila svoj proračun za letošnje leto, v katerega je vključila prispevek občine. Pripomnil je, da ni ta ustanova neko tuje telo, ki lahko dela kar hoče. (Medklic) dr. Floridan: «Tako je vedno delala«. Na zadevno vprašanje je občinski tajnik odgovoril, da občina ni po zakonu dolžna dati tega prispevka. Vodja demokrlstjanske skupine še je tudi pritoži!, da mu ni zadeva jasna in da občinski svet nima dovolj elementov za razpravljanje. Zato je predlagal, naj bi se razprava o tej zadevi preložila: svetovalec Albin škrk pa je nato predlagal, naj se že na tej seji zaključi z razpravo in stavil predlog na glasovanje. Toda župan je stavil na glasovanje prvi predlog, ki Js bil odobren z večino glasov. V začetku seje je župan med drugim sporočil, da se bodo sesta- li vodje političnih skupin glede raznih občinskih komisij, nato pa Jo na kratko poročal o stikih z deželnim odbornikom za javna dela glede rešitve stanovanjske krize. Svetovalec Marušič je opozoril občinsko upravo na slabo stanje ceste Sesljan-šempolaj. župan pa mu je odgovoril, da bo občina upoštevala pritožbe glede cest in da bo poskušala najti potrebna sredstva za postopno ureditev vseh cest v občini. Nato je občinski svet soglasno odobril sklep, da se uvede služba za pobiranje smeti in odpadkov tudi v Nabrežini in sicer od 1. julija naprej. V SAK Jadran predavanje o Bližnjem vzhodu Snoči je-, arabski ■ študent na ljubljanski univerzi Mohamed -Ta-ha na ppbudo SAK Jadran v Gregorčičevi dvorani predaval, o Bližnjem vzhodu in njegovih problemih, Uvodne besede je spregovoril predsednik Jaurava Klavdij Grbec ter dal besedo Tahi. Predavatelj se je potrudil in govoril v slovenščini, ki mu je še kar gladko tekla. Najprej je orisal zemljepisne značilnosti 11 samostojnih arabskih držav in protektoratov, ki se razprostirajo na površini 12 milijonov kv. kilometrov in štejejo skupno 100 milijonov prebivalcev. Rekel je, da je glavno bogastvo arabskih držav nafta, ki znaša 30 odstotkov svetovnega proizvoda in 60 odstotkov vseh rezerv. Države so pretežno poljedelske, ker se je industrija nekaj razvila kvečjemu v Egiptu. Kot je znano, so nekatere države, kot na primer Alžirija, E-gipt in Irak precej napredne in socialistično usmerjene, druge kot na primer Saudska Arabija, pa nazadnjaške. Veže pa jih skupna težnja Po neodvisnosti, skupna kultura in do precejšnje mere tudi vera. Vse te države pa mora jo reševati težke probleme. V ne katerih je nad 97 odstotkov ne pismenih, kar pač Zavira napre dek in razvoj. Predavatelj je na kratko ori sal tudi zgodovino Arabcev, njihovo staro kulturo, zatiranje pod Turki, politično igro kolonialističnih. velesil itd. Sedaj so glavni cilji Arabcev enotnost, neodvisnost in pot v socializem. Na kon cu je orisal zadnje dogodke zvezi z Odnosi z Zahodno Nemči jo ter palestinsko vprašanje, Id je Za Arabce življenjskega pomena, saj je moralo zapustili Pale stino okrog j milijon 200 tisoč tamkajšnjih Arabcev. Pogoj za pomirjenje z Židi pa je vrnitev teh Arabcev v svojo domovino. Sledila so številna vprašanja študentov, na katera je predavatelj odgovoril in nakazal do njih svoja stališča. Na koncu so ga nagradili s ploskanjem. .................................mn,,,.. SEJA DEŽELNEGA SVETA Obširen dnevni red vsebuje kar 29 vprašani « interpelacij Razprava o zakonskem osnutku o deželnem odboru za turizem Jutri bo spet seja deželnega sveta. Na dnevnem redu so zakonski osn-utek o ustanovitvi deželnega odbora za turizem, številna sprašanja, interpelacije in resolucije. Seveda ne bodo mogli v eni sami uri, ki je določena za vprašanja in interpelacije, izčrpati tega dela dnevnega reda. Sploh pa se vprašanja in interpelacije vedno bolj kopičijo, saj jih je tokrat skupno kar 29. Zakonski osnutek pravi, da bo imel odbor za turizem naslednje pristojnosti : izrekal bo svoja mnenja v primerih, ki jih predvidevajo deželni "zakoni; na prošnjo odbornika za turizem in prevoze bo izrekal mnenja o deželnih turističnih pobudah ter predlagal temu odbonništvu ukrepe in pobude za krepitev turizma v naši deželi. O zakonu bo poročal svetu svetovalec Urli (KD), ki bo poudaril, da bo moral odbor predvsem skrbeti tudi za usklajevanje raznih pobud, da bodo čimbolj u-čirtkovite, saj vsaka razdrobljenost Te škoduje. Komunistični svetovalci so predložili^ svetu dve resoluciji. Prva se tiče vojaških služnosti, druga pa načrta deželnih naložb zn gospodarski razvoj na osnovi člena 50 statuta. Ker so glede vojaških služnosti predložili svojo resolucijo tudi demokristjani, so se na zadnji seji sporazumeli, da bo razprava o obeh resolucijah hkrati; in sicer 24. t.m. Komunisti so predložili naslednja vprašanja: u-stanova tržaškega pristanišča, položaj v podjetju Crane-Orion, molk RAI o zadnji splošni stavki v Trstu, borba španskih študentov in vojaško strelišče v Tržiču. Liberalci so postavili vprašanja o u-kinitvi ravnateljstva državnega monopola v Trstu, o ustanovitvi Fintrasporti, o položaju v Crane-Orion, o morskem kanalu v Li-gnanu. Misovci pa bi radi vedeli, kaj je s premestitvijo sveta za vojaško novačenje iz Trsta v Videm ter s »popravki meje med I-talijo in Jugoslavijo*. Socialisti so predložili interpelacije 0 kulturnih vprašanjih v deželi, o vinkuliranih zemljiščih v Ogleju jn o trasi naftovoda v Kar-r.iji. Komunisti so predložili interpelacije o klasifikaciji pristanišča v Tržiču, n staležu učiteljev v Gorici, o stališču dežele do petletnega državnega gospodarskega načrta ter o brezposelnosti v deželi. Demokristjani obravnavajo v svojih interpelacijah vprašanje gradnje ljudskih hiš v deželi in vprašanje odnosa dežele do petletnega načrta. Socialdemokrat Devetag pa je predložil interpe- lacijo o številu zaposlenih v trži-skih ladjedelnicah. Občni zbor p. d. «Ivan Cankar V nedeljo dopoldne je bil v prostorih prosvetnega društva «Ivan Cankar« občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, predvsem mladine. Na občnem zboru so prečltali poročilo tajnika o delovanju prosvetnega društva v zadnjih letih, nato blagajniško poročilo, poročilo knjižničarja ter referentov za šport in mladinski odsek. Ob koncu občnega zbora so navzoči izvolili nov odbor in za predsednika soglasno izbrati Maria Magajno. Podrobnejše poročilo o poteku občnega zbora bo v prihodnji prosvetni prilogi našega dnevnika. Mrtev je dva dni ležal v stanovanju Včeraj okrog 19. ure so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 55-letnega uradnika France-sca Guardianija iz Ul. Milano 35, ki je umrl doma zaradi kapi. Guar. dlani je živel sam in včeraj popoldne ga je obiskala sorodnica, ki je bila zaskrbljena, ker ga že dva dni ni bilo na spregled. Potrkala je na vrata, vendar ni dobila nobenega odgovora. Poklicala je karabinjerje, ki so vdrli v stanovanje in našli Guardianija mrtvega na postelji. Truplo je pregledal sodni zdrav, nik dr. Nicolini in je sedaj na razpolago sodnim oblastem v mrtvašnici. Pes jo je sunil Na opazovalni oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 80-letno upo-kojenko Elisabetto Svagelli iz Ul. Rossetti 95, ki se bo morala zdraviti 5 dni zaradi udarca v čelu. Ko je hodila po pločniku v bližini doma, se je vanjo zaletel pes. ki jo je sunil, da je z glavo udarila v zid ob cesti. Nevaren padec na cesti V soboto okrog 23.45 se je v Ul. F. Severo blizu stavbe štev. 140 ponesrečil 59-letni Rodolfo Hrovatin iz Ul. Baiardi 74. Ko je hodil proti domu na ne preveč trdnih nogah, se je nerodno prestopil in padel. Pri padcu se je pobil po glavi in je krvavel iz desnega ušesa. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU UGO BETTI USAD NA SEVERNI POSTAJI V sredo, 17. marca ob 20.30 uri (abonma red B); v torek, 23. marca oh 20.30 uri (abonma red C); v sredo, 24. marca ob 20.30 uri (abonma red D); v četrtek, 25. marca ob 20.30 uri. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Bertolt Brecht GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATU Režija: JANEZ VRHUNC v četrtek, 18, marca ob 20.30 uri (premierski abonma) v petek, 19. marca ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v soboto, 20. marca ob 20.30 uri (abonma I. ponovitev ter red A in B) v nedeljo, 21. marca ob 16. uri (abonma II popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma Gledališča VEmDI Danes ob 20.30 druga predstava Verdijeve opere «La Travlata« za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih. Pri blagajni gledališča so v prodaji tudi vstopnice za tretjo predstavo opere «La Travlata«, ki bo v četrtek za red C v vseh prostorih. TEATRO STABII-E Jutri, 17. t.m. ob 21. uri bo igralska skupina Giancaria Cobelllja nastopila z igro Cobellija in Badessija «La caserina delle fate«. Cene: parter 2000 lir, za abonente dramske sezone 1200 lir, balkon 500 lir. Prebivalci Lonjerja in Kati-nare bodo priredili ob 20. obletnici pod okriljem ANPI proslavo 21. t m, ob 15, uri pred spomenikom v Lonferju Sodelovali bodo pevski zbori s Padrič, iz Bazovice in Boršta ter godbi na pihala iz Trebč in Gropade. Priložnostne govore bodo imeli člani glavnega odbora ANPI in predstavniki Zveze borcev koprskega okraja. Prireditelji vabijo k proslavi vse prebivalstvo, zlasti pa mladino, da se seznani z junaštvom naših ljudi v narodnoosvobodilni borbi. Prosvetno društvo «VESNA» v Križu priredi v petek, 19. marca ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu • GLASBENO ZABAVNI VEČER Gostuje Delavsko prosvetno društvo «Svohoda H.» iz Trbovelj. Nastopila bosta mešani pevski zbor in instrumentalni zabavni ansambel «Veseli rudarji« Vstopnina 300 lir, otroci 150 lir Z D S vabi na predavanje arabskega študenta na ljubljanski univerzi Mohameda Tahe o arabskem svetu m njegovih problemih ki bo v sredo, 17. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« vabi vse člane in prijatelje, da se udeleže v četrtek, 18. t. m. ob 20.30 uri v društvenih pro štorih na stadionu «Prvi maj« sestanka s pisateljem prof. BORISOM PAHORJEM ki bo govoril o svojem zadnjem romanu «PARNIK TROBI NJI«. Odlomke iz knjige bo recitirala članica našega društva. Razna obvestila Tajništvo Mladinske iniciative sporoča vsem svojim članom, da bo v petek 19. t.m. ob 20.30 url v Ulici Geppa 9. seja glavnega odbora. Slovenski klub priredi danes 16. marca ob 21. uri v gledališki dvorani Kulturnega doma LITERARNI VEČER Sodelujejo književniki Fiiibert Benedetič Edvard Kocbek Kajetan Kovič Lojze Krakar Mira Mihelič Boris Pahor Ob tej priložnosti bo Tržaška knjigarna razstavila knjige omenjenih avtorjev. Po večeru bodo književniki dajali avtograme. Vstopnina 200 lir, dijaki 100 lir PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN« v Nabrežini priredi v četrtek', 18. marca oh 20.30 v društvenih prostorih ■ KOSOVELOV VEČER O pesniku in njegovem delu bo spregovoril mladi pesnik Fiiibert Benedetič; med govorom bodo člani društva recitirali Kosovelove pesmi. Spored bo zaključil nastop mešanega pevskega zbora GALLUS iz Trsta, ki bo za to priložnost pel izključno Kosovelove pesmi. Vstop prost Nazionale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo. pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 16.00 «Potentl e danna-ti» Kriminalni film, Excelsior 16.00 «La fuga« Giovanna Ralli, Anouk Aimee, Lnrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «11 filibustiere della Costa d’Oro» Technicolor. Robert Mi-tchum Carro-ll Baker Grattacielo 16.00 «11 mbnte di Venere« Technicolor. Elwis Presley. Alabarda 16.00 «5000 dollari sulfas-so» Technicolor. Robert Wood, Fer. nando Sancho. Drugi teden. Filodrammatico 16.00 «Crlsanteml per un delltto« Alain Delori, Jane Fon. da. Prepovedane mladim pod 14. letom Aurora 16.00 18J0 21.30 «L>uomo che non sapeva amare«. Cnstallo 16.30 «La conguista del VVest« Metrocolor. Capitol 16.00 «Le bambole« Virtia Lisi, Monica Vltti. Gina Lollobrigi-da, Nino Manfredi Prepovedano mladim pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «Ragazzo tuttofare« Jerry Levvis. impero 16.00 «Sedotti e oidonatj«. Vittorio Veneto 16.15 «Contratto per uccidere« Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Danes počitek. Jutri ob 16 «L’uomo di Laramie« Technicolor James Stevvart Astra Danes počitek. Astoria Danes počitek Abbazia 16.00 «11 tantasma dei marl delia Cina« David Brian. Ideale 16.00 «Sexy magico« Technt-color. Prepovedano mladini pod 18, letom. Skedenj 16,00 «Sherlocco Investigato. re sciocco« Jerrv Levvis, Joan O’-Brien. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V dneh 14. in 15. marca 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 63-letna Vittoria Tra-montlni, 52-letni Virgilio Stefani, 75-letna Giovanna Zadnik vd. Pahor, 58-letni Giuseppe Blasutto, 7C-letni Antonio Pelaschiar, 75Jetna Matilde Vuga vd. Santi, 75-letna Mercedes Azzonl vd. Sibisa, 59-letna Maria Besednjak por Udovicich, 62-letna Gio-conda Schvvarzel por.-Llseno, 68-let-na Alma Greco, 79-letnt Emilio Cat-taruzza, 44-letm Dino Pipan, 82-let-na Adalgi-sa Castellanl vd. Boschlan, 76-letnl Giovanni Veni, 81-letna Maria Pozzo-Balbi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. 3. - 21 3.) Alla Saiute, Ul. Gluha 1; Benu: si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Ona ni 2; Verhari, Trg Valmaura 11 D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Crpc Verde, Ul Settefontane 39; Ravasini Trg Liberta 6: Testa d’oro, Ul Mai zini 43. Služba od 13 do 16. ure D'Arnbrosi, Ul. Zorutti 19; Croc Verde, Ul Settefontane 39; Ravasini Trg Liberta 6; Testa d'oro. Ul Ma? zini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Saiute, Ul. Giulia 1; Benus si. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oria ni 2; Vernari, Trg Valmaura 11 Ljudska prosveta Prosvetno društvo «1. Cankar« obvešča, da bo prva seja novoizvoljenega odbora v sredo 17. tjn ob 20.30 Mali oglasi Piti MAGA/./.1NU CELICE — Tl Ulica Carducci »1. DOBITE: žens moške in otroške dežne plašče, bi de, hlače, Jopiče tn srajce najbolj vrst In znamk po najnižjih cenah. t Ati V A L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob tragični izgubi našega dragega DAVIDA PESCATORIJA Posebna zahvala tovarišem in voditeljem komunistične nar lije, tržaški občini, pokrajini, podjetju ACEGAT in drugim ustanovam, političnim strankam ter posameznikom ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Žena Marica, sin Roberto, oče, sestra in ostali sorodniki Trst, 16. marca 1965.___ primorski Dnevnik — 5 16. marca 1965 REDNI OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU Nadaljnja utrditev zadružne ustanove kljub težavam v njenem poslovanju Obračun za leto 1964 izkazuje skoraj pol milijona lir izgube, ki jo bodo krili iz rezervnega sklada - Izvoljen nov upravni odbor L . < agenti na komisaria-viekii u, morja nekaj sto metrov v Barkovljah v žepu plašča na- od javnega kopališča v čedasu V soboto zvečer okrog 23,45 je 23-letpi Franco Fermo iz Ul, Dona-donl 22, ki se je sprehajal ob morju v Barkovljah, zagledal na klopci, pred sedežem komisariata, rdeč plašč, sivo ruto ln par ženskih čevljev. Pobral je oblačila in jih odnesel na bližnji komisariat, odkoder so agenti obvestili svoje tovariše pristaniškega komisariata. S tržaškega pristanišča sta v smeri proti Barkovljam takoj odplula policijski motorni čoln in mo- HIMO «1 ItiPROSEK predvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 uri VVarner Bros film: LA RIMPATRIATA (POVRATNICA) _ (Film je bil nagrajen na XIII. festivalu v Berlinu) Igrata: WALTER CHIARI in LETIZIA ROMAN Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! šli listek z imenom in naslovom nesrečne ženske. Podali so se v Ul. Italo Svevo, kjer so našli 44-letne-ga zidarja Elia Termana, ki je bil ves v skrbeh zaradi izginotja svoje žene. Terman je takoj prepoznal oblačila in povedal, da si ne zna razložiti ženinega izginotja. V nedeljo zjutraj pa Je nekdo videl plavajoče človeško truplo pri barkovljanskem portlču, toda ko sc reševalci prišli na označen kraj, so morski valovi truplo že odnesli. Šele okrog 11. ure so gasilci lahko potegnili truplo nesrečne Lovrecl-cheve iz vode v bližini javnega kopališča, kjer sta ga zagledala veslača kluba »Saturma«.' Gasilci so truplo prenesli na obrežje, kjer ga je pregledal namestnik sodnega zdravnika dr. Galazzi, in ugotovil, da je smrt nastopila približno 12 Ur prej zaradi utopitve. Truplo so nate prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. sprejemnikov in ostale predmete. Tako se je Sengan našel v precepu. Kje je kupil blago? Obtoženec je dejal, da se je nameraval ustaviti v Trstu samo en dan in nato nadaljevati pot proti Švici. Zakaj pa? Prav odgovor na to vprašanje se preiskovalnim organom ni zdel prepričljiv. Sengan je namreč dejal, da je bil v Italiji že večkrat ter da je večkrat potoval tudi v Zahodno Nemčijo. V Muenchnu je baje kupil 12 transistorskih sprejemnikov in magnetofonski aparat. V Trstu pa pet posteljnih pogrinjal. Na zaslišanju je Sengan na dolgo In široko pripovedoval, kako se je znašel v našem mestu z blagom, za katerega ni mogel dokazati, da je plačal predpisano carino. Povedal je, da je pred časom potoval v Zapadno Nemčijo, kjer je kupil transistorske sprejemnike in magnetofonski aparat. V Trstu pa je poznčje ku£ll pogrinjala v trgovini «Balcantex». Takoj nato je odpotoval v Turčijo čez Jugoslavijo. Ko ps, je prižel do turške meje, mu baje turški cariniki niso dovolili uvoza blaga v Turčijo, čC pa bi plačal ustrezno carino, bf mu dovolili uvoz enega kosa za vsako vrsto blaga, ki ga je irhel s sčboj. ■ Spričo teh carinskih težav je sklenil, da se vrne v Trst in v Nemčijo ter šKUša oddati' blago prodajalcem. Tukajšnji carinski organi niso verjeli Senganovhn izjavam. Niso sicer Imeli nobenega dokaza, ki bi pričal o nasprotnem, toda za njih to vprašanje ni bilo važno Neizpodbitno je bilo, da so bili transi-storski sprejemniki japonske proizvodnje in magnetofonski aparat nemške proizvodnje ter da za te predmete Sengan ni plačal predpisane carine. Določeni pomisleki so utegnili nastati samo' glede Senga-novo izjave, da je odkupil posteljna pbgrinjala v Trstu. Toda tudi glede tega vprašanja je imela carina, kot se na splošno dogaja, popolnoma prav. Ni važno, trdlio carinski organi, če je bilo blago Izdelano v Italiji. Važno je samo. da je bilo v določenem trenutku Izvoženo v inozemstvo. Kadar pa se to blago vrača ponovno v Italijo, je treba zanj plačati predpisane carinske dajatve. Spričo tega je včeraj Javni tožilec zahteval za Sengana 95.500 lir globe. Sodniki pa so ga obsodili na 100 tisoč lir globe ter so ukazali, naj obtoženca takoj izpustijo iz zapora. * • * Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 57-letni Eugenlo Caris brez stalnega bivališča. Ca-rls je že star znanec policije in sodnijsklh dvoran, saj je bil v preteklosti Že neštetokrat obsojen zaradi najrazličnejših prekrškov ka- zenskega zakona. Sodeč po priimku gre verjetno za pripadnika nekega ciganskega rodu, ki se v glavnem zadržuje v severni Italiji. Lani v decembru je Caris živel v kaznilnici v Pianosi (kjer je poseben oddelek za pbsojence, ki so bolni na pljučih). Prav tedaj mu je ravnateljstvo kaznilnice odobrilo štirinajstdneven dopust zaradi dobrega obnašanja. Ta dopust bi moral Caris preživeti v Trstu. Prišel je v Trst, se javil pri policijskih oblasteh, toda že naslednjega dne jo je popihal v Benetke, kjer je živel nekaj časa! skupaj z neko potujočo karavano nomadov svojega rodu. Prav tedaj Je trdno sklenil, da (se ne bo več vrnil v PlanosO. V zadrijih dneh januarja pa se je ponovno vriiil v rtaSC rbešto. Dopoldanske ure 1. februarja je prebil S* tu je v nekem avtobusu ukradel 59-letni Angeli; Pitetjch iz Ul. detle Campanelle (Skedenj) denarnico z 3.820 lirami. Neka ženska je opazila moškega, ki je spretno' izvlekel denarnico iz žepa žrtve ter je opozorila Plletičhevo na tatvino. Takoj nate je tat zbežal ter" stekel proti Ul. Foschiattl. Piletlcheva se je takoj pogm m t^dar, ki se jč' pbgnal za tatom' ter ga prijel. Na včerajšnji obravnavi je jav- kmetijskemu gospodarstvu na Goriškem, ker si ni mogoče zamisliti naprednega kmetijstva brez napredka živinoreje, bodisi zaradi preskrbe prebivalstva z mesom kot tu. di zaradi preskrbe mleka. Vzporedno je treba posvečati primerno pažnjo tudi proizvodnji dobre in zadostne krme, saj se je stalež živine pred leti zmanjšal delno tudi zaradi slabe letine krme in njene podražitve, ko so bili nekateri živinorejci prisiljeni odprodati odvečno število svoje živine. Tudi na drugi strani meje na Goriškem so po statističnih podatkih za lansko leto ugotovili znaten ■ porast goveje živine. V primerjavi z letom 1963 se je lani povečalo število krav za 1148 glav ter je ob koncu leta znašalo njihovo Število 17.381 glav. Število krav molznic in plemenskih krav pri kmetih zasebnikih se je dvignilo od 5709 na 6000 glav. Po zadnjih ugotovitvah se bo tudi letos povečal stalež goveje živine na tem področju. Vzporedno s povečanjem števila živine se opaža tudi večja proizvodnja mleka. Lani so ga kmetje na jugoslovanskem področju Goriške prodali 1.773 tisoč litrov, prejšnje lete pa za o-krog 120 tisoč litrov manj. K temu povečanju živinorejske proizvodnje so največ pripomogle izboljšane odkupne cene in večja nabava manjših kmetijskih strojev, ki kmetorh olajšujejo delo. V zadnjih dveh letih so tamkajšnji kmetje nakupili okrog 250 takih strojev. Žene čestitate Jelinčičevi mami Zastopstvo slovenskih naprednih tena z Goriške pa jč včeraj obiskalo na njenem domu v Gorici Josipino Jelinčič, ki je slavila 90-letnico svojega rojstva. Zenske so ji prinesle najprisrčnejšč čestitke vseh naprčdnih slovenskih žena, obenem pa vroča voščila, da bi še dbsii let jjreživeti v zdravju' in zadovoljstva. Jelinčičeva niati še je za čestitke iskreno zahvalila. V Hvafineni pogovoru, ki je sledil, je povedala marsikaj zanimivega it svojega dolgega in pestrega iivljenja. Zahvala sodelavcem pri proslavi žena Pripravljalni odbor za proslavo ni- tožilec zahtevat za Carisa l' le-tc in 6 mesecev zapora ter 50.000 st0Pajoei s lir globe. Poleg tega je zahteval ttl-, di, naj ga priznajo za nepoboljšljivega kriminalca. Sodniki so deloma; sprejeli te zahteve: obsodili so Gorici, je _ zadoVoljstVohi ugotovil, da šb k te- dreža je v nedeljo v okviru Planinskega društva napravila smučarski izlet v Črni vrh nad Idrijo. Vreme so imeli še kar ugodno, zlasti popoldne, ko je prisijalo na smučišče tudi sonce. V črnem vrhu so ostali skoro do večera ter se potem v najboljšem razpoloženju vrnili domov. Za prihodnjo nedeljo nameravajo mladinci Slovenskega planinskega društva prirediti podoben izlet tudi na Lokve kjer upajo, da bodo dobili še ugodne razmere za smučanje, če ne tam pa na Laznah. 0 ludistični provokacijI pri svetogorski postajI V nedeljo popoldne se je prip#. id ob meji pred svetogorsko že» lezniško postajo neljub primer, kakršnih v Gorici nismo vajeni videti že dosti let. Skupina mladih naščuvanih misinov je pod vodstvom poklicnih provokatorjev prišla z avtobusom na Trg Transalpma ter začela metati kamenje na jugoslovansko stran. Ker je neki jugoslovanski mili«, nik opozoril italijanskega, naj jih odstrani, so ga začeli obmetavati s kamenjem m zmerjati, medlem ko ie zastopnik naše policije odgovoril — tako piše II Piccolo — da je to vprašanje zadeva naše oblasti. List nadalje pravi, da so naši obmejni organi najbolj vro-čega mladeniča naložili na mali kamion in odpeljali in da so ravnali z razgrajači *zmerno in primerno«, skratka blagohotno. Dogodek, osamljen kot je bil, vendarle zasluži, da mu posvetimo primerno pozornost. Predvsem je pomemben zaradi tega, ker ga niso pripravil’ ali v njem sodelovali goriiki misini, ampak misini iz Pordenona, ker se naši zavedajo, da jim v Gorici ne bo nihče sledil, če bi počenjali stvari, po katerih ljudje ne čutijo več nikakršne potrebe; končno je sam misinski svetovalec odv. Pascoli na občinski seji dejal, da je avtomobilska cesta Gorica-Ljubljaoa naša rešitev, se pravi, da je za njeno realizacijo potrebna vsaj strpnost, če ne že prijateljstvo. Nejasno pn vsej stvari pa je obnašanje policije. Ze res. da je dogodek naša stvar, toda kako ga moremo dopustiti, v isti sapi pa se srečevati na prijateljskih sestankih s sosedi. PISMO UREDNIŠTVU 0 postajališču pri Madonini Spoštovano uredništvo! Želel bi vas opozoriti na nevarnosti, ki se pojavljajo v prometu na državni cesti med Ločnikom in Gorico. Zaradi službe se pogosto vozim po njej ter imam zato pogostoma priliko opazovati dokaj nevarne ter nevzdržne situacije. Da ne bom po nepotrebnem izgubljal besed, bom prišel takoj k stvari. Mestni avtobus, ki vozi iz Ločnika v mesto, se ustavlja na postajališča, ki je kakšnih 100 metrov pred prometnim tn nevarnim križiščem na Majnici. Na tistem mest« je Zarisana po sredini ceste ravna črta. ki je ni mogoče prečkati. Kadar se avtobus ustavi na ,postajališču, se pogostoma ustavi za njim po več osebnih a-h celo tovornih vozil, ker mestnega avtobusa ne smejo prehiteti. Ko le-ta odpelje, počasi vozijo za njim v koloni do mesta. Ker se na takšen način zaustavlja promet, ki bi moral biti čimbolj «tekoč», se mi dozdeva, da bi morile oblasti nekaj ukreniti š tem postajališčem. Ali naj ga pomaknejo še bdlj proti Loč-ntku, ali pa naj na tistem mestu razširijo cesto, da bo avtobus dal prostor vozilom, ki gredo v Mesto. Tihšna rešitev je potrebna zaradi hit-fega odvijanja prometa nd državni cesti kakor tudi zaradi prometne varnosti. Hirtla nesreča nslužbencaf mestne čistoče Žrtev nerodhega padca je postal včeraj zjutraj okrog 9- ure 31-letni uslužbertec javne čistoče Paolb Lebani iz Ul. FortiS 3. Ob tisti' uri je Lebani nastavljal na tovornik TS 5106, Gci je stal v v62ičW. pripeljal iz bližnje veže. Pri tem delu pa sp je Leba/ij ne-nadomtj tako neroejpo prestopil, da je ižgubil ravnotežje in padel'. Pri padcu se je hudo' pobil po glavi ..ter si verjetno prebil lobanjo'. Lebariiju, ki je krvavel iz ičve-ga ušesa je priskočil na pomoč 50-letrii delovni tovariš Guerrino Bellich iz Ul. degli Arpiari 20 in ustavil zasebni avtomobil, s katerim so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Lebanij*, ki je pri nesreči tudi izgubil spomin, so nujno sprejeli na rifevrokirurški odde-l*k s pridržano prognozo. meje. Zato zahvaljuje za lepo, izvajanje posameznih točk in za ves trud in prizadevanje’, Ki sb ga vložili V pripravo in izvajanje programa. Žifjan V Rimu zaradi krajevnih vprašanj Goriški župan dr. Gallarotti je včCraj odpotoval v Rim, kjer se bo več dni zadržal v pogovorih s predstavniki raznih ustanov. Z njimi bo razpravljal o vprašanjih občinske uprave kakor tudi 6 zaddvgh,. ki se tičejo našega niCsta. Zaradi tega v tem tednu ne’ bo sprejemal predstavnikov ustanov in meščane, ki bi se radi zglasili pri njem. Štandreški smučarji v Črnem vrhu Skupina mladih članov Sloven sitega planinskega- društva iz Stan Mopedista so oslepile avtomobilske luči V nedeljb okrog 20.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali y go-riško civilno bolnišnico 53-letnega Umberta Delpina, doma iz Staran-cana, Ul. Gramsci 6. Zdravniki so mu ugotovili rano' nad levim pče-soft) ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 8 dneh. Delpin je povedal, da se je okrog 20. ure peljal z mejpedom Motom- 4(1 iz Starimeana proti Vit-lessam. V bližini mostu čez Sočo pri Zagraju pa so ga luči avtomobila, ki je prihajal iz nasprotne strani, tako oslepile, čfe je izgubi) kontrolo nad vozilom ter padel. Zapisnik o nezgodi Je napravim cestna policija iz' Gorice, Vendar ni mogla izvedeti za ime avtomobilista, ki Je s svojim vozilom zakrivil padec mopedista. Kratke iz bolnišnice V gOriški civilni bolnišnici so včeraj pridmii na zdravljenji! dve osebi. Ob 11. uri je padel s kolesa dijak l9Jetnl Silvano Ziani iz Ul. della Bona 20l Nesreča se mu je pripetila, ko še Je peljal ha obisk k svoji stari mami, ki stanuje v isti Ulici. Zlomil Si JS dfesno ključnico. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Proti večeru pa so pripeljali v bolnišnico delavca 28-letnega Luciana Vallija, ki se je na delti v tekstilni tovarni v Sovodnjah z vrelo vodo polil pb levi nogi. Prizadejal si j« opfekline prve in druge stopnji. V bolnišnici so ga' pridržali na zdravljenju s prognozo o-Irrevanja v 10 dneh. «VEČER OR SREDAH» JUTRI, 17. t.m. ob 20.30 uri bo v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici na Verdijevem kor-zu 13 literarni večer na katerem bodo brali 12 svojih del naslednji slovenski literati- Mira Mihelič, Edvard Kocbek, Kajetan Kovič in Lojze Krakar iz Ljubljane ter Boris Pahor in Filibert Benede-tič iz Trsta. Književniki bodo ob tej priložnosti podpisovali svoje lastne knjige. SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA GOSTUJE V GORICI v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 V petek, 19 t. m. na Jožefovo ob 16 in 20. uri z igro v 3 dejanjih Ugo Betti USAD NA SEVERNI POSTAJI V nedeljo, 21. t. m. ob 16. in 20. uri s komedijo v 3 dejanjih MaVcel Achard LIPE ZA LUNO Vstopnina za vsako predstavo: Sšdeži prve vrste po 400 in druge vrste po 30Q lir; stojišča po 3Q0 lir. Za dijake: sedeži po 200 in stojišča po 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 ter pri gledališki blagajni eno uro pred predstavo. VERDI. 17.00: «Le bambole«, Gina Lollobrigida, E. Sommer in Monica Vitti, italijanski črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.0Č: «Due mafiosi nel Far West, Frahco Franehi in Cibcio Ingrassia, italijanski barvni film v clnemascopu MOD^RNISSlMO. Ob 17, zadnja predstava ob 22.30: «Veneri pro-Ibfte«, italijanski dokumentarni film v cinemascOpU; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VlTTbRIA. 17.30: «G11 eroi dl Ford Worth», E. Purdom ln P Steel; ameriški barvni kinemaskopski fita, zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE 17.06: «1 lancierl alla riscošsa«, Robert Cameron in Ah. drei Long, ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči Je o . ta v Gorici lekarna DTJDIN Ul. Aabatta št. 18, telefon 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Oorici naj-višjo temperaturo 13,4 stopinje, ob 15.10, najnižjo 4,7 stopinje ob 1.30; (povprečne dnevne vlage 83 odst. fv!v!v! j J VI BL1G IZIDI LESTVICA Palermo-* Alessandria 1-0 Livorno-* Bari 1-0 •Brescia-Modena 3-1 •Lecco-Catanzaro 0-0 Padova-*Napoli 1-0 Trani-*Parma 1-0 •Potenza-Triestina 2-0 Pro Patria-*Reggiana 2-1 •Venezia-Spal 2-2 S. Monza-* Verona 2-1 Prihodnje tekme (21. t. m.) Catanzaro - Bari, Lecco - Po-tenza, Livarno - Verona, Modena-Reggiana, Monza ■ Brescia, Padova - Alessandria, Palermo - Ve-nezia, Pro Patria - Napoli, Spal-Parma, Trani - Triestlna. Brescia 25 13 9 3 88 17 85 Lecco 25 11 9 5 89 9 Sl Spal 25 9 11 5 27 20 29 Palermo 25 11 7 7 33 27 29 Napoti 25 8 12 5 26 16 28 Modena 25 9 10 0 28 18 28 Padova 25 9 10 6 15 12 28 Potenza 25 9 9 7 37 32 27 Reggiuna 25 10 0 9 29 15 89 Venezia 25 8 10 7 24 21 2(i Pro Patria 25 10 6 9 22 29 86 Catanzaro 25 7 11 7 k; 18 25 Alessandria 25 7 10 8 19 25 24 Ilari 25 7 9 9 23 26 23 Verona H. 25 6 10 9 17 27 22 Trani 25 7 7 11 17 29 21 Livorno 25 5 10 10 1.7 23 20 S. Monza 25 6 8 11 23 35 20 Triestina 25 5 8 12 12 27 18 Parma 25 5 4 16 17 36 M V 12. KOLU ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA MOŠKE B LIGE Brez moči FLOG proti razigranim borovcem Trije seti za Tržačane, en sam za Florentince Iz nedelje do nedelje nam bo rovci dokazujejo, da so končno prišli v formo in da so strah in trepet vseh ekip, ki se jim stavijo po robu.. To nedeljo je prišla na vrsto šestorka Floga iz Firenc, s katero so imeli slovenski odboj karji odprte stare račune. V prvem delu prvenstva so v toskanskem mestu doživeli do sedaj najbolj pekoč poraz. Vodili so nam- reč že z 2-0, ko so se domačini _______________________________________________________________opogumili in zmagali v tekmi s 3-2. MiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiimMiimiiiiJiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN V PRVI TEKMI GOSTOVANJA Nfl DALJNEM JUGU Dva gola Potenze 2:0 neučinkoviti Triestini Prvi gol tik pred zaključkom p. p., drugi pa v prvi minuti d. p. STRELCA: v 45’ p. p. Carrera; v 1’ d. p. Bercellino. POTENZA: Masiero: Casati, Degrassi; Dianti, Mercusa, Me' sti; Carrera, Canuti, Bor.inse-gna, Bercellino II, Rosito. TRIESTINA: Sccrti; Frigeri, Ferrara; Pez, Dalio, Sadar; Gen-tilli, Falcini, Orlando, Novelli, Ci gnani. SODNIK: Seba.stio iz Taranta. KOT JE: 8:7 (5:0) za Potenzo. V dveh minutah dva gola in Triestlna je bila na tleh. Sicer je imela Triestlna na ' igrišču Potenze še skoraj 45 minut na razpolago. da odgovori gostiteljem. Za! so bili Tržačani, posebno v prednji vrsti, brez moči. Strelov je bilo zelo malo in še tl niso mogli nikakor spraviti v zagato vratarja domačinov. Potenza je takoj po začetnem žvižgu šla ostro v napad in je Tržačane stisnila v obrambo. Priložnosti za dosego gola so imeli gostitelji precej, vendar jim je Scorti v dobrem dnevu večkrat preprečil, da bi žoga dosegla čili. Tik pred koncem prvega polčasa pa je Dalio zagrešil napako: namesto, da bi žogo odbil daleč v polje, ali pa jo podal vratarju, ki je v ta namen zapustil vrata, Jo je predložil, seveda nehote, Carreri. Ta je takoj izrabil priložnost in je žogo poslal neusmiljeno, kljub poskusu Sadarja, da jo prestreže, v prazna vrata. Drugi gol pa Je padel že v 1’ ZA ITALIJANSKI POKAL CAGLIARI 5 ATALANTA 0 CAGLIARI, 15. — V nedeljo je domača enajstorica premagala brez naprezanja Atalanto v tekmi za letošnji italijanski nogometni pokal. Igralci Cagliarija so v nedeljo razpolagali z gosti iz Bergama, ki so bili brez Pizzaballe v vratih, kakor so hoteli, zaradi česar ni nič čudnega, če se Je tekma končala s 5:0 v korist v nedeljo zelo razigrane in učinkovite sardinske enajstorice. Vrsto golov Cagliarija je načel v 2’ prvega polčasa Capellaro, Riz-zo pa je v 23’ podvojil rezultat. V drugem delu igre je bil Rlzzo v 26’ še enkrat uspešen, v 30’ je Mazzucchi povečal število golov na štiri, v 37’ pa je Cappellaro spravil še zadnjo žogo v slabo zavarovano mrežo Atalante. Cagllari se je s to zmago uvrstil v polfinale. drugega polčasa, ko je Carrera predložil Žogo prostemu Bercelli-nu. Ta se je pognal z njo proti cilju. Pri tem pa je preigral dva branilca in tudi vratarja Pot je bila tako prosta in Bercellino je žogo spremljal prav do mreže. 2:0. Triestina se je sicer organizirala na središču igrišča, vendar se nikakor ni mogla nevarno približati svetišču Potenze. žal tudi tokrat je prišla do Izraza neučinkovitost tržaških napadalcev, kar je glavna hiba Trlestine. Alessandria-Palermo (0-1) Bari-Livomo (0-1) Brescia-Modena (3-1) Lecco-Catanzaro (0-0) Napoli-Padova (0-1) Partna-Trani (0-1) Potenza-Triestina (2-0) Reggiana-P. Patria (1-2) Venezia-Spal (1-1) Verona H.-Monza (1-2) Maceratese-Anconitana (0-0) Ternana-Pisa (0-2) Casertana-Avcllino (1-1) KVOTE: 12 — 15.843.000 11 — 979.000 2 2 1 X 2 2 1 2 X 2 X 2 X 11.minil m □I m pIBflU i. — 1) Ozo 2) Fury Hanover 2. — 1) Acquafredda 2) Fideo 3. — 1) Turpin 2) Ginepro 4. — 1) Grignasco 2) Marradi 5. — 1) Bacoli 2) Cinabro 6. — 1) Fiorin 2) Delipolis KVOTE: 12 — 8.831.219 11 — 220.780 10 — 15.121 V nedeljo so jim borovci vrnili milo za drago in s prikazano igro navdušili številno občinstvo, ki ni štedilo z navijanjem in burnim odobravanjem. FLOG se je predstavil kot solidna ekipa. Solidna le v igri, tehnično pa zelo pomanjkljiva. Predvsem jim je prstna tehnika delala velike preglavice. V njihovih vrstah se je najbolj odlikoval Bon-nani, ki dobro obeta. V prvem setu so borovci takoj pritisnili na plin in močno povedli. Ob reakciji nasprotnikov je prišlo do nekaterih, skoraj bi rekli, fantastičnih reševanj žog in mreže. Najbolj je navdušila akcija, ko so plavi dvakrat zaporedoma rešili tako žogo, nato pa jo je Uršič prisebno tolkel. Za Florentince ni bilo več pomoči, ker je set pripadel z veliko razliko Boru. V drugem setu je bila do stanja 19-2 ista pesem. Flog se je pri tem stanju opogumil in skoro dohitel Bor, ki pa je izrabil nekaj očivid-nih napak onkraj mreže in tudi ta set, čeprav s težavo, je šel v njegovo korist. Tretji set se je začel slabo za Bor, ki ni zmogel več prejšnje igre. Pri stanju 14-7 se je še laže poškodoval Jurkič, ki je moral za nekaj časa z igrišča. Brez kapetana so se plavi še bolj zagrizli v igro. Začeli so z veliko ofenzivo in prišli že do stanja 14-12. Tu pa jim je nesporazum v bloku prekrižal račune in FLOG je osvojil set. Isto kot v nedeljo se je zgodilo tudi v Firencah. Tretji set je bil v prejšnji tekmi odločilen. Zato so plavi spet zaigrali, kot znajo in Flogu ni preostalo drugega, kot položiti orožje. V celem setu je prišel le do petih točk, kar jasno dokazuje premoč Bora. IZIP: •BOR ■ FLOG 3-1 (15-9; 15-13; 12-15; 15-5) v Postavi: BOR: Jurkič, Veljak, Drasič, Orel, Mijot, Vitez, Uršič, Starec, Vodopivec in Fučka. FLOG: Fanfani, Manenti, Trollorl, Romoli, Manetti, Assi in Bon-nani. RITTER SZ BOR priredi ob priliki srečanja BOR - FIAMMA (Benetke) izlet v Benetke. Vpisnine sprejema Drašič Franko (tel. 70524) od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure do vključno četrtka 18. t. m. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rijeka (za Sarajevom) druga v I, zvezni ligi Zmagi Olimpije in Maribora, poraz Kladivarja BEOGRAD, 15. — Vse kaže, da so provincialne enajstorice prišle tudi v jugoslovanskem nogometu do izraza, že sam pogled na lestvico prvenstva prve zvezne lige to potrjuje. Sarajevo je že čvrsto v vodstvu, na drugo mesto pa se je tokrat uvrstila Rijeka, medtem ko je jesenski prvak Partizan zdrknil na tretje. Medtem ko je Partizan počival, je Sarajevo izrabilo to priložnost, da je brez usmiljenja spravilo gostujočo Vojvodino na kolena z rezultatom, ki praktično ne potrebuje komentarja. Zanimivo je, da so se Sarajevčani šele v drugem delu igre razigrali in s tem pridobili dve dragoceni točki, ki sta bili v prvem polčasu zaradi neodločenega rezultata, v dvomu. Tudi Rijeka je napravila lep skok naprej s tem, da je odpravila predzadnjo v lestvici Trešnjevko. __________________Dinamo letos nikakor ne more AMATERSKI NOGOMET V TRSTU I. ZVEZNA LIGA Crvena zvezda-Dinamo 2:1 (0:0) Rijeka-Trešnjevka 5:1 (2:1) Sutjeska-željezničar 2:0 (1:0) Sarajevo-Vojvodina 3:0 (0:0) Vardar-Velež 0:0 Zagreb-Hajduk 1:0 (0:0) Radnički-Beograd 0:0 Partizan je bil prost LESTVICA Neodločeno 1:1 (1:1) med Primorjem in Don Boscom Mladi Prosečani premagali s 3:2 CRDA V nedeljo je bilo igrišče v Nabrežini zopet prizorišče nastopov nogometašev Primorja. Prvo moštvo, ki igra v drugi amaterski kategoriji, se je predstavilo sodniku za tekmo proti Don Boscu z naslednjo postavo: Mora, Olenič, Galli, Morgera, Marchesan, Metelko, Daneu, Petrucci, Husu, Buccavelli in - Verginella. Prosečani so že v uvod-1 nih minutah prišli v napad in bi v' 5’ lahko prišli v vodstvo, če ne bi Verginella zgrešil cilja. Kmalu zatem je Metelko skušal priti do gola, pa mu je vratar tekmecev žogo ubranil, šele v 13’ je Husu končno le pretresel mrežo Don Bosca. Nogometaši Primorja so vztrajali V napadu, vendar niso mogli več priti do cilja, še posebno ker je Petrucci pri 16f zapravil izredno priložnost. Samo nekaj minut kasneje je Don Bosco izvedel protinapad, s katerim se mu je posrečilo izenačiti. Prvi polčas se je zaključil, kljub poskusom Metelka in Morgere, da spravita na kolena nasprotnega vratarja, neodločeno lil. V drugem delu igre Je Primor, je vztrajalo v napadu. Enajstorica Don/Bosca, ki Se je zadovoljila s ..................................................................................... GORIŠKI NOGOMET NA DIRKI OKOLI PIEMONTA Romeo Venturelli prvi v St, Vincentu Poggiali tik za njim na cilju ST. VINCENT, 15. — Romeo Venturelli je štiri leta potrpežljivo čakal, da bi zopet prišel do zmage, že na dirki po Sardiniji se je močno trudil, vendar ni mogel ničesar, ker je tedaj prevladoval R1k -Van Looy. V nedeljo pa se mu je nudila prilika in Venturelli je vpisal svoje ime v knjigo-— zmagovalcev v dirki okoli Piemonta. Venturelli je zaigral svojo kar- je zaigral to v zadnjih 5 km dirke, ko sta s Poggialijem pustila glavnino na cedilu. Z njima so šil tudi Mu-gaini, Taccone in Zandegu. Tl pa so zaradi ostrega napada Poggia-lija in Venturellija nekoliko zaostali in' ko sta se begunca znašla skoraj pred ciljem, Je Venturelli še enkrat izvedel silovit sprint in zmaga je bila njegova. Na cilju: 1. VENTURELLI (Bianchi - Mo-bylette) ki je prevozil 225 km v 5.28’44” s povprečno hitrostjo 40,951 km 2. Poggiali z istim časom 3. Zandegu z zaost. 57” 4. Taccone 5. Mugnaini 6. Cribiorl 7. Sambi 8. Passuello 9. Boni 10. Negro 1’23” 11. Enzo Moser 1’28” 12. U. Colombo 1’42” 13. Brugnami 14. Conterno.. 1’52” 15. Aldo Moser 2’04”. Sledijo z zaost. 2’31” Gentina, Pambianco, Durante, Nadello, A-domi, itd.. Derbv v Sovodnjah *V za Standrežce Precej smole za domačine ■ Podgora izgubila v Caprivi mi- 3:0. Derby na igrišču v Sovodnjah, kjer sta se srečali domače moštvo in ekipa Juventine iz štandreža, je v nedeljo privabila na igrišče precej navijačev, zlasti iz štandreža, ki so prišli navijat za svoje ljence. Tekma se je zaključila z zmago Juventine z rezultatom Treba pa je priznati, da so imeli Sovodenjci precej smole, zlasti v prvem polčasu. To je bilo odločilno, da se v drugem polčasu niso mogli postaviti po robu tekmecem tako. kot bi bilo notrebno. V začetku tekme so namreč napravili avtogol, kmalu potem pa je sodnik izključil njihovega igralca Kazimirja Petejana in so potem ves čas morali igrati, samo v 10. V kljub temu se je zaključil prvi polčas z rezultatom 1:0, to se pravi z avtogolom, ki so ga napravili Sovodenjci sami. Juventina pa je zahtevala še četrti gol, ki pa ga sodnik ni priznal. Poleg druge smo. le so Sovodenjci dvakrat zadeli v stranico pri vratih ter niso mogli napraviti niti častnega gola. Izmed igralcev so bili pri Sovo- denjcih najboljši Černe, Petejan Jelko in Petejan Kazimir. Od Juventine pa so se najbolj izkazali Montico, Ferfolja, Faškulin in Ta-jjaj. Na lestvici pa je položaj ostal za obe ekipi v glavnem nespremenjen. Tudi Podgora je pustila tokrat obe točki v Caprivi, ker so zmagali domačini z rezulatom 2:1. Sploh se opaža, da so’ Podgorci v zadnjih srečanjih nekoliko popusti li. Ali je morda to znak trudnosti? Vsekakor je ostala razdalja med Podgoro in Audaxom nespremenjena, ker so tudi Goričani izgubili tekmo v Bračanu z enakim rezultatom. točko, se Je zaprla v svojo polovico igrišča in ni dovolila gostiteljem, da bi, posebno po zaslugi živahnega Metelka in Morgere, preveč resno ogrožali njena vrata. Prav zaradi tega je bil tudi množični napad Primorja zaman, ker so igralci Don Bosca postavili pred vratarja pravcati zid. O tej tekmi moramo reči, da je bila živahna in zanimiva, vendar samo v prvem polčasu. V drugem pa se je praktično igralo v eni polovici igrišča, kar je precej kvarilo potek tekme, že navaden gledalec je imel vtis, da je Primorje šlo na igrišče z zgrešenim sistemom. Brez dvoma pa je treba pohvaliti Metelka ih Morliaro. medtem ko moramo o sodniku reči, da je bil tudi tokrat, kot skoraj redno na vsaki tekmi Primorja, milo rečeno pristranski. priti do veljave. V nedeljo je moral, pa čeprav za pičlo razliko, prepustiti celotni izkupiček Crveni zvezdi, pri kateri je gostoval. Z druge strani pa so se Zagrebčani nekoliko opomogli z zmago nad splitskim Hajdukom. Nedeljsko 17. kolo je prineslo tudi presenečenje: Sutjeska, ki sameva na dnu lestvice, si je tokrat privoščila bolj kvotiranega sarajevskega Željezničarja. * * * ■ V drugi zvezni ligi je ljubljanska Olimpija kljub ne preveč zadovoljivi igri odpravila goste Varteksa in tako obdržala korak z vodečo Slobodo. Nič boljše ni bilo z igro Maribora, ki je bil v tekmi s Šibenikom že na pragu poraza, saj so gostje zaključili prvi polčas z 1:0. Mariborčani so se kasneje zbrali in so z dvema goloma vendarle odpravili goste in si tako ohranili, pa čeprav s precejšnjo razliko od Olimpije, tretje mesto v prvenstveni razpredelnici. Prav obratno se je dogodilo celjskemu Kladivarju, ki je med gostovanjem v Zagrebu predvajal zanimivo igro, ki mu je dovolila, da je bil na igrišču v premoči. Kijub temu pa napadalci niso znali izrabiti priložnosti in so se morali vrniti s porazom domov. * * * MARIBOR, 15. — Mariborski nogometaši so si danes priborili zasluženo zmago nad sovjetsko reprezentanco in s tem dokazali, da uspehi kluba v prvenstvenih tekmah zadnje čase niso slučajni. Oni so v prijateljski tekmi premagali moštvo Sovjetske zveze, ki je nastopilo s 7 rezervnimi igralci z 1:0 (1:0). Edini gol je dal napadalec Ceh v samem začetku igre v 3’ iz enajstmetrovke. Mariborčani so ves čas igre, razen zadnjih 15’, ko so jih Sovjeti pritisnili v obrambo, bili boljše in nevarnejše moštvo. • • t NOVA GORICA, 15. — Novogoriška nogometna enajstorica, ki se pripravlja za nadaljevanje prvenstva SNL je v nedeljo premagala v prijateljski tekmi Olimp s 3:1 (1:1). Sarajevo 17 11 3 3 36:15 25 Rijeka 17 9 4 4 30:18 22 Partizan 16 8 5 3 25:18 21 Dinamo 17 9 2 6 26:19 20 Crvena zvezda 16 9 2 5 30:24 20 željezničar 17 8 4 5 21:15 20 Radnički 17 5 7 5 23:18 17 Zagreb 17 6 5 6 29:27 17 Vojvodina 17 6 5 6 16:18 17 Hajduk 17 5 5 7 18:22 15 Vardar 17 4 6 7 16:22 14 Velež 17 4 3 10 20:31 H Beograd 16 3 5 8 18:30 11 Trešnjevka 17 4 3 10 16:29 U Sutjeska 17 3 5 9 16:34 11 II. LIGA (ZAHOD) Split-Celik 2:1 (1:1) Slavonija-Borac 0;5 (0:4) Maribor-šibenik 211 (0:1) Istra-Famos 0:0 Rudar-Borovo 2:2 (1:0) Olimpija-Varteks 2(1 (1:0) Lokomotiva-Kladivar 2:1 (1:0) BSK-Sloboda 1*2 (0:1) LESTVICA Sloboda 18 14 3 1 48:16 31 Olimpija 18 13 4 1 48:14 30 Maribor 18 9 4 5 33:17 22 Borac 18 6 9 3 32:26 21 Lokomotiva 18 6 7 5 36:33 19 Čelik 18 8 3 7 31:28 19 Šibenik 18 7 5 6 23:29 19 Slavonija 18 7 4 7 34:30 18 Varteks 18 7 3 8 26:24 17 Rudar 18 7 3 8 35:43 17 Borovo 18 4 8 6 22:26 16 Kladivar 18 6 3 9 26:41 15 Famos 18 5 4 9 20:38 14 Split 18 4 2 12 14:30 10 Istra 18 2 6 10 12:26 10 BSK 18 2 6 10 29:46 10 KOLESARSTVO DRAGUIGNAN, 15. — Belgijec Van Coningsloo je danes zmagal v sedmi etapi dirke Pariz - Nica na 188 km dolgi progi Marseille - Dra. guignan. Drugi je bil Italijan Dan-celli, tretji pa njegov rojak Zilioli. Francoz Jacques Anquetil je še vedno v vodstvu lestvice. NOGOMET Lestvica je lu naslednja: po nedeljskem co- Libertas 17 15 1 1 40 11 31 Romana 17 14 2 1 42 7 80 CRDA 17 10 6 1 41 9 26 Postelegraf. 17 8 3 G 28 16 19 Primorie 17 8 3 6 25 23 19 L1b. Barcolana 17 6 4 7 21 27 16 Roianese 17 5 5 7 23 25 15 Pom. Monf. 17 5 4 8 28 41 14 Esperia 17 4 3 10 15 38 11 SanfAnna 17 3 2 12 16 34 8 Bon Bosco 17 3 2 12 16 38 8 S. Sergio Pit 17 2 3 12 20 46 7 Zjutraj pa je mladinska ekipa Primorja imela v gosteh nevarno enajstorico CRDA. Po lepem prvem polčasu, ki se je zaključil neodločeno brez gola, je Rustja povedel Prosečane v vodstvo Milič pa je rezultat podvojil Mladi nogometaši ladjedelnic so ostro odgovorili in so že po nekaj minutah izenačili. Tokrat je Primorje ponovno šlo v napad, ki ga je Milič zelo razgibal in s tem dal možnost Rustji, da je s tretjim golom postavil končni rezultat 3:2 v korist Prosečanov. Ta igra je pokazala, da ima Primorje močno mladinsko enajstorico. Mladinci so v nedeljo pokazali česar zmorejo in poudariti je treba, da so vsi brez izjeme pohvale vredni. Zmagovalna ekipa je nastopila z naslednjo postavo: Štoka, Pertot B„ Husu, Pavletič, Babudri, Milič, Rustja, Kocjan, Pertot V., Pertot S. in Doglia. B. Rupel BUDIMPEŠTA, 15. — Danes so z letalom prispeli v Budimpešto igralci Rome, ki bodo jutri zvečer nastopili v povratni tekmi za pokal sejemskih mest s Ferencvaro-sem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiniiiiiitiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiinikiiiiiiiiiii SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Sovjetska zveza potrdila premoč Kanadčani razočarali - Slaba uvrstitev Jugoslavije TAMPERE, 15. — Sovjetska zveza je tudi z zadnjo zmago nad Kanado potrdila, da je letos imela na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu najbolj vigrano ekipo A skupine, iz katere je izšel letošnji prvak. Edino v češkoslovaški reprezentanci so imeli sovjetski igralci resne tekmece in ko so tu----------------------- di te v soboto prisilili na poraz, je bilo gotovo, da bo SZ že tretjič osvojila svetovni naslov. O Kanadčanih se lahko reče, da so popolnoma razočarali. Vedeti je namreč treba, da so prišli na Finsko z najresnejšim namenom, da izpodrinejo Sovjetsko zvezo s prestola najboljših na svetu. Njihova slaba igra in številni porazi pa so zakrivili, da se je Kanada znašla nič manj kot na četrtem mestu. V B skupini pa Je Jugoslavija končala na zadnjem mestu lestvice brez zmage in samo z dvema neodločenima rezultatoma. V tej skupini se je na prvo mesto uvrstila, kot je bilo sicer pričakovati, Poljska, nihče pa se ni nadejal, da bo celo Anglija zasedla boljše mesto kot Jugoslavija. Končni vrstni red na lestvicah svetovnega prvenstva je po zadnji zmagi nad Kanado s 4:1 naslednji: A SKUPINA 1. SOVJETSKA ZVEZA 14 točk 2. CSSR 12 3. švedska 9 4. Kanada 8 5. Vzhodna Nemčija 6 6. ZDA 4 7. Finska 3 8. Norveška 0 B SKUPINA 1. POLJSKA 11 točk 2. Švica 9 3. Zahodna Nemčija 8 4. Madžarska 5 5. Avstrija 4 6. Anglija 3 7. Jugoslavija 2 ^ M. ŠAJINOV ^ Cvetočih lit. » Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Prizor je bil veličasten. Procesija je zastala za trenutek, >dba je zaigrala in procesija se je spet pomaknila v kratim koraku, zadržanem ritmu. Vse je pelo, vse je drhtelo. visokih lin so se neprestano oglašali zvonovi a iz srednje ie je visela velika beloplavardeča trobojnica. Vila se je lehko in s svojim koncem božala vrhove lip pred cerkvijo. Raduj se Aleluja, od povsod raduj se, raduj se. In vsi arazi, vsi znani mi obrazi so bili veseli in nenavadno srečni t so se svetili od blaženosti. Meni samemu se je začelo »piti srce od prijetne topline. Vedno bolj veselo so peli zvonovi. «Suona campana suona della galera«, se je zaslišalo petje tretjega nadstropja, kjer je bil oddelek za mladoletnike. ;ginila je slika. Skočil sem iz postelje, stopil k vratom, pri-ila me je skoro omotica. Glava mi je bila vroča. Naslonil ■m jo ob mrzlo steno in spreletela me je groza in srce se ii je stisnilo. : * Vstajenje,1 vstajenje, ali za koga?! Oh, ne pojejo več veselo katinarski zvonovi in doma godba e igra več pri' procesiji Vstajenja, a petje Raduj se, Aleluja je zabranjeno. Ni veselih, ne srečnih obrazov, ni blaženosti na očeh domačinov. Suona campana suona della galera... se je slišal ritornello. Naj le poje jetniški zvon, tudi iz njegovega glasu bo prišlo vstajenje. Kdor je prvi šel v ječo zaradi borbe za pravice našega naroda, tisti je prvi začel gladiti pot za njegovo vstajenje. Samo vztrajnosti je treba in spet bodo peli veselo katinarski zvonovi in vabili farane k vstajenju, k vstajenju in svobodi cele Primorske a iz visokih lin bo veselo plapolala plavo-belo-rdeča trobojnica. Tedaj je zazvonil jetniški zvon in nas opozoril, da moramo v posteljo.» * • • Stanko čok Je bil redek primer neustrašnega antifašističnega borca in zato ni zgolj slučaj, da se je naše društvo, potem ko je zaradi zastraševanja izgubilo prostore pri družini na Lonjerski cesti,. preselilo v hišo njegove družine, Ker je njih hiša stala v samoti izven ceste, smo se zvečer sestajali kar na dvorišču okrog vodnjaka, nad katerim se je košatil star in velik oreh. Tu smo imeli zadnje čase sestanke in predavanja kar v temi, kakor prejšnje leto na vrhu šance, V podstrešju pa, v katero smo zlezli skozi oknu podobno odprtino, ki je bila na zadnji strani hiše, smo sedeč na senu ter pri petrolejki imeli seje. Se neizkušena tajnica Slava Čok, je, kadar je pisala zapisnik, enostavno prepisovala obliko prejšnjih zapisnikov in je zato navajala, da se je sestanek «vršil v društvenih prostorih«. Toda ti društveni prostori je bil vodnjak, na katerem je sedel predsednik Dougan in tudi predavatelj, kadar je prišel, ter podstrešje, napolnjeno s senom. Družine čok-Palkovi v Lonjerju ni več. Zaradi fašističnega terorja se je številna družina razšla po svetu in hiša je bila prodana. Toda koliko je bilo takih družin na Tržaškem, katere je fašizem pregnal in uničil?! Koliko naših ljudi je šlo po svetu, od koder se niso nikoli več vrnili v svoj rodni kraj, na svojo rodno zemljo?! In tu tiči največja krivica, ki nam jo je povzročil raznarodovalni fašizem, krivica, ki nam je ne bo mogla popraviti nobena Italija več, čeprav bi bila še tako demokratična, kajti mrtvih ljudi nihče ne more več priklicati k življenju. X. Mladinsko gibanje na Tržaškem, vključeno v številna mladinska in športna društva, je v tedanji dob: nedvomno odigralo Izletniška skupina mladinskega društva Zarja iz Rojana na Vršnem pred rojstno hišo Simona Gregorčiča leta 1927. Med udeleženci je tudi Zvonimir Miloš važno zgodovinsko vlogo. Doseglo je, da se je mladina odcepila iz že okrnelih oblik narodnega izživljanja, ki so imela še mnogo ostankov iz čitalniške dobe in slovenskega narodnega preporoda iz prejšnjega stoletja. Mladinsko gibanje je zato dalo vsemu narodnemu življenju tržaških Slovencev povsem novo lice. Neugnana sila mladine je še daleč pozneje, ko so bila vsa društva in organizacije oblastveno razpuščena še dalje živela in dajala moči v boju za narodni obstanek. Iz povsem ilegalnega dela, ki so ga razpuščena društva nadaljevala, iz selekcije mladine, iz trde narodne vzgoje je kasneje primorska mladina vstala in protestirala s silo proti fašističnemu raznarodovanju. Tržaški proces in bazoviške žrtve niso bile nič drugega kakor posledice logičnega nadaljevanja mladinskega gibanja, ki se je pod silo razmer reorganiziralo in se prilagodilo novim okoliščinam. Seveda se v času obstoja ZMD in SU ni dalo niti predvidevati, kakšne oblike utegne zavzeti mladinsko delovanje. ZMD je bila takrat na stališču, da je treba slovensko mladino družiti v svoja društva, v katerih naj se govori in misli izključno samo slovenski. Postransko vprašanje je pravzaprav bilo, kako in s čim naj se mladina zaposli. Na vsak način je mladinsko društvo štelo za izreden uspeh, če je imelo v svoji sredi aktiven in uspešen dramski odsek, dobro obiskovano društveno knjižnico, ali pa da so se v okviru društvenih sestankov prirejala predavanja na visoki ravni. V tem oziru je morda pred vsemi mladinskimi društvi na Tržaškem prednjačila šentjakobska «Prosveta», ki je v svoji sredi štela res močan prosvetni kader. Druga mladinska društva so z večjim ali manjšim delom tudi dosegala svoj namen, saj če se je mladina posvetila izletništvu in športu, je pravzaprav bila prav tako odtegnjena vplivu italijanskih športnih organizacij, v katerih bi se nedvomno narodnostno utopila. (Se nadaljuje) -------------------------------—---------------------------------— _ , . . .-n piinKiižNirv gorica* Ulica Silvio Pelllco l-II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej, četrt UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON a3-t8W in »4-638 - Poštni predal P Ulic ^^ ^ M ,et0 1965 _ PoStnj tekotl raCun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg S/L. letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir ^FRJ * ’ OGLASI’ Cene oglasov- Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, linančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir besed«. — Oglasi tržaške kB gorlške pokrajine se teleton 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Rubijam «»• £603*6 Italiana,. - Odgovorih urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst