•nd di.triUtfed Ne. 424 «uthoriud by Um Ad A. S. M ^ pp 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, Itmuter General. »«o*J 4» kar pro- ducirtj«. ■JL5 Tkil MF*r la N Ii« l»Ur««t* ol t Im work-log «Im«. 1 Werbr. m oatUWJ I« «II wkot tkoy M produce I » < - -i- I \ s —BP tt^'Ä'ÄvJi'i Ki \7ir Wie»: 4001 i. Ii. lt.. CHup, III, Delavci v.eb dežela, združite m!" Sa ut sntew PAZITE m itovttko v «Idopoja, M m' BaUj« pilig nlifi Mll*V>, prilepi )•- Mf» *pod«J «II M ovitku. Ak» j. /f7f) ifrilka — * 7 ».¿•j »4if!ko«.j. iu- Vilko Mi«|« Ibta potoš« ■aroislM. Prwtoi, p*, eovito j« takoj. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, 1LL., DNE 13. AVGUSTA (Aufutt 13) 1918. LETO (VOL.) XlU. tarokrajski socialisti in zetjinjenje Jugoslovanov. Nasi kraljfvaai nam neprenehoma blagovolijo vedo vati, da »o socialisti v atari domovini za združitev Jugoslovanov, in kakor mialijo, da iiaaja opraviti k .samimi otroci, se vedejo tako, kakor da hi bilo s tem. argumentom mogoče ubiti IsMovoasko Kepubličansko Združenfje in njegovo zedinjenje Jugoslovanov. To ji kpo. Ampak čeuiu nam gospodje to nep re n e h o i »is J? rjd^S jo ?Kda j smo neki dejali kaj pasprt^ncgOTfn ^daj «940 dvomili o tem T •>ym. je, I i se sedaj toliko bay i jo s socialisti v starem kraju in pri leni v srcu sovražijo vse, J^r/jf soeialUjičaega. nam lahko ver jamejo, da * sum imeli s ¿vffimi atSjrugi v jugoslovanski^ deie-. f lak* več in it&^jfle >/ike, pa jih zato tudi neko-lifo bolje poznamo uego oni, četudi se zdaj vedejo ; taKo. kakor da ao /Kopačem vsak dart pri zajtr- m&mm ku.ias K^sAčem ^ri veeerji. Pri tem bi jih apom uilf 1e ^Tft, da fo bili prav v tistih listih, ki jih ¥td^jemljejo za/priče, še pred kratkim najpodlej-Si napadi nanjtjf Laži, ki so jih nekateri teh listov upesili 11. pr. o Kopaču, so presegale vrhunec in-puunosti. In 4če !>i bili li sodrugii sedaj v Ameriki, bi jihf uionarhiatični gospodje prav tako napadali kakor nas. « Nam/ni treba prav hobenga dopovedovanja, da zastopajo starokrajski socialisti zedinjenje Jq-goslovajiov, ker smo to vedeli davno prej kakor oni. to zedinjenje je nam reč «star programa jugoslovanskih socialistov, ki so ta problem tesno .4* Vesti, ki prih Axsiiiki ao jc rosTnejse -nil dn jemali, ko se mu je že marsikdo izmed današnjih jugoslovanskih, monarhistov posmehoval. Leta 1896. je bil v Ljubljanfprvi zbor sio-venskih socialistov, na katerem ae je ustanovila stranka. Dva izmed članov trt referentov ga kongresa sta sedaj v Ameriki; to sta sodrnga Zavertnik in Kristan. Stranka se je ustanovila s imenom Ju„ vanska socialno demokratična stranka. Pri kifi rečeh imajo imena svoj pomen, in v tem čaju je bilo ime demonstrativno. Izrekalo ksistenco jugoalovanstva — seveda idejno in gramtrčno, kajti juridično in državno ni združenega jugoslovaiistva nikjer. Ostalo pa ni le pri iuienu. Vsakdo ve, da v habsburški monarhiji nemogoča vsaka ka, ki bi delovala v obeh «polovicah dualiati države. Na Ifrvaškem ao morali imeti svojo 110 stranko. Ta pa je poslala na ljubljanski svoje delegate — Aneel je bil med njimi —. |m sporazun^io je bila izvoljapa konfisija za tra| ' sodelovanje v vseh slučaji^, kjer^je bjjo moj Od tega časa «ta obe «franki živeli iu * v tesnih stikih. Na vseh Hrvaških kongresih bili aaatopani Slovenci, na slovenskih Hrvati dasi so moraii pred očmi zakona nastopati "gostje," so faktičuo zavzemali mesta delo t*r. • Knako razmerje se je razvilo s strani Bosni in Hercegovini, ko «e je po aiteksiji ustanoviti. Do tistega časa ni bila le organu ampak sama beseda "socializem" prepove Tudi tukaj ni*o Slovenet, Hrvati in Srhi le vlogo gostov, temveč so bili od »»osanskil» drugov deloma povaftljeoi kot referenti. In drug Kristan je imel poročilo baš o jugosloi ....... — t Položaj skem vprašanju. Iz Srbije je bil navzoč «odrug Dragisa Lapčevič, ki je a teui referatom popol-notna sogla^A Kolikor je bilo po razmerah, ki so jih zakoni otežčavali, mogoče, so se vzdržavali stiki tudi s Srbi iz Srbije. Sodrug Tueovič je bil pogo-stoma na slovanskih kongresih v Trstu in Ljubljani in 1111 hrvaških v Zagrebu, o priobéita vso spomenico, ki sts jo delegata hrvaške in boaan- Lke stranke predložila v Stoclfhplniu. V "P*)e-Tan-u" smo priobčili pismo, ki je sodrug Mar-kié pisal KristaMU, priobčili smo izjaC arbskih socialistov in njih spomenico za fondonsko konferenco, priobčili smo tisti del londonske resolucije, ki se nanaša na jugoslovansko in balkan- * i»ko vprašanje. Živ krst nam ne more očitati, da smo puščali svoje čitatelje v temi o teh reéefr, in kdor sedaj deklamira, da so jugoslovanski «o-cialisti v starem kraju za zedinjenje, skuša od-klcpati odprta vrata. Za zedinjenje Jugoaiovanov«p« nismo mi nié manj kakor ^tarokrajski socialisti, le da sogia- V" 'šenio z njimflP^ kakor tisti, ki bi ae radi nató'*** sklieev»li.^Joclalist| v starem kraju nimajo HT-kakršne krfske deklaracije; najvažriejši dokument, ki so ga mogli izdelsti, spomenica* za Stoekholm, pa govori jasno o republiki. In prav tako govori o republičanski federaciji izjava srb-^kih socialistov v Parizu. - Mi smo za zedinjenje prav tako kakor Kopač ali Golouh, Korač ali Ferfolja, Lapčevič ali Markič, Kaclerovič ali Hadoéevié. Za zedinjenje in za svobodo. Za republiko nacoda. Kdino, kar nam morejo gospodje očitati, je to, da nismo za monarhijo. Ta očitek nas pa prav nič ne boli, ker vemo, da bodo tudi Jugoslovsni, rešeni ene-tfa jarma, Jioteli korakati «'duhom časa. To je pa duh demokracije, ki vstaja zoper avtokraetjo po vsem svetu. Avstriji. podlagi alpni bahavost naglo se menjkjočih ministrov, ki skušajo sugerirati svetu, kakor da stoji Avstrija na skali In se ljudstvo počuti komaj kaj drugače kakor v mirnih časih. Zadnji Čas so prišla poročila o nekem delavskem zborovanju na Dunaju, iz katerega sicer ni povzeti, ali je šlo za kakšno strokovno ali za politično konferenco; toda to ni tako važno kakor besede, ki so bile izrečene na tem zborovanju iu ki vnovič potrjujejo, da mora biti življenje v Karlovi monarhiji precej podobno peklu. Najvažnejše, kar so konstatirali delavski delegati, je veliko naraščanje umrljivosti. Samo ob sebi ui to nujna posledica vojne, vsaj ne, kar se tiče civilnega prebivalstva. V zapadnih državah se ne kaže ta fenomen in če se sine verjeti zadnjim vestem, so se na Francoskem in Angle-»Skem porodi pomnožili, medtem ko ni umrljivost stopila nad normalo, vsled česar bi bilo v teh deželah pričakovati pomnožitev prebivalstva. Naraščanje umrljivosti je posledica bede, in sicer bede v različnih oblikah: Pomanjkanje hrane, preveliki napori pri delu, otroško delo, ne-higienične razmere, pomanjkanje zdravniške pomoči, pomanjkanje obleke in kuriva. Zdi »e,Mt se sedin ju je jo v Avs'.riji vsi ijft- ■ strašni položaj. Severoceške steklarne so l>ile I neki delegat iz Cffoftiosfa naslovil ns vlado razrYTW delegatov omenjene konference. Trm nekaterih so mends na dolgi brzojavni poti ska-žena, ali v stvari ne izpreminja to ničesar. Po došlih vesteh je delegat Wetenho«er( t) iz Urad-ca nravil, da niso prebivalci v štajerskem glavnem mestu že tri tedne videli ne mesa ne krompirja, d očim jim je bila dnevna porcija kruha znižana na polovico. Gradec spada med lojalna mesta. Njegovi prebivalci niso ne jugoslovanski rebeli, ne italijanski iredentisti, temveč veljajo za "dobre" nacionalne Nemce, katerim je bilo, odštevši socialiste, vedno še premalo kajzerstva. Ne more se torej misliti, da bi jih vlada kaznovala zaradi pomanjkanja avstrijskih čutov. Če ljudje v takih krajih ne dobe živil, se lahko z vso gotovostjo računa, da jih je v vsej državi premalo. In kakšne morajo biti tedaj razmere v krajih, ki so Ke zamerili vladi? Delegat Pankaz (menda Pankrac) iz Toplic na Češkem je pravil, da opravljajo v steklarnah na severozapadnem Češkem po šest do desetletni otroci nočno delo, ker si morejo le na ta način kaj zaslužiti za hrano. Med temi otroci vlada nenavadno velika umrljivost. Izmed vseh poročil ilustrira to menda najbolj ompak v delavskih krogih še bolj zaradi tejta, ker so bile delavske razmere v njih izpod kritike. Profitarstvo je bilo glavni zakon. V zadnjih dveh desetletjih se je vpeljalo mnogo mašineri-je, ki je izpodrinila ročno delo, podjetniki so pa enostavno metali delavce na cesto, mesto da bi skrajšali delovni čas. Delo v steklarnah ob silni vročini in v brusilnah, kjer je ves zrak poln steklenega prahu, je zdravju sila škodljivo; brez številnih štrajkov pa ni bilo podjetnikov nikdar pripraviti do boljšega varstva delavskega zdravja in obrtni nadzorniki so imeli vedno poročati o prestopkih obrtnih zakonov. Delo, ki je pod-kopavalo zdrava telesa odraslih, opravljajo sedaj šest, osem, desetletni otroci, pa še ponoči! Kdor je kdaj obiskal ondotne steklarne in brusilniee, ga mora oblivati kurja polt ob tej misli, in zatrdilo, da umirajo taki otroci, je popolnoma nc-potrebno. A če ne gredo v ta pekla, nimajo kaj jesti in čaka jih smrt od lakote! Kaj bi moglo bolj ilustrirati bedo? Delegat Schawel r. Moravskega je tožil, da ne bo pozi m f premoga za ljudstvo. <'e je tako na Moravskem, kjer so ogromne premogovne jame, kako naj bo tedaj drugod f Vpričo teh razmer se pač ni čuditi, če je sko ljudstvo samo pomagati in vzeti živila, kjer jih že dobi, da ne pomre od lakote." Da so razmere tako resne, se pa naposled ni čuditi. Dasi je Avstro-Ogrska še vedno bolj a-grarna kakor industrijalna država, se vendar 2e v mirnih časih ni mogla prehraniti s svojimi lastnimi produkti; zlasti je morala uvažati živino in pšenico. V času vojne se je moralo to še poslabšati, kajti mobilizacija je pobrala toliko za delo vpoeobnih ljudi, da se je moralo to pri obdelovanju zemlje močno občutiti, medtem ko je potreba živi! vsled armade na frontah in vsled tujih čet, ki vzdržujejo "red" v Avstriji, narasla. Pri tem je pa avtokratični sistem nesposoben za uspešno organizacijo, in vsa zla še pomnožuje varuštvo Nemčije, ki «krbi, če je kje dobiti kaj hrane, v prvi vrsti za svoje potrebe. Na upravnem polju je Avstrija najbolj pokazala svojo nesposobnost. V mirnih časih ui znala organizirati in administrirati ničesar razun predpotopne birokracije in policije; v vojnem času ne zna. Ljudstvo degenerira in propada, ministri se pa lirokoustijo. Kaj bi s tako državo druzega, nego pomagati ji, da umre, zato da bodo njem narod; živeti? Stališče socialistične stranke in vojna. Zadnji teden se je v Chicagi sešel izvrševal-ni odbor Ameriške socialistične stranke, v soboto se je pa pričela konferenca Narodnega odbora, ki je imela nalogo, da reši razna tekoča ip načelna vprašanja. Med vsemi problemi, ki se v sedanjem času dotikajo stranke, je vojna nedvomno najvažnejši. Da je bila dosedanja situacija nevzdržna, je pač vsakdo že davno čutil. Kdor je to «poznal, je pa tudi dolžan storiti, kar je v njegovi moči, za zboljšanje razmer. V tem spoznanju so se sešli odbori češke in slovaške federacije ter slovenske in srbske sekcije J. S. Z. na posvetovanje in so sklenili predložiti konferenci spomenico, v kateri naj bi bilo njih stališče z ozirorn na vojno razloženo in utemeljeno. Omenjene organizacije so smatrale to za svojo dolžnost, prvič da pomagajo stranki po svojih inočeh, in drugič da se zavarujejo proti vsakemu eventualnemu poznejšemu očitanju, češ da niso pravočasno in dovolj jasno povedale svojih nazorov. SPOMENICA, naslovljena ua stranko, se glasi: Podpisane organizacije, pripadajočo Ameriški Socialistični Stranki, predlagajo konferenci Narodnega odbora, naj stori ,kar je potrebno, da pride stranka z ozirom na sedanjo vojno na stališče, ki ustreza njenim interesom in interesom mednarodnega socializma in praktične demokracije. Takega stališča ne označuj* st. loui-ška reaolucija, temveč mu nasprotuje in vsled tega ovira vsako pozitivno delo stranke in njenih Članov v največji krizi sveta. Zaradi tega je raz-veljavljenje omenjene resolucije neizogibno in se mora izvršiti z vso odločnostjo, ker je odstranitev te zapreke prvi 'pogoj, da se more delo «tranke spraviti v sklad s potrebami časa. Oe so mogli v dobi, ko se je sklicevala st. louiška konvencija, biti dvomi o značaju sedanje vojne, so jih morali poznejši dogodki dodobre-ga odpraviti in vsakemu socialistu mora biti sedaj jasno, da je poraz nemško-avstrijske avtokracije in militarizma, na katerega se opirata, neizogiben pogoj za zavarovanje demokracije, brez katere je zdrav razvoj in končna zmaga socializma nemogoča. Zgodovini jc danes na razpolago dovolj dokumentov, dokazujočih, da je bila volja za pro-vokacijo svetovne vojne na strani centralnih sil. Če ni nemška vlad želela, da bi tudi Zedinjepe države stopile v vojno, je to diktiralo le njeno stremljenje po čim popolnejši zmagi, ne pa miroljubnost ; a povodov za vojno je dala Zcdinjenim državam toliko, da ne bi bila sama nikdar mogla pričakovati trajne ameriške nevtralnosti, če ne bi bila prevzetno in domišljavo omalovaževala sile Zedinjenih držav. Ali če ne bi bila primarna krivda centralnih sil, gaženje vseh mednarodnih pravic, zaničevanje vseh pogodb, vojskovanje zoper ženske i notroke moglo pokazati nevarnosti nemške zmage v prsvi luči, je moralo postopanje kajzerjeve vlade napram Rusiji razpršiti vse dvome. Jasno je, da bi bila morala vpričo zlo- činov, ki jih jne 13. septembra t. I. se prične v Chicagi kongres S. R. Z., katerega bodo reprezenti- raU vsi tisti ameriški Slovenci, ki se strinjajo in zagovarjajo idejo, da je najboljša forma vlade republika, ne pa dedno veličanstvo. Zbrali se bodo na tem zboru ljudje, ki so v svojih mlajših letih iiveli v državi, kjer ho jih učili kot sveto resnico, da sedi na prestolu človek, ki je nameščen po milosti božji. Prišli so v deželo, kjer ne nastavlja milost božja, temveč previdnost ljudstva reprezen-tante naroda na vladna mesta za gotovo dobo. Ker smo živeli v absolutistični monarhiji, in ker . živimo sedaj v federativni republiki, nam je vladna forma obeh dežel brez vsakega razkladanja dobro znana. Priznamo, da nam je republika mnogo bolj po godu kot pa ccsarstva in kraljestva. In ker je tako, želimo, da dobi tudi tista dežela in narOdj kjer nam je zibelka tekla, fottno ljudo-vlade. Najodgovornejši adminiutrativni uradniki te dežele izjavljajo razločno in na glas, da naj dobi sleherni narod le tako vlado, kakršno si sam želi. Sedaj je čas, prijatelji, zastaviti pot frazarjem in priporočati ljudstvu, naj se bori za ideje republikanske forme, in da se vr.ein cesarskim in kraljevim agitatorjem pokažejo vrata. Bliža se drugi kongres S. R. Z. Po doseda -njem zanimanju sodeč, bo na tem kongresu udeležba,vwe nekaj druzega, kot si pa kraljevski hlapci žele. Želim, da bi bil efekt tak, da bi vse sovražnike resnične demokracije po tem kongresu zazeblo na koncu palcev, in če bi prav toplomer kazal nad 100 stopinj v senci. Na seji lokalne organizacije za Chicago in okolico dne 1. avgusta t. 1. se je konstituiral in izpopolnil odbor, ki ima v oskrbi vse reči, ki se ti,-čejo kongresa. Podpisani jc med drugim sprejel tudi nalogo, da poskrbi zunanjim delegatom stanovanja. Zunanje delegate prosim sledeče: Kakor hitro ste izvoljeni, nji pošljite svoje ime in naslov, da Vam preskrbim vse potrebno glede stanovanja ob času zasedanja. Najbolje jc, da so vsi delegfeti v Četrtek «večer, to jc 12. septembra, že v Chicagi. Ker je pa Chicago velika vas, kjer so dolge ulice in hiša na hiši pa še ena gor, zato se utegne temu ali onemu primeriti, da bi težko našel svoj prostor. V tem slučaju naj se vsakdo Jele-foničuo oglasi na spodaj označeno številko, nakar bomo skrbeli, da pojde kdo na postajo. Frank Savs, 4008 W. 31st St„ Chicago, 111. • Telefon: Lavvndale 8157. IZ URADA TAJNIKA 8. R. Z. Tlane Slovenskega Republičanskega Združe -nja, klube, društva, krajevne organizacije K. R. Z., kakor tudi posamezne rojake, ki se zanimajo za naše gibanje, opozarjam na knjižico "Kriška deklaracija in demokracija", katero je izdal izvr-ievalui odbor S R. Z. V knjižici jc znana "krf-aka deklaracija'*, s primernim pojasnilom, kakor tudi "chicaška izjava", ki tvori temelj S. R. Z. Iz efeeh dokumentov in pojasnila bo vsakemu lahko Minljivo, v čem it hm. t načela razlikujejo od načel Londonskegr. «J>ora in S. N. Z., ki stoji za PR njim. — Da ae vaaj deloma pokrijejo tiskarski stroški in poštnina, ao za knjižico določene sledeče cene: Za posamezne iztise 5e, za 25 iztisov $1.00, za 50 iztisov $1.50, za sto iztisov $2.50, za petsto iztisov $10.00, za t koč iztisov $17.50. Naroča se pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. \ Anton Terbovec, tajnik. IZ ZAPADNE PENNSYLVANIJE. Društva tukajšnjega okraja, spadajoča v lokalno organizacijo Slovenskega Republičanskega Združenja, se madljivo pripravljajo za prihodnjo konferenco, ki se foo vršila 4. nedeljo v avgustu v Broughtonu. Kot tajnik te organizacijo imam več prilike kot kdo drugi opazovati te priprave in zagotavljam vas, da bo prihodnja konferenca impo-zantna) Ožja krajevna organizacija Slovenskega Republičanskega Združenja v Broughtonu me je povabila na svojo .*ejo, kjer so sklepali o pripravah za prijateljski sprejem zastopnikov S. R. Z. za za-patino Pennsylvanijo. Spoznal sem, da so brought-onski Slovenci prav zadovoljni, da ae vrši prihodnja konferenca v njihovi naselbini. Iz poročil, ki jih dobivam, se tam na tej konferenci pridruži 15 društev. Sicer pa tudi ne more biti drugače. Iz vsakega poročila, ki ag dobim, se spozuava tc, kakšno mnenje prevladuj« med nami. Ved« li ste, da niso a;..criški Slovenci deklamalorj; demokracije, nego njeni rt-st:cni pristaši v najširšem p nenu besede. Kljub tc.nu znanju ste ignorira .i voljo uašegu ljudstva in zapluli v nazadnjaške vode. Na zadnji konferenci smo apelirali na dru -štva, oziroma posamezne naselbine, naj prirejajo vesclice in druge prireditve v korist SRZ. Ta apel so prizadeti vpoštevali in ga izvršujejo. Sicer je pa ljudem tudi znano, da ne moremo brc/, gmotnih sredstev doseči večjih uspehov. Za naše gibanje ¿ta potrebni dva stvari: Velika organizacija, za katero bo stala ogromna večina naroda in dovolj-lia gmotnasredstav za na3e delovutjc. Danes lahko rečem, da ¿te /ršili in še vršite v polni meri svojo dolžnost. Po tej poti moramo iti naprej in z delom za SRZ. ne smemo prav nič popuščati, nego «e ga še bolj oprijeti. Vojna sreča se obrača na tisto stran, od katere pričakujemo izvršitev naših ciljev. Vojna se mora končati, ako ne letos, morda drugo ali tretje leto. Kadarkoli se konča, moramo biti pripravljeni, kot bodo pripravljeni pristaši nazadnjaškega tabora in si poskušali zasiguraM nazadnjaški državni red v prilog srednjeveškim institucijam. Takrat bo moral biti glas ljudstva dovolj močan, da utiša nasprotne glasove. Prihodnja konferenca okrajne oiganizgcije S. R. Z. v Broughtonu se prične žc opoldne, kajti po ne j i bo vsa slovenska naselbina v Broughtonu obhajala slavnostno dviganje ameriške zastave, pri kateri bomo lahko prisostvovali vsi delegatje in drugi udeleženci konference. Jaz pridem v Broughton žc ob desetih dopoldne, da bom lahko pobral prispevl e, ki jih bodo prinesli razni zastopniki iz okoliških naselbin. Urediti bom moral na podlagi teh doneskov knjige, katere potem pregleda nadzorni odbor in poda potem na seji svoje poročilo o finančnem poslovanju te organizacije. Na podlagi tega računa nam bo mogoče določiti vsoto, katero pošljemo izvrše-valnemu odboru SRZ. Upanje imam, da bomo lahko poslali kakega pol tisočaka. Naznanjam tudi, da imamo v zalogi precej iz-tinov knjižice "Krfska deklaracija in demokracija". V več naselbin sem jih sam nesel, druge pa prinesem ha sejo, kjer se bodo razdelile med za -stopnike. Ta knjižica je vredna, da jo vsakdo prečita, kajti v nji je na kratko in jasno popisana razlika med programom Slovenskega Republičanskega Združenja iu krfskih deklarantov. Za to konferenco imam še eno priporočilo, katero povem kar tukaj. To je, da hi bilo umestno, če izvoli naša organizacija še dva delegata na konvencijo S. R. Z. Dva že imamo, katera smo izvolili ' na zadnji seji, toda naša organizacija, katera obsega tako veliko okrožje n tolikimi člani, bi morala biti zastopana vsaj s štirimi delegati. Pravico do dveh delegatov ima vsaka naselbina, zastopana v okrajni organizaciji za zapadno Penna. Btevilo delegatov naše organizacije smo omeiili na zadnji seji na dva, da se izognemo stroškom in da bi nam bilo na ta način mogoče gmotno pomagati več centrali. Toda konvencija S. R- Z. bo ¿a nas tako velikega pomena, da vam sedaj priporočam, da zvišamo število delegatov naše organizacije, ker bodo imeli priliko na konvenciji poučiti se natančno o vsem dosedanjem poslovanju in pridobiti boljši £ vpogled za naše delo v bodočnosti. Več bomo o tej atvari govorili na konferenci. Prav v bliižni je še par društev, katera se &c niso pridružila naši organizaciji. Počivam jih, du dajo od sebe kak glas, kaj je njih stališče v sedanjem času. Sedaj ni čas molčanja, kajti nahajati ae morate v eenm ali drugem taboru. Kje ste vif Upamo, da ne boste v tako važnih časih kakor so sedanji, stali na strani in le opazovali boje, ki jih vrše drugi — tudi za vas. Prizadeta društva pa pozivam še enkrat, naj vsaj pošljejo zastopnike na prihodnjo konferenco, kjer bodo čuli, kako delujemo in kaj so naši cilji, ako jim še niso znani. Mislim pa. da s« težko najde Slovenec v Ameriki, ki še ne ve, kaj je Slot-vensko Republičansko Združenje in za kaj deluje. Boritelji za demokracijo in jugoslovansko federativno republiko, na svidenje v nedeljo 25, av-pusta v Broughtonu, Pa. John Trčelj, tajnik, Box 161, Lawrence, dP. Herntinie, Pa. Že takoj ob rojstvu Slovenskega republičanskega združenja so postali tukajšnji Jugoslovani pozorni na to organizacijo. Priredili so veselico, ki je prinesla $37 SAZ. Od tistega časa paz-no zasledujemo to velevažno gibanje za osvoboditev našega naroda iu za poraz avtokratičnih centralnih sil. Mi vidimo, da je propaganda zatiranih narodov, ki žive jjod vlado avstro-ogrske monarhije, rodila dober sad, kajti revolucionarno razpoloženje med zatiranimi narodnostmi v Avatro4)grski se vedno bolj širi. V tem opazovanju pa smo prišli tudi do prepričanja, da moramo nastopiti z vsemi močmi v pomoč tem narodom in Združenim državam, da toliko hitreje dokončamo delo zmage in uvedemo trajen in pravičen mir. Storiti moramo vse, da kar najbolj utrdimo organizacijo Slovenskega republičanskega združenja, da bo njen glas koncem koncev tudi vpoštevan. Tu smo obdržavAli izredno zborovanje glede jugoslovanskega vprašanja, na katerem smo sprejeli sledečo izjavo: "Skupina Jugoslovanov v llermiiiie, zbrana na izrednem sestanku, je prišla do zaključka, da se more edinole potom% programa Slovenskega republičanskega združenja uspešno rešiti jugoslovansko vprašanje. Zato je v interesu Jugoslovanov in drugih balkanskih narodov in ne di* nastij, da podpirajo program SRZ., kajti le če uvedemo ta program, bo zasiguran trajen mir na Balkanu. Naš cilj je, da iztrgamo naše narode izpod krempljev kajfcerjeve dekle Avstrije, naš cilj jc pa tudi, da zasiguramo Jugoslovanom tako formo države, ki jim bo dala vse pogoje za kulturno, gospodarsko in politično razvijanje.' Ker spoznavamo važnost nastopa vseh demokratičnih sil našega naroda, sklicujemo za tre* tjo nedeljo v avgustu (dne 18. avgusta) ob 2. popoldne konferenco društev vseh prepričanj in drugega občinstva, kjer bomo sklepali o našem nadaljnem delovanju. ■ < -Četudi smo sinovi i nhčer majhnega naroda, lahko mnogo storimo v boju za demokracijo. S tem bomo pa tudi pokazali, da smo zreli za civilizacijo in vredni svobode. Ne pozabite priti na konferenco tretjo nedeljo v avgustu ob 2. popoldne v llcrminic, Pa, Na tej konferenci bomo čitali tudi izjavo državnega tajnika Lansinga, ki nam jo je poslal v slovenščini vladen oddelek odbora za javne informacije. Anton Zornik, Andy Berti, Jos. Flcis, Jos. Hohat in Jos. Robič, sklicatelji. IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE OKRAJNE ORGANIZACIJE R. R. Z. ZA JOHNSTOWN IN OKOLICO, KI SE JE VRÖILA DNE 28. JULIJA T. L. V JOHNSTOWNU, PA. Začasni predsednik Andrej Vidrich otvori sejo. Sledi čitanje zapisnika zadnje seje, ki je bil sprejet kot je bil čitan. Na vrsto pride poročilo agitatoričnega odbora. Brat Frank Čučck poroča, da se br. Mihael Rovanšek ni mogel udeleževati sej kot mu je. bilo naročeno vsled zapos-ljenosti pri reviziji knjig J.S.K.J. Rojaki v delokrogu njegovega področja se strinjajo z delovanjem S.R.Z. in v organizacijo so pristopili vsi razen enega. F. Pavlovčič poroča: Rojaki v Cambria Ci-tyju so jako aktivni pri delovanju za S.If.Z. Pristopili so v organizacijo vsi in izvolili svoje zastopnike. L. Krašna poroča: Slovenci v Franklinu so ¿e zelo povoljno odzvali pozivu za pristop k SRZ. Josip Likar: Na Loydellu in Ona Lindu se rojaki strinjsjo s SRZ. S. Zabric: Članstvo društev na Bon Airu jc za akcijo SRZ. Natančnejše poročilo podasta zastopnika društva. Naselbina Dunlo pošlje zastopnika na prihodnjo sejo. F. Gabrenja: Članstvo v Cambria Cityju se strinja z delovanjem S.R.Z. in akcijo, katero smo pričeli. Tudi je oddal blagajniku skupi.e okrajne organizacije SRZ. $15.25 članarine za mesec julij. M. Anieršck, zastopnik samostojnega društva iz Manhoma poroča, da je njivo društvo pri-Jjravjleno sodelovati v okrajni organizaciji S. R. Z. in je izvolilo dva zastopnika. Iz Oalsa ni natančnih informacij. Zadeva se izroči A. Vidrichu, ki jo sprejme. Lokalna organizacija v So. Forku se pridruži johnstownski centrali. Andy Vidrich razpravlja o potih iti načinih razširjanja ideje SRZ. med Hrvati in Srbi. Njegova priporočila se vzamejo na znanje in se sklene takoj pričeti s tozadevnim delom. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Ko so Člani agitatoričnega odseka končali s poročili, vpraša br. F. Pavlovčič, če irrajo člani, ki niso izvoljeni od društev kot zastopniki in s,) navzoči na seji, pravico glasovanja in biti voljeni. ^ Sklene se, da imajo pravico razpravljati iu glasovati vsi člani, ki se udeleže seje. A. Vidrich poda računsko poročilo zadnjega skupnega piknika. Od dobička se je poslalo is-vrševalneinu odboru-SRZ. $150 iu za ameriški Rdeč križ $150. Dolga je ostalo še $4.80. G. Hreičak poroča, da je Victor Fay t vzel pivo, za katerega je plačal $lt».50. Ostalo je fc 45 zahojev, katere so vzeli v dvorano Sv. Cirile in Metoda in mu dali potrdilo. Za nabavljeno trobojnieo in napise se pokrije stroški s priredbo dkupucga piknika, ki ga priredimo v nedeljo 25. avgusta na Maxhomu. Cisti preostanek te prireditve je uamciijcn SRZ. • Za točnejše izvrševanje dela ob tej priliki sc sklene najeti moči in jih primerno plačati. Dobi se i0 oseb, katerim se plača do $5. Ljudi dobi br. F. Čuček. Jedila in drugo preskrbi br. F. Gabre nja. ' • * »Slede volitve odbora za tekoče leto. Izvoljc-ui so: Andy Vidrich, predsednik; F. Pavlovčič, podpredsednik; Stephau Zabrk*, tajnik; Gregor llreščak, blagajnik; John Brezovec, zapisnikar. Nadzorni odbor:'F. Čučck, B. Novak in F. Gabrenja. • ■ • Prihodnja seja se vrši v četrtek 22. avgiuta v dvorani Sv. Cirila in Metoda v Cambria Cityju. Zastopniki društev naj dobe podatpri svojih društvih, koliko je njihovo članstvo pripravljeno stalno prispevati v okrajno organizacijo. Zaključek seje o4> 1:30 popoldne. Stephan Zabric, zapisnikar. Takoj po zaključku seje poroča br. F. Cuček o okeožnicah, ki jih je razposlal odbor za javne informacije v Washingtonu ,D. C. Zadeva se vza-me na znanje, navzočim zastopnikom se pa pri-poroča, da naj društva odgovore na to okrožnico. Ako pridejo med tem čaaom kaka priporočila od eksekutive SRZ. v Chicagipnaj se jih upošteva. P. iS. Zastopnikom društev priporočam, nsj si zapomnijo čas prihodnje seje, da mi ne bo treba izgubljati časa s pošiljanjem naznanil v liste ♦Seja se vrši v četrtek 22.- avgusta ob 7. zvečer v dvorani društva Sv. Cirila in Metoda v Cambria Cityju. Ta dan in čas naj si vsakdo zapomni ir. pride na sejo. — S. Zabric. Cleveland, Ohio. Podružnica Slovenskega Republičanskega Združenja za Si. Clairsko okolico priredi piknik v nedeljo, dne 18. avgusta na 12020 Union St. Da se dospe na mesto, se pelje z E. 55th kan» do Broadwaya in tam se vzame Union kara ler s? , e-Ije do konca, potem je še kakih deset minut hoda, ter bo vse preskrbljeno, da se lahko najde prostor. Pričakuje se, da se bo vsak, kdor se strinja s S. R. Z., udeležil piknika, ker je preostanek namenjen Ameriškemu Rdečemu križu ter S. R. Z. Zatorej vabimo vse, da se udeleže; enako vabimo pb družniee S. R. Z. v Newburgu in Collinwoodu, da store v njihovem okrožju, kar morejo, za splošen poset. Program bo zanimiv in obširen, ter za \se slučaje dobro urejen. Vstopnina za mo^ke bo $1, za ženske 25«. Tolažilo« feje bo pa prost. Za obilne udeležbo se priporoč* Agitaeijski odbor S. R. Z. SRPSKO-HRVATSKO REPUBLIKANSKO UDRUŽENJE. Detroit, Mich, . V nedeljo se je tukaj ustanovila podružnica Srpsko-hrvatskega republikanskega udruženja. To jc fakt velike važnosti, ki ne kaže več, d« si krči ideja federativne jugoslovanske republike pot med Srbe in Hrvate, kajti ideja je že davno med njimi, ampak dejstvo kaže, da dobiva ideja žive oblike in postaja meso in kri. Detroit ima precej veliko jugoslovansko naselbino. Gospodje iz monarhističnega taliora so jo večkrat obiskali, zdaj ta, zdaj. oni. Velikega vtiska ni naredil noben izmed teh govornikov, ker so vsi iztresali le večalimanj prazne, čel udi močno grmeče fraze. Medtem pa ' " > v "Delavskem domu" prirejenih več shodov, deloma slo-veiukih, deloma hrvaško-srbskih, večinoma pa Mešanih, ki so imeli namen prepričati ljudstvo o jugoslovanskem vprašanju in njega pomenu, da bo sposobno samo soditi na podlagi dejstev in svojega spoznanja. To delo, ki je sicer moralo premagovati vsakovrstne ovire, jc rodilo sad. Prvi so bili Slovenci, ki so ustanovili podružnico Slovenskega Repu-• bličanskega Združenja; ja lokalna organizacija lepo napreduje in dobro dela. Nekateri posamezni Hrvati in Srbi so bili doslej člani tc organizacije. Toda ker ne marajo Slovenci "anektirati" ostalih Jugoslovanov in ker mora narodna volja priti iz naroda samega, je bila potreba lastne organizacija občutna. Za ta namen je bil v nedeljo sklican shod v Russcllovo gledališče in udeležba na tem zborovanju je bila nadvse pričakovanje velika. Ce sc ceni skromno, je bilo navzočih šest do •sedem sto oseb. Večina jih je žc pred otvoritvijo gledališča čakala na ulici, po čemer se lahko sodi zanimanje za shod. Zborovanje je otvoril sodrug Polovina, ki je pojasnil namen. Potem je glavni poročevalce obširno pojasnil pomen jugoslovanskega vprašanja in razložil, zakaj ni pravilna rešitev tega problema važpa le za Jugoslovane same, ampak za vse narode, ki žele v bodočnosti mir in usjeien razvoj. Po končanem poročilu, ki je trajalo skoraj dve uri, so imeli zborovalci pravico do vprašanj, Teh se ni manjkalo. Prihajala so od raznih strani, od ljudi, ki identificirajo socializem n pacifiz-mom, od članov S. L. P., ml monarhistov, ki v db*i ne marajo biti monarhisti i. t. d. Vsak vpraševa-lec je dobil svoj odgovor in večina je odobravala vse. Naposled se je na tem shodu ustanovila lokal-na organizacija Srpsko-llrvatskog Republikan-skog Udruženja in vpisalo se je na mestu 26 čla -nov. Mnogo jih je obljubilo, da sc vpišejo na prvi seji. Delo se je pričelo in sedaj j* treba nadaljevati. iMPiittFjfiCT Ui OrtiaiAAL Frea še ves drugi dan. Drugi dan je maša za mrtve sorodnike, ki p* je udeleže sorodniki in domači, na grobeh pa delijo ubogim kruh. Prvo^nedeljo po ženitovanju gresta ženin in nevesta z roditelji na nevestin dom, kjer jih pogostijo prav dobro. Pred 80—100 leti so obhajali ženitovanje po dva ali tri dni. K poroki so šli vsi povabljenci, po )>oroki pa so se odstranili domači in naredili prostor daljnim gostom, sami pa so priili na ženitovanje sele drugi dan. Starih šeg in navad pri svatbi je tudi ht mnogo v Rožu, Čeravno hirajo in izumirajo vsak dan bolj. Ker so postali ljudje bolj praktičnega duha in ne delajo več tako velikih svatb, postajajo svatbeni običaji enoličnejši. To je popolnoma naravno, kajti Rož je bil že precej bogat, dokler je imelo žito primerno ceno; od leta 1850 pa, odkar je postalo žito ceno, živina pa draga, ne morejo več razmetavati toliko denarja na veliko "pire" ali svatbe. Kadar misli prepustiti oče kmetijo svojemu sina, si mora ta poiskati nevesto, ki si jo pa izibere po navadi' že poprej. Ko se ženin zedini s nevesto, - se navadno napoti kako soboto popoldne s sVojim očetom ali še rajši s svojim botrom na "verbe" ali na suubitev. Ko prideta v hišo nevestino, se delajo vsi, kakor bi nič ne znali o tem. Vedejo ju na pogled na polje, v hleve, skedenj itd. V izbi se pogovarjajo o vremenu, letini, o nesrečah, o vojnah in o ljudeh ter pijejo kapljico žganja, v kuhinji pa pripravljata mati in hči, kar moreta, v največji hitrici. Navadno dado snubačem ali kavo ali kako klobaso, v «boljših hišah pa cvrto pi-¿če ali pa"šnite". Ko použijejo nekaj čaš vina sli pa žganja, postanejo fcolj zgovorni in se do-. govorijo o ženitvi. Koj v nedeljo "vrže" župnik zaročenca s "kanceljna." Prvi pondeljek po oklicih napravijo ienitovanje, revnejši pa Še isto ne- deljo popoldne v gostilni; tudi premoinejii prirejajo danes gostije v gostilnah, te zelo premožni in samozavestni se drže stsre navade, da prirejajo gostije na domu. Pred gostijo j? "pola-• tal ladovec" ali vabilec vse tiste na gostijo, ki so "svatbo dolini" ženino vi iu nevestini hiši, t. j. one hiše, pri katerih sta bila ženin iu nevesta na svatbah. ILiAe ima "ladovec" popisaue v knjigi in mora povedati, ali naj pridejo na vse delt svatbe ali samo na enega iu ali se imajo natančno, ali je bil ženin ali uevesta ali sorodniki v tej ali oni hili dvakrat ali enkrat na gostiji! Po teui se ravna, kyliku oseb naj povabi, da povrne tako svatbo. "Ladovec" nosi, bodisi poleti ali pozimi, dolg laški plašč ali "uiautlljo, na klobuku ima mnogo umetnih cvetlic, od klobuka mu vise barvni trakovi ali "ioje", pa .tudi na dolgi "ladovški" palici ima cvetlice z dolgimi "žo-jami." V šaljivih besedah vsbi po hišah, kjer mu prineeo kruha s soljo in kupico žganja, pozimi tudi kako blobaso, poleti pa 20—40 vinarjev. Zaradi preobile pijače srečaš ladovca nekoliko pijanega, iu v tistih dneh, ko vabi, se sploh ne more istresniti. Nekdaj sejali po Korotanu mnogo lanu iu konopelj in miela je skoro vsaka kmetica več sto-tev preje in potem mnogo vatlov platna ali prta. Dandanea je to precej prenehalo, le šege in navade pri teriksah so še nekdanje. Besela dekleta poje, uganjajo iburke pri trenju in gorje fsntu ali mlademu možu, ki se teric iboji ali se jih ogibije. Dotečejo ga in mu nasujejo pazderja za obleko; fantom pošljejo "rogu", "roglo" ali "roglieo", ki je podobna malemu boiičneuiu drevescu. Navadno vzamejo suh češpljev vrh, nataknejo na vejice jabolka, ns jabolka pa zopet vršiček itd.; glavna stvar, smotke, morajo biti poleg. Fant, ki je dobil "rogu," je pripeljal v hišo ouegs gospodarja, za katerega so trle terice, nekdaj godbo ia tam so peli in plesali do pozue noči. Tudi na prejo so rada zahajala nekdaj dekleta od soseds k sosedu, kjer so prepevala, si pripovedovala pravljice in predla. Pred odhodom so dobila od gospodinje "poprednico." Na prejo so priftli včasih tudi moški, ki so tudi pripovedovali raalične pripovedke, pomagali pri petju ter se pokasali predicam uljudne s tem, da so jim stresli * predpasnikov pazderje. V Korotanu pravijo vilanj in rojenicam ali "žalik-žene" ali pa "čaatljive žene." Častljive žene so prebivale v Adunkovi skali pri Žili, v skalah na Seut kocijanu, na £ingarici 1. dr. 4 Pod goro, en streljaj od Bistrice proti Hlačam je Adunkova skala. V\tej skali so prebivale nekdaj častljive ali tlele žene, kajti vrata v skalo se poznajo še dandanes. Raz skalo so videli častljive Žene črez celo spodnje Bistriško Polje iu so vpile ljudem: Zdaj orji iu sej, ali pa zdaj ne orji 111 ne sej. so slušali bele žene, jim je obrodilo polje obilno. Hodile so k ljudem v hiše in jiiu dajale dobre svete. Neko jutro je vstala Anduko-va gospodinja zelo zaraua, skuhala zajutrk iu ga netila uunu v izbo. Tedaj zapazi gospodinja na svojem incutu v postelji častljivo ženo, ki so ji viseli dolgi iu lepi lasje na tla; gospodinja ji lepo položi lase pod odejo. Ko se je častljiva žena pro-budila, je dala gospodinji za njeno prijaznost klobčič preje z naročilom, da naj odvije od klobčiča, kolikor hoče, a nikdar naj ne reče: "Konec te bodi!" Gospodinja je snovala in odvijala več let, vendar je bil klobčič vedno enak. Nekoč ni imela gospodinja čase, da hi odvila nekaj niti raz klobčič, zato je prepustila to delo dekli, ki pa se je kmalu naveličala in godrnjala, da bi že bil vendar enkrat konec; tedaj je klobčič izginil. Škopnjak je neka posebna vrsta strahov in ni nič drugega ko hudič sam, ki se prikazuje v podobi goreče metle. Kjer ga je videti, kako seda iia streho, iu to je zlasti tam, kjer ljudje radi kolnejo, tam pogine žival ali pa pogori hiAa, ljudje zbolijo in imajo nesrečo. Nekdaj so videli škropil jaka, ki je sedel pod "huto" za ateljo. To je bilo pri neki kmetski hiši pod Pečnico, ko je imela , hišna gospodinja ravno poroditi. Dokler je sedel škopnjak na svojem mestu, so ženo trgale grozne muke in pričakovati je bilo, da se ponesreči ali žena ali pa otrok. K sreči je zapazila neka stara dekla čkopnjaka, a se ustrašila zelo, ker je mislila, da zares gori. Ko ni mogla pogasiti ognja, in je postal iz goreče metle goreč mož, je spoznala, da je pošast hudič sam. Tekla je po blagoslovljeno vodo in poškropila z njo gorečegs moža, na kar je ta moral izginiti in kmetica je porodila lahko. Povodnji mož si pride tu in tam po kako lepo, mlado deklico in jo potegne k sebi v vodo. Vejiko ljudi je še dandanes po Rožu, ki verujejo na "copranjc", "oreke" iti eliene stvari, dasi- ravno jih zasmehujejo l>olj premeteni. Posebno praznoverne so se ženske, če krsvs noče dati ryie-1 ka, Če je mleko krvavo, če se noče «kiaati ali se ne da napravili iz smetane maslo. (*V stopi* v bišo, l vanje? Zakaj si bil tolik otrok pred menoj, Aleksander, ali qisi vedel da ženska ne ljubi otroka, temveč moža? Čemu nisi hotel razumeti te moje ljubezni, ki je bila tolika, kakor nisem niti sama slutila? Večja, širja in globlja je bila ta moja Ijnbezen, Aleksander, ko si Sel, strt in ubog, a se nisi več povrnil ... I11 je prišel drug, ki sem ga sovražila že takrat ! Ti si beračil za to, kar je bilo tvoje, ker si me ljubil. On pa, ki me ni ljubil, je vzel brez prošenj, kar nI bilo njegovega .. . Sovraštvo njemu! Stala sem sredi vaju in se igrala. Vse je bilo samo igra, nevarna igra ... ' ^,« k x : (Dalje.) stopili so v resno življenje in so uvaževali praktične razmere, zakaj mučeništvo je dolgočasno, če pride človek v leta. Gospod Valentin pa je ostal; telo je umrlo, senca je ostala. • Štefan Poljanec je pozvonil in pišla mu je odpirat prijazna, okrogla gospa z dobrodušnimi očmi, ki so bile tisti večer nekoliko zatekle in objokane. „ "Ali je gospod Valentin doma?" "Doma je, doma, gospod Poljanec, da bi tako ne bili Le noter «topite, gospod Poljanec!" Štefan je stopil v izbo in se je začudil, ko je ugledal gospoda Valentina. Ležal je na zofi, glavo naslonjeno na belo blazino; na kolenih mu je ležala pisana odeja, noge so tičale v rdečih copatah in so počivale na blazinici. Obraz gospoda Valentina je bil rumen, zgrbljen, lepa dolga brada je bila nekoliko zniršena, oči pa so bile žive in nemirne kakor nekdaj. "O, prijatelj Poljanec, prav je, da ste prišli! Vi ste edini, ki se me je spomnil v teh žslostnik časih. Teden dni že ležim ¡11 se ne morem geniti, pa ni nikogar k meni. Počakali bi bili vsaj, da leežm v grob, potem bo še zmifom prilike dovolj, da me pozabijo." (Dalje.) PROLETAREC LUT SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA V SAJU TOREK. — Lartnib in JtftaltvaBska delavska ttskavia dražba v CUcafS, Illiaais. j C«ro^nina: Za Ameriko $2.00 sa ealo to, $1.00 pol leta. Za Evropo $2.60 ta celo leto, $1.26 ta pol lata. Oglati po dogovora. Pri spr«ms»bi tiralica j« polag novega aataaaitl tudi atarl aaalov. GImUo tlvvMik* arguluclj« Ju«mI. — McUllilito* ivtu v Ameriki. — Nauki iz živalstva. Vn pritožba glade nerednega pošilja-aja lista in drurih nerednoati, j« pošiljati predsedniku družbe Pr. Udovick, 1S44 So. Racima Ava., Chicago, lU. PROLETARIAN OvbmI mmd publUb«4 «very Tu—Say by SsBtb Slavic WtrlMca's Pik. Ca., Ckicafa. IlUatls. Subscription rates: United Stataa and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half ytar.__-:- Advertising rate» oa agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC* W. SI. STRERT, CHICAGO. ILLINOIS Telefon Lawndale 8157. VOJNA PREDLOGA IN DE-LAVCI. Iz VVashingtona poročajo: Nova vojaška predloga obsega bolj obširne določbe za oprostitev indu-strijalnih delavcev od vojaške službe, da ne bo pozvano preveliko število mož iz važnih vojnih industrij v armado, ki so prekoračili 32. leto. Generali Crovvder je pred senatnim odsekom izjavil, da se mu je zdelo potrebno nadomestiti besede 44 delo in zaposleuje" z besedo 4 4 industrije". V neki poluradni zdravstveni objavi je bilo pred kratkim či-tati sledeče poetične stavke: 4 4 Kolikor je znluo, se ni doslej še noben ptič trudil, da bi si napravil več gnezd kakor njegov za prebivanje; nobena lisica se ni jezila, da je iiueia eno samo jamo za prebivanje: nobena veverica ni poginilu od tuge, ker ni nabrala dovolj orehov za dve zimi in noben pes ni izgubil spanja, ker ni imel dovolj kosti shranjenih za stara leta." Ni slab ta nauk, četudi bi se v prirodi lahko dobili še drugi zgledi, n. pr. srake, ki kradejo, kar se sveti. Ampak kar se tiče lisic, veveric i. t. d. ima omenjena objava prav. Pisatelj seveda ne postaja iz liričnih nagibov poetičen, ampak ima poučne namene. Njegova primera iz živalstva je podobna pridigi, katere morala se #lasi: Bodite skromni? Ne zahtevajte mnogo. — Veliko ne manjka, pa bi slišali še tisto o očetu, ki hrani ptičiee in oblači lilije. Bodite skromnejši! Na čigav naslov gre to? Noben ptič se še ni trudil, da bi si napravil več gnezd kakor njegov sosed. To je res; nekateri se še toliko ne potrudijo, da bi si napravili eno, ampak pomeče-jo druge iz istega, katero so si zgradili. Delavcem v tem oziru, kakor se nam zdi, ne bi bilo baš treba mnogo naukov. V proletarskih krogih ni navada, da bi ljudje gradili nekoliko palač v mestu, par vil na deželi, gozdno 44kočo" v hribih, letovišče ob morju, pa morda še par drugih barak. Ne le Ta sprememba omogoča, da se tolmači zakon bolj liberalno in da nimajo delavci take navade, preprečuje, da ne bodo pozvani vi ampak je tudi ne morejo imeti armado možje, ki vrše potrebna in važna dela. Mr. Chamberlain, predsednik senatnega odseka za vojaške zadeve, je naznanil, da je odsek sklenil povabiti vojnega tajnika Bakerja in generala Marcha. Vojni tajnik Baker je bil zunaj mesta, generala Marcha pa pričakuje odsek prihodnji dan. Senator Chamberlain je dejal, da bi odsek rad vprašal radi14 vidne spremembe na fronti". 44Odsek se želi prepričati," je rekel senator, "zakaj zdaj hite, da bi bila ta naborna predloga r sprejeta, ko prej niso hiteli." Samoposebi se razume — pravi poročilo — da je vojni tajnik imel svoječasno tehtne razloge, ko je rekel, da ne želi napraviti spre-. memb v naborni starosti, dokler ni izdelan obširnejši armadni program in predložen kongresu. General Crowder je dejal, da mu niso znani vzroki, zakaj hite rdaj z vojnim programom, on le izvršuje povelja, ki jih dobi. Senator Chamberlan je dejal, da se je porodila želja, da se kongres snide prej na zasedanje iA razpravlja o predlogi. Namignil je, da ne bodo podvzeti koraki v tej smeri pred 19. avgustom. Mr. Dent, predsednik zborničnega odseka za vojaške zadeve, namerava uvesti javno zaslišanje takoj po 19. avgustu, ko se snide kongres na zasedanje. Poslal je vsem članom odseka brzojavko, da ne skliče seje pred 19. avgustom, izjema velja le za slučaj, če se Člani prostovoljno vrnejo v Washington in žele razpravljati o novi vojaški naborni predlogi. Iz VVashingtona poročajo: Harvester Co., ki ji pravijo tudi trust za poljedelske stroje, se razpusti, ker je kršila Shermanov proti-trnstovski zakon. Justični tajnik Gregory je naznanil, da je Inter national Harvester umaknila svoj priziv proti razsodbi distriktnega sodišča na najvišje sodišče, ki je razsodilo, da se družba razpusti. plačah ne Odborniki organizacije brzojav nih uslužbencev obtožujejo druž bo Western Union Telegraph, da Se vedno odpušča uslužbence, ki so člani organizacije. Na ta način provicira družba uslužbence, da bi zastavkali, obenem pa hoče postaviti vlado v slabo luč. Odborniki orgsnizacije brzojavnih uslužbencev izjavljajo, da je družba od 1. avgusta odpustila približno sto uslužbencev. V St. liouisu je odpustila petde-.iet uslužbencev, petindvajset v New Yorku in druge v Cincinnatiju, Atlanti, San Anto-niu, Wichiti, Dallasu in dnigih mestih. ker se ob. delavskih more veliko zidati. Primera o gnezdih se torej ti če kapitalistov. Oni imajo lahko več "gnezd" kakor njih sosedje; ampak nam ni znano, da se za to prav posebno trudijo. Oni dajo zidati ; trud prepuščajo drugim, ki delajo zanje. In če bo ta didaktika mnogo zalegla pri miljo-narjih in multimiljonarjih, se nam zdi dvomljivo. Čemu pa i-majo bogatstva? Menda ne zato, da postanejo puščsvniki. Medtem, ko se more primera s ptičjimi gnezdi nanašati le na kapitaliste, izgleda zadnja o pasjih kosteh za stara leta bolj tako, ka-kar da je res namenjena delavcem. Kapitalist se ne 44trudi" za to, da bi imel na stara leta dovolj "kosti"; kakor vidimo, se njegova požel ji vost ne ustavi, tudi če ima že toliko, da bi mu zadostovalo za tristoletno starost. On zbira nova in nova bogastva, da povečava svojo moč, da bolje vztraja v konkurenci, da vlada. Kosti za stara leta ne delajo človeku skrbi, če lahko sedi v naslonjaču, ne da bi se zganil, pa mu prinašajo jame, tovarne ali železnice vsak dan tisočake. Stara leta so delavčeva skrb. Zakaj on ima v kapitalistični družbi vrednost mašine. Če se stroj obrabi, da se ne izplačajo več poprave, gre med staro železo. Če je delavec izčrpan, da se ne more iz njega več mečkati profit, naj gre, kamor hoče. To se pa pogost orna zgodi, še preden so leta resnično stara. Kapitalistični sistem izžema 44moderno", 44znanstveno", to se pravi tako, da izvleče iz delavca vso produktivno silo, ki se more izpremeniti v profit. In ker nima delavec navadno ne dovolj počitka, ne dovolj materijalnih sredstev, da bi nadomestil kapitalizmu žrtvova-vane sile v p opolni ne sile v popolni meri, mora predčasno nastati deficit. Njegova moč opeša prej kakor kapita-listova, če je ta ne zapravi z razuzdanostjo. , t . Zato je za delavca vprašanje starih let zelo pereče. In čim bolj raste razlika med delavskim zaslužkom in cenami potrebščin, ki ovira prihranke, tem važnejši postaja problem, kaj bo na stara leta. Odtod prihaja zahteva, da se uvede starostno zavarovanje in sploh zavarovanje za slučaje nezakrivljene bede. Noben pes ni izgubil spanja, ker ni imel nabranih dovolj kosti za stara leta. Na tisoče delavcev ne more spati zaradi starih let. Ali naj se tolažijo, da psi spe? V naši družbi je gotovo mnogo zapravljivosti, mnogo smešne, mnogo naravnost cločinske za- pravljivosti. Pojdite v gledališče, pa se ob premoru ozrite po ložah; tam sedi gospa mesarjeva— njen moiž poseduje klavnico, veliko kakor srednje mesto — in i-ma za par tisoč dolarjev cunj na sebi; drage so in dragocene, am->ak na lesenem modelu bi na pravile boljši vtisk kakor na ha-ronični postavi, zakaj z moževimi miljoni se lahko kupuje svila in kožuh, ne pa okus; v drugi *4baksi" sedi gospa mešetarjeva; diamanti in smaragdi na njenem račjem vratu so vredni 2f>000 dolarjev in v gledališče je prišla, da jih pokaže, kajti o tem, kar se godi -na odru, nima več pojma kakor pajk o botaniki. Kadar je stylish" imeti domače opice, potroši hankirjeva hčerka za tako živalieo več kakor tri delav ske družine skupaj. Psom, mačkam, opicam se postavljajo na posebnih pokopališčih «pomeniki za težke tisočake. Neki multimi lijonar je priredil svojim prija teljem v kupčiji banket, pri katerem je bila ogromna dvorana iz premen jena v umetno jezero- in po tem je bila urejena vsa gostija. Kajzer Viljem je v enem dne vu oblekel šest različnih uniform. Neki bogatin je oblačil vsak dan novo — ne oprano, ampak popol noma novo srajco. Kdo bi naštel vse načine beda ste ali hudodelske potrate, ki je tem bolj provokatorična, čim več ji je kontrast med njo in pomanjkanjem množic? * • , • * Ptiču zadostuje, da ima eno gnezdo. Marsikateri denarni mogotec ima po pet, šest, deset bivališč. Marsikatero človeško bi tje nima niti borne bajne, niti sta novanja ne. Ptiču ni treba pla čati za prostor med vejami; člo vek ne dob» ničesar zastonj. Proti nepopisni bedi se kaže nezaslišana potrata. Ampak zdrav stveni urad je s svojimi zgledi iz živalstva ne ustavi. Kajti tudi ta zapravljivost je v glavnem posledica kapitalističnega sistema Mogoče je v tem sistemu, da na bere posameznik sto, dvesto mi Ijonov dolarjev in več; seveda je to mogoče le na Škodo celih množic. Ampak mogoče je. Ka, pa naj tak magnat počenja, ka dar ima svoje miljone? Ali mora biti zapravljivec ali pa skopuh. Provokatorično je pa oboje v družbi, v kateri je večina obsojena na delo. Nauk iz zoologije ne bo nič zaiegel, ker je nepotrebna pa-trata družabno zlo. Kurirati ga je mogoče le s socialnim zdravilom. Ampak ptičji in pasji zgled tudi zaradi tega ni mnogo vreden, ker smo ljudje; naš cilj ni v živalstvu, ampak v višjem človeštvu; iskati nam ni pot nazaj, temveč naprej. KONTROLA MESARSTVA. OBDAČENJE PROFITOV. Socializem nima skoraj nič o-praviti s pridigami o skromnosti, ker ni njegov namen, da potlači človeško družbo nizdol na stopnjo lisic in veveric, marveč da jo povzdigne nad sedanjo. Z mnogo manjšim trudom, nego ga mora sedaj delavski ra«red vlagati v kapitalistično delo, se v socialno pametnem in pravičnem sistemu lahko producirá mnogo več nego dandanes. Produkcija se lahko metodično uredi, tako, da bo za vse dovolj ne le praktično koristnega, ampak tudi le-lepega in dobrega. Dveh palač ne potrebuje nihče; ampak vsak kulturni človek ima pravico, da lahko spi v drugem prostoru, kakor v njem dela in da lahko v drugem obeduje, kakor v njem spi; in pravico ima da vidi malo več sveta, kakor svojo domačo vas in dobi pristrešje, kamor pride. Pravico ima, da uživa prirod-ne lepote in plodove znanosti in umetnosti. Socializem ne odganja ljudi od tega v skromnost, ampak hoče vse osvojiti za vse človeštvo. Njegova pot ne drži navzdol, ampak navzgor. Lokalne naborne komisije so dobile od vojnega departmenta nalog, da ne dovolijo registriran-cem iz prvega razreda vstopiti kot prostovoljci v mornariško pehoto, mornarico ali mornariško rezervo. Kdor je v prvem razredu in je bil spoznan za sposobnega za vojaško službo, mora čakati, da dobi poziv v armado. To velja tudi za re-gistrirance, ki še čakajo, da jih uvrste po razredih. Mesarska obrt je važna v vsaki deželi in v vsakem času. Dokler nima človeštvo v splošnem nago-ua, da bi se prilagodilo vegetar-ski hasni in dokler so povrh Še rszmere take, da ne zadostuje sama rastlinska hrana, je meso najvažnejše ljudsko živilo. V dobi vojne, ki ustvarja na vsakem po-ju izredne razmere, vsled katerih postaja preživljanje ljudstva doma in na bojnih frontah težavne jše, je jasno, da dobi tudi vsa-* Iz New Vorka poročajo: Po izjavi Alfred L. Beckerja, namestnika državnega prokuratorja države New York, ki preiskuje, v kakšne namene je nemška vlada trosila denar v Ameriki, je nemška vlada potrošila pred vstopom Združenih držav v jono več sto-tisoč dol., da izve, kako velik je poljski pridelek v Ameriki in kako velike so njene municijske zaloge. Mr. Becker pravi, da poizvedovanja naznanjajo, da je denar dosegel nemtfke agente po dr. K. A. Runielyju, ki ga je obtožila vele-porota krive prisege v minolem tednu. piH|ip|lipi*|pii!l!l.....IJ.W1«*"« PROLBTARBC Potreba avstrifskega razpada. I. po sedanje vojne ne je Avstrija znala «vetu kazati kot nedolžna, za avoje domače naloge Žive«1» država, ki ne želi nič druzega, kakor da bi jo pulili pri miru in noče nikomur nič hudega. V splošnem je igrala navidezno skromno vlogo in po tujini je bilo o njej razširjeno mnenje, da je po »vojein zemljepisnem položaju in po mnogobroj-iiosti svojih narodov nekakšna točka stabilnosti v Evropi. Narodni boji, ki so se odigravali v njenem okvirju, niso kazali zunanjemu, neprizadetemu svetu nk* kaj posebno zaniinivegu, iu izven njenih meja se je le malokdo brigal zanjo. Politične boje iuia vsaka količkaj razvita dežela, Avstrija pa ni bila država, ki bi bila dajala takim bojem novo smeri ali pa velika gesla,, ki bi mogla vplivati na svet in porajati nove ideje. V naših časih ima človeštvo tnnogo skarbi, znanje se je pa tako pomnožilo, da je na vsakem polju treba več in več speeialbrirauja. In tako so se tudi zu Avstrijo, ki gi bila v splošnem dovolj intereKantna, zanimali le posamezni specialisti. Vojna je to precej ¡spremenila, kajti kot dežela, ki jo je pričela, je morala Avstrija zbuditi pozornost sveta. Res je, da ni ta senzacija dolgo trajala. Čim je nastopila Nemčija, je ta absorbirala skoraj vso pozornost, ker si je znala takoj prilastiti vodstvo ne le v vojaškem, temveč tudi v političnem oziru. In njena odločujoča moč med centralnimi silami se je v nadaljnjem razvoju še učvrstila, tako da je dane.-* skoraj le to merodaj-no, kar ukazuje Nemčija. Ona je spravila Turčijo in Bolgarsko v vojno zvezo, ona je pred vstopom Italije, Rumunije in (»rške vodila diplomatične poizkuse v teh deželah, njene akcije so bile mero-dajne na bojiščih, kar so njeni državniki govorili v Berlinu, je odmevalo na Dunaju in v Budimpešti. Kljub temu bi bila napaka, če se ne bi posvetilo Avstriji več pozornosti, nego je hipoma zbujajo telegrami o njenih ministrskih krizah, o draginji, o demonstracijah in dezercijah. Vsi ti dogodki so le posamezni simptomi veliko bolj globoko tičoče bolezni, ne le hude za Avstrijo samo, ampak nevarne za vso Evropo, lahko bi se reklo za ves svet. • + Avstrija je za svoje narode ječa; za vso Evropo je pa element trajneag vziieuiiraujg. Njen obstanek sam na sebi je nevaren svetovnemu miru. Razdejanje Avstrije je živa želja skoraj vueh njenih narodov; ampak to je tudi potreba nove Evrope, ki naj se zgradi iz sedanjega kaosu. Kakor nobena druga država v Evropi, če izvzamemo Turčijo, ki se pač ne more več smatrati za evropsko silo, je Avstrija okamenina iz srednjega veka. Vse reforme, ki jih je doživela v novi dobi, niso izpremenile njenega temeljnega značaja. Po pravici se ne bi smela imenovati država, ker je le domena famitije Hafisburg-Lothrin-gen in se ravna vsa njena politika le po interesih te dinastije. Izza katastrofe v avstrijsko-pruski vojni jo postala konstitucionalna po imenu, ker ne hi bila v absolutistični obliki dobila niti finančnega kredita. Leta 1907. je dobila — vsaj avstrijska polovica — približno splošno in enako volilno pravico. Kljub vsemu temu je še danes avtokra-tična v svojem bivstvu in vse korist it ucional ne oblike niso nič druzega, kakor ornamenti, namenjeni, da bi preslepili domače ljudstvo in zunanji svet. Leta 1914. je storila avstrijska vlada korake, ki so nujno morali voditi v vojno in napovedala je vojno. Ne le da ni hn elne pri zadnjem ukrepu ne pri pripravljenih korakih noben parlament besede, ampak avstrijski državni zbor ni niti zboroval. Pod malenkostno pretvezo ga je bila vlada že koncem januarja od godila in dasi je postal položaj že s sarajevskim atentatom kritičen, ni prišlo nikomur na misel sklicati zakonodajni zbor in ga — če že nič druzega ne — vsaj informirati o golih dejstvih. Niti v caristični Rusiji ni bilo postopanje tako samovoljno; celo tam je imela duma vsaj priliko glasovati o vojnih kreditih. Ko je po Franc Joiefovi smrti prišel Kari na tron, je bilo takoj mnogo govorenja in pisanja o. demokratičnih reformah in ustavnem vladanju. Res je bil po dolgem obotavljanju in vsakovrstnih eksperimentih sklican avstrijski državni zbor, ali tudi največji optimisti so sedaj že spoznali, da ni bilo za vsem tem nikakršnih konstitucionalnih namenov; parlament je le figov list, ki naj bi za silo za k ril nagoto absolutizma. Od prvega sestanka tekom vojne pa do danes je parlament v stanju krize. Damoklejev meč § 14., ki daje vladi pravi- I co izdajati 'cesarske naredbe' na svojo pest, visi vedno nad njim; in ves čas niuia Avstrija parlamentarne vlade. Cela vrsta ministrstev je bilu že imenovanu in kabineti so zopet odstopali; toda nikdar ni cesar imenoval nove vlade z ociroui na položaj v parlamentu; vsak novi miuistrittki predsednik je bil le naslednik prejšnjega. Nobenu vlada ni predložila programa, ki bi se vjeuial z zahtevami strank v parlamentu; kot neizpreuienljiva dedščina je prehajal vedno enak, habsburški program iz rok v roke. Državnemu zboru se ne priznava pravica, ds bi določal smer politike; njegova naloga je slutiti vladi — pod kaznijo svoje smrti obstanka. Avstrija ima zunanje atribute konstitucional-nega življenja; njen duh je absolutističen, /a druge države je ustavnost že davno utrjen, sam po nebi razumljiv pojm, podlaga, na kateri se gradi dalje. Novhn, tehtnim progblemom se gleda drugod v oči in iščejo se sredstva, da se prilagodi življenj? novim potrebam. V Avstriji je še vedno vprašanje, ali je mogoče, da postane kdaj konstitucionalna država. Vsi poizkusi v tej smeri so se izjalovili. Resnično je to petrefakt iz preteklosti, vreden, da ga zaznamuje in opiše zgodovina, ampak potreben, da ae odpravi iz živega življenja, kateremu je le v napoto. II. Avstrijska specifična afera je narodno vprašanje. Dasi je na svetu uinogo drugih držav z narodno mešanim prebivalstvom, ui nobene, kjer bi se vsa politiku osredotočila v tem enem vprašanju, kakor se osredotočuje v Avstro-Ogrski. To pa ni nesrečen slučaj, ampak spada v sistem avstrijske vladne umetnuHti, ki bi sicer veliko dala za to, če bi mogla iz poliglot ne države napraviti nacionalno enolično, namreč nemško, ki pa, dokler nima upanja, da se ta želja uresniči, igra z narodi kakor s figurami na šahovi deski. Ljudje, ki so se bavili z avstrijskimi razmerami, so se pogostoma čudili, kako more tako vprašanje celo večnost vznemirjati državo, ki velja» za kulturno. V ravni smeri delujoči jnisli se zdi, da bi morala biti rešitev narodnega vprašanja v okvirju ene države relativno lahka reč. In gotovo ne bi bila to naloga za duševnega Herkula, če bi vodila akcijo dobra volja. Prav to pa je tisto, kar odločuje: Ofieietna Avstrija nima volje za resnično rešitev narodnega vprašanja. Kakor je to s stališča zdravega ; razuma absurdno, je vendar popolnoma pojmljivo, če vzamemo Avstrijo kot habsburško po-rest, kar je, ne pa kot domovino njenih narodov, kar bi morala biti. Cilj avstrijske vladne politike je blaginja in moč habsburške dinastije, temu namenu pa ne more nič tako služiti kakor izigravanje naroda proti narodu, kar bi postalo nemogoče, ako bi se narodno vprašanje pravično* „.rdttlo, tako da bi vsak narod dobil,«kar mu gre in — če ne takoj, pa vsaj v par generacijah—dosegel zadovoljnost z ureditvijo. Nacionalna zme-. da, ki je za narode, in sicer ne le za tiste, ki so najbolj zapostavljeni, ampak za vse skupaj, naj-1 večja nesreča, je za habsburško vlado vir največje avtokratične moči. l)a igra narodnost v Avstriji tako veliko vlogo, kakor malokje, je utemeljen."! v njeni preteklosti in v njenem postanku. Večina plemen, ki pripada tej monarhiji, je imela z ozirom na svojo dobo razvito življenje in deloma svoje lastne države, ko so se nekatera po svoji volji, druga pod pritiskom razmer pridružila kompleksu, ki se je sčasoma razvil v avstro-ogrsko monarhijo. Madjari so imeli svojo lastno nacionalno državo. Nikdar niso postali Avstrijci, temveč so le habsburško dinastijo sprejeli za svojo. Vezala jih je le personalna unija in vedno so se na vso moč upirali vsaki realni zvezi. Poskuni vladarjev, da bi iz Ogrske napravili provinco ali kro-novino, so povzročili neštete hude boje. Podobno je bilo s Hrvaško. Tudi, to je bila neodvisna država s svojo domačo dinastijo. Potem so Hrvatje — tisti pač, ki so imeli privili-legij. volitve — izvolili ogrske kralje 7.a svoje, pozneje pa Hahsburžane. Tudi tukaj je Slo le za vladarsko skupnost, ki naj bi se pa ne bila dotikala samostojnosti dežele. Češka usoda se je odločila na bojnem polju. Češk a država je bila neodvisna in Hakshuržani so priznavali njeno posebnost v teoriji tudi po katastrofi. Se Franc Jožef jo je slovesno priznaval in obljuboval, da se da kronati za češkega kralja. Srbi so se v času turških vojn naselili in so dobili garancije za samostojno narodno življenje in za svojo vojvodino. Od vsega tega pač ni ostalo nič druzega kukor senca neke cerkvene avtonomije. Poljaki so prišli pod habsburško oblast vsled delitve Poljske; spomin na njih nekdanjo neodvisnost in na znamenitost poljske države ni nikdar izumerl. Mali slovenski narod sicer ni imel svoje države; kar *e pripoveduje o Samovi državi, je v meglo zavito iu ima bolj mitičen kakor historičen značaj. Ali kakor je bilo pleme komunistično organizirano, je vendar neodvisno živelo na svojih tleh, dokler ni bilo pod pretvezo po-kristjanjeja potegnjeno pod frankovsko oblast. Vsak narod sedanje avstro-ogrske monarhije je imel svojo narodno tradicijo, živ spomin na nekdanjo neodvisnost. Vsak je tudi v pozneje iz-premenjenih razmerah živel v kompaktnih skupinah. Bilo je mogoče importirati fevdalne gospode tuje narodnosti, z umetnim naseljevanjem tuintam ustvariti tuje oaze, ni pa bilo mogoče mase nobenega naroda pripraviti ob njen jezik in ob toliko narodne zavesti, da je vzplamtela z vso močjo, ko se je po Evropi oživela narodna ideja. III. Tembolj je morala narodnost postati sila, ker se je skoraj povsod identificirala z demokracijo. Tendencu germaniziranja je dosegla toliko, da so v dobi tlačanstva nemški plenienitaši postali fevdalni gospodarji. Birokraciji iu dohovni-škim knezom je bilo mogoče podati nemški značaj; proti tem visoko privilegiranim slojem je stalo podrejeno domače ljudstvo, in v tem nasprotju je bila narodna razlika najbolj očitna. Že v velikih kmečkih puntili po Slovenskem so na eni strani stali nemški baroni, na drugi slovenski kmetje. Razredni boj je bil obenem narodni boj. Fevdalna gospoda je to dobrp razumela, in je zahtevala od cesarja protekcijo, češ da se bo mogel cesar zanašati le na "zvesto nemško plemstvo", nikakor pa ne "nezvestega slovenskega (windiacher) kmeta." Narodna zavest se je v Časih, ko ni igrala narodnost posebne vloge, lahko nekoliko ohladila; izumreti ni mogla nikdar. In ko je val narodne, demokratične ideje preplavil Evropo, so stali v Avstriji kmalu kompaktni narodi na nogah, zahtevajoči v eni sapi priznanje narodnih in demokratičnih pravic. Leto 1K48., nadvse usodepolno za Avstrijo, je bilo leto demokratične in narodne revolucije obenem. A že takrat se je avstrijska avtokraci-ja rešila s tem, da je izrabila vsak nesporazum med narodi in izigrala narod proti narodu — na škodo vseh, in le sebi v korist. Tako so na primer "lojalni " Hrvatje, ki so se dali zapeljati od svojega "bana", v resnici avstrijskega generala Je-lačiča, dobili za plačo enak absolutizem, kakor so ^ ga uporni Madjari dobili za kazen. Od tega časa naprej je bilo geslo avstrijske vladne navihanosti "Divide et impera." Dosledno so se (K) njem ravnale vse vladne klike. Nič ne de, da si je Franc Jožef, ko je prišel vsled Ferdinandove slabosti prezgodaj na tron, izbral parolo "Viribus unitis!" (združenimi močmi!) Tudi to je bila "camouflage." Ves čas njegove dolge vlade je bilo cepljenje moči na dnevnem redu in se je tako uspešno izvajalo, da je Avstrija do današnjega dne ostala avtokratična država. Priznati se mora, da je J)ilo treba precej u-metnosti za to. V avstrijskih narodih in vcepljen šovinizem. Povsod je opoziti gotov mednaroden nagon. V mnogih krajih — n. pr. na Češkem, pa tudi drugod — je bila dolgo navada, da so se o-troei dajali na "izmenjavo." Ko so nekoliko dorasli, so jih iz čeških vasi pošiljali v nemške in obratno, da so se naučili drugega jezika. Kjerkoli žive razni narodi v sosedščini, znajo ljudje večinoma po več jezikov. Slovenec na Primor. skem, ki zna slovensko, italijansko in nemško, Madjari v Erdelju, ki zna madjarsko in rumun-sko, pa morda še srbsko ali saško, Rusin v Bukovim, govoreč rusinsko, poljsko in rumunsko, je prav navadna prikazen. f Razpoloženja za naroden sporazum bi bilo po vsod dovolj med ljudstvom. Ni ga pa v tisti kliki, iz katere se rekrutirajo avstrijske vlade. V teh višavah je vedno vladala skrb, kako bi bilo mogoče najmanjša nasprotja povečati do skrajnosti, in s sistematično intrigo se je žalostni namen imenitno posrečil. Pod roko je vlada ustvarjala stranke in strančice. ki niso imele nobene druge dejanske naloge, kakor izmišljati nove vrste patriotizma in gnati majhna naravna ali pa ustvar- jena nasprotja v furijo. Tako so spletkarije dosegle sijajen uspeh s podžiganjem, anUgonizina med Srbi in Hrvati, katerega nekdaj sploh ni bilo in ki nima nobene podlage, ker govore oboji resnično en jezik s komaj spoznano dialektično razliko. Ali vera — na hrvaški strani rimsko ali grško kutolišku, na srbski pravoslavna (grško vzhodna) — jih loči iu to jo dalo intrigantoiu dovolj podlage, da so raapihali nasprotja marsikje v nevtolažljivo sovraštvo. Na Slovenskem so se v mraku ustanavljale "kranjske", "štajerske" stranke po provineialnih imenih. Teoretično je bi) fabrieiran "ilirski" narod, katerega že izza rimskih časov nikjer ni. Prav tako je Avstrija izumila "moravski" narod, da bi bila razcepila Čehe. Včasi je bilo pri tem malo sreče, včasi je pa ta zvijačnost povzročila nepopisno škodo. , Da so se s tem boljinbolj odmirala tla pametni in pravični rešitvi narodnega vprašanja, je umevno. Toda arzenal habsburške vladne modrosti ni bil s tem izčrpan. Drugo zelo važno sredstvo njene politike je bilo navidezno pro-težiranje zdaj enega zdaj drugega naroda. V resnici se je v ožjem nacionalnem pomenu še najbolje godilo Nemcem v Avstriji in Madjaroin na Ogrtkem. Njiju jezik asta veljala pri uradih, na sodiščih, pri vojski — madjarski vsaj pri ogrskem domobranstvu — protežirana sta bila v šolstvu itd. Ali vse to je šlo za ceno političnega razvoja, ki se je oviral prav s stalnim provocira-njem narodnih bojev. Kar je bil za Nemce in Madjare privilegij, je bilo za ostale narode za-posttvljenje. IV. Včasi se je pa vladi zazdelo pametno pokazati tudi kakšni drugi narodnosti mezinec. V ministrstvo je bil na primer imenovan kakšen Ceh. Navidezni mali košček enakopravnosti pa li ■imel druzega namena kakor korumpirati kakšno stranko dotične narodnosti, ali pa provocirati take spore, da bi se pokazala "nezmožnost parlamenta za delo." Potem je bilo lahko zopet vladati s "cesarskimi naredbami." Neštetokrat so posamezne vlade "reševale" narodna vprašanja v omejenem okvirju, nikdar niso hotele tega splošno. Tako parcielno reševanje na primer poljsko-rusinskega spora, pri čemer je vlada vedno igrala vlogo mešetarja, je omogočalo, da se je eni ali drugi stranki poskrbelo nekoliko predpravic in so se s tem, vsaj za nekaj časa, kupili njeni glasovi. Obenem se je pa y tem dosegla nezadovoljnost druge stranke; namesto da bi se bil spor rešil, se je poostril. Ce je enkrat protežirana stranka postala nezadovoljna, je imela vlada odprta vrata, da je drugi kaj obljubila. V kakšni drugi državi bi bilo mogoče, da bi se parlament sani naveličal večnega slepomiše-nja iu varauja, pa vzel rešitev takega problema sani v svoje roke. V Avstriji je to izključeno. Iniciative za ureditev narodnih razmer so prišle -nekolikokrat iz parlamenta, zlasti od socialnih demokratov. Vse so se razblinile kakor dim na vetru. S tem, da so na eni strani privilegirani ,na drugi zapostavljeni narodi, in da je stvar še malo bolj komplicirana, da so posamezni narodi na eno stran privilegirani, na drugo zapostavljeni, ima vlada situacijo, kakršno si želi. Poljaki na primer uživajo v (laliciji predpravice napram Rubinom, toda zapostavljeni so za Nemci; na Primor» .>kem so Italijani favorizirani napram Slovencem. ali Nemci uživajo gotove privilegije na škodo Italijanov. Svojih predpravic pa ne mara nihče žrtvovati, kar bi bilo seveda neizogibno^ če naj bi povsod zavladale enake pravice. Zato ve gospodujoča klika vedno lahko zanaša na večino, ki se bo s vsemi štirimi upirala splošni iv-šitvi problema na enaki podlagi. Narodno vprašanje je centralni problem Avstrije. (I političnem napredku ne more biti govo-ra, dokler ni rešeno. Čim se prikaže nevarnost, ds , bi parlament izsilil kakšno resnejšo demokratično reformo, ima vlada možnost, da vrže narodno bakljo med stranke, in v ognju, ki vzplamti, zgori ves napredek. A rešitev narodnega vprašanja v Zmislu pravičnosti in na tak način, ki bi mogel zadovoljiti narode, je postala nemogoča. Avstrijski sistem je ne dovoljuje. In ta sistem je spojen v eksistenco Avstrije same. Pogoj rešitve narodnega vprašanja, brez katerega ne bo nikdar zdrave politike, demokracije in socialnega razvoja v sreU Evrope, je razpad Avstrije. To ni kaprica, ampak kruta zgodovinska potreba. / (Konec prihodnjič.) Iz Londona poročajo: Angleži so dobili v roke dokumente značilne vsebine, ki dokazujejo, da je izginilo nekdanje bojno razpoloženje med Nemci in da se je namesto tega naselila med njimi duševna potrtost in obupnost. Najznačilnejši dokaz tega stanja med nemškimi vojaki je dnevna beležnica, ki so jo našli Angleži v žepu mrtvega nemškega oficirja. V tej beležnici je med drugim čitati, da ga je vprašal poveljnik nemške divizije, pri kateri je bil dotični častnik, kakšno je razpoloženje med vojaki: da li so za mir ali nadaljevanje Vojne. Častnik je odgovoril: "Čete so za takojšen mir ali pa za takojšnjo odločilno bitko." To je bilo zapisano v častnikovi beležnici pred ofenzivo ob reki Mami. Zanimivo je tudi pismo, ki so ga našli Angleži pri nemškem vjetni-ku. Pisal ga je njegov prijatelj z bojišča ob Ma~-ni, ki pravi med drugim sledeče: "Drži se nazaj, kolikor moreš. Bodi pameten. Zdaj e vrši ofenziva ob Mami in udi se mi, da se ne bomo nikdar izvlekli iz te kaše Naš polk je že malo- ne uničen in prodrli še nismo daleč. Vojna postaja že pravo klanje in Nemčija se počasi razpada v kose." Iz Bema poročajo: Neki trgovec, ki je pravkar prišel z Dunaja, pripoveduje, da je v Avstriji težko opaziti kakšno potrtost vsled poraza Nemcev ob Mami. Ravno narobe: Ljudje kažejo vesele obraze. Dotičnik je govoril z -ver častniki avstrijske armade, ki niso mogli prikriti zadovoljnost i, da so napihnjeni Nemci končno dobili po grbi. Avstrijski častniki pravijo, da ne morejo pozabiti, kako so jih Nemci psovali ob času avstrijskega poraza ob Piavi — in zdaj jim lahko vrnejo. Med tem pa, ko Avstrijci pravijo, da je "izdajalstvo slovanskih polkov" mnogo pripo moglo k porazu ob Piavi, se smejejo, ko poskušajo Nemci pripisati svoj poraz ob Marni enakemu vzroku. Resnica je — pravijo avstrijski častniki — da so Nemce premagali boljši generali t zavezniških armadah.« Iz Curiha poročajo: Avstrijsko vojno sodišče na Dunaju je obsodilo na smrt češko učiteljico jezikov Milado Jamšek. Obtožena je vohunstva. Jamšekova je odpotovala iz Amerike na ravno tistem parniku, na katerem se je vračal v Nemčijo odslovljcni poslanik Bemstorff, ko so Združene države pretrgale diplomatične stike s kaj-zerjevo državo. Vojno sodišče toži, da so jo poslale na pot češke organizacije v Ameriki z namenom, da v pogovoru z grofom Bernstorffom poizve, kako daleč sega vpliv Nemčije nad Avstrijo, dali je v Avstriji kakšna možnost za separaten mir in da se v domovini prepriča, kakšno stališče zastopajo češki poslanci z ozirom na neodvisnost češkoslovaških dežel. Iz Kijeva čez Berlin poročajo, da s« v ('krajini oživele nekdanje caristične "črne stotnije," ki delajo propagando za monarhijo. Pred kratkim s6 imeli monarhisti zborovanje v Kijevu, na katerem so se izrekli za obnovitev ruske niona. hije, kakršna je bila pred revolucijo. Monarhisti so celo sklenili, da prosijo Avstrijo za pomoč pri ustanovitvi nove monarhije. Ko je prišla vest, da je bivši ruski car mrtev, je bila v kijev-ski katedrali črna maša zadušnica z velikimi ceremonijami, katerih so se udeležili monarhisti in tudi nekateri sorodniki Nikolaja Romanova. Po končanih ceremonijah je bil pred cerkvijo krvav boj med monarhisti in boljševiki. Socialistična "Arbeiter Zeitung" na Duna* ju piše, da je ¡.maga zaveznikov neizogibna. List pravi, da so nasprotne si armade na zapadnem bojišču približno enako močne in med iznajdljivo kapaciteto nemške in anglcško-ameriške tehnike da ni dosti razlike, toda dejstvo, da so bili nemški poveljniki tako katastrofalna izmanevrirani oh Marni, daje veliko misliti. Člankar zaključuje, da bo odločilni faktor na zapadni fronti število což f- in danes je očitno, da naraščajo zavezniške armade dan na dan. Poročilo stranki. .v Glavni tajnik J. S. Z. j« podal eksekutivi a-mer lake Socialistične stranke, ki je zborovala due 8., 9., in 10. av>g. t. 1. sledeč*- poročilo: Cenjeni sodrugi: — . V/.lic težavaiit, ki izvirajo iz sedanje vojne situacije, izkazuje J. H. Z. z oziroiu na rast član-, atva in svojih financ lep napredek. Kakor skoraj v vsaki drugi skupini stranke, tako vladajo tudi v Jugosl. socialist, zvezi dvojni nazori glede stališča z oziro luna vojno, sprejeto potom članstva vsled akcije na konvenciji v SI. Louku. Gotovo vaiu bo znano, da je večina jugosl. socialistov v J. S. Zvezi is Avatro-Ogrskc, kjer so imeli neprestane boje z monarhijo, ki jo imenujejo ruski socialisti, ki so sedaj na krmilu, eno ' najbolj gnilih vlad v Evropi. Vzlic temu, da so ti sodrugi — zlasti v slovenski skupiui — posta li v veliki meri ameriški državljani, niso pozabili na staro neznosno avtokracijo. Poznavajoči temeljito njene bestialnosti iz svoje izkušnje in vedoči, da stoji socialistična Internaciouaia na stališču samoodločevanja narodov o svoji usodi, * so takoj v začetku ustanovitve Zveze, leta 1910 skleuili, da obdrži Jugosl. socialist, zveza vzlic svoji priključitvi k Socialistični stranki v Ameriki, kar se moralne in materijalne podpore tiče, stik s sodrugi v stari domovini in jim pomaga pri delu za ustanovitev Federativne balkanske republike. Tega" zaključka ni Zveza nikdar preklicala. Toda v J. S. Z. so elementi, zlasti v hrvatski sekciji, ki se smatrajo za "edino jasne in radikalne marksistične socialiste" in ki popolnoma prezirajo od Int^ruacionsle» priznano stališče o Ali pripada Alzacija in Lorena po pravici Nemčiji ali Franciji! To je vprašanje, ki je v sedanji vojni zopet oživelo z vso silo in kriči po rešitvi. Lahko se pravi, da je Alzacija z Loreno le krpa zemlje; ampak s tem vendar ni nič opravljenega, ker je nevtajiva resnica, da !*pada alzaško-lorensko vprašanje med tista, ki so pred sedanjo vojno neprenehoma strašila v Evropijn ugrozavala mir. Definiti vno bi se moglo to vprašanje rešiti pač le na ta način, da bi Alzačaui i:i Lorenei dobili pravico, da v popolni svobodi odločijo, kam hočejo pripadati Zdi se pa, da bi tako glasovanje precej gotovo izpadlo v prilog Franciji in da ni med ondotnim ljudstvom skoraj nobenih simpatij za Nemčijo. Če je tako, pa se Alzacija in Lorena vendar zopet po sili prikleneta k Nemčiji, tedaj je naravna posledica, da tam zopet ne bo miru. Te • daj tudi ne bo govor* o razoroženju v Evropi in nevarnost nove vojne bo vedno visela v zratfU. Noben tujec ne more zanesljivo soditi o deželi in njenih razmerah, če je ne pozna natančno iz lastne izkušnje. Treba je v takem slučaju pač poslušati tiste, ki jim je položaj znan. Zato navajamo poročilo iz peresa alzaškega čacnikarja, ki mora poznati razmere. Ne jemljemo njegovih besed za sveto pismo, temveč vidimo v njih le pripomoček za boljše razumevanje situacije. -V tem oziru pa ima nedvomno svojo vrednost. Poročevalec piše: "In Klsass siad unsere Leute in Feindes-ladn," — v Alzaciji so naši ljudje v sovražnikovi deželi. Te besede je izgovoril leta 1913 von Jagow, prejšnji nemški državni tajnik za zunanje zadeve, in sicer triinštirideset let potem, ko je postala Alzacija in I^orena last nemškega cesarstva. Ta izjava pa dobro označuje položaj v teh dveh prejšnjih francoskih deželah. Danes, leta 1917. še ni zaceljena rana, ki je bila vsekana 1870. Alzačani si še niso opomogli ed udarca, vsled katerega se je izpremenila njih narodnont proti njih lastni volji. Pogodba v Framkfuriu je zatpečatila njih usodo. Iz svobodnega naroda pod francoskim pokroviteljstvom so se iapremenili v narod sužnjev pod pruskimi mojstri. Prusjaštvo pa se ne more definirati! Treba ga je živeti, preizkusiti in čutiti. Kdorkoli še ni videl uniformirane in arogantne živine, ki se usaja nad civilistom brez obrambe, nima nobenega pojma ter ga ne more imeti, kaj pravzaprav pomeni prusjaštvo. Narod Alzacije in Lorena ni v zadnjih 47 letih zamudil nobene prilike, da zagotovi svojo vdanost do Francije ter da izraza zaničevanju do svojih zatiralcev. Pri vsaki volitvi, krajevni ali splošni so bili izvoljeni kandidati, k so prote- Iz Londona pavljajo: Švicarski bankir Khr-ensperger, ki je prišel na Angleško, je bil presenečen, ko je videl, da je tam Se dovolj hrane i in drugih potrebščin. Bankir je dejal sledeče o položaju v Nemčiji in Avstriji: "Položaj v Avstriji je groaen. Vsa hrana s kruhom vred, razen zelenjave, kar je dobe ljudje na Dunaju in v drugih večjih mestih, je neužitna. Ljudje ne morejo is hiš, ker ao večinoma bosi. Čevljev ali škorenj ni mogoče dobiti za nobeno ceno, niti kave ali čaja in drugih tropičnih produktov. Razmere v Nemčiji so nekoliko boljše po deželi, toda v Berlinu in drugih večjih mestih so slabše kakor v Avstriji. Nemški delavci žive zadnjih šest tednov ob sami pesi in krompirju. Obleka je strogo odmerjena. Nihče ne more kupiti o-bleke brez dovoljenja in to le tedaj, kadar preiščejo vse kote v hiši in se "prepričajo", da je obleka potrebna. Platna sploh ni mofp>če dobiti Vaak nevtralec ae mora Čuditi, kadar pride k vam in vidi, da imate vsega dovolj. Avstrija je v vojni le še vsled biča, s katerim jo goni Nemčija. Nemci še vedno verjamejo, da ne bo vojna reč dolgo trajala in ds jim je zmaga gotova." jsmoodločevsnju narodov, videči aocialistično In* temacionalo samo v luči nekakšne koumppolitič» ne zmesi. Sodruge, ki imajo o socialistični Inter naciousli drugačne nazore, pa proglaša ta stru« ja enostavno za "Socialpatriote." Na drugi strani je močna slovenska in srbska struja, ki stoji na stališču prvih eaaov, ko je bils Zveza ustanovljena in polaga vse več in več važnosti na mednarodne politične in gospodarske preuredhe, ki jih prinaša a seboj situacija sedanje vojne, ter se prizadeva, da izobrazi ju-gosiovanake množice, vse povsod kažoča ji pot iz avtokraeije za realizirauje političiie, gospodarske in kulturne svobode, ki pomeni demokracijo. Ti nazori se aedaj vjemajp z nazori zavezniških narodov v splošnem, in z onimi zavezniških socialistov posebej ter se srečavajo z vprašanjem sočasne demokracije proti avtokraciji. in tukaj je mejni kamen, kjer se ti dve struji v Jogosl. socialistični zvezi razhajata. To nesoglasje je povzročilo med člani gl. odbora mnogo resnih sporov. Menjali so se priimki iif hrvatska struja je grozi-ia Slovencem in Srbom z ekskomuuikacijo. Ta netoleranca od strani hrvatske stru je je prisilila Slovence, da so vzeli iniciativo za razdelitev J. S. Z. v avtonomne sekcije, to je, da se ustanove tri neodvisne sekcije s svojimi izvrševal-ninti odbori, ki pa imajo enega, na skupen način izvoljenega tajnika, da opravlja vse strankine posle za vse tri sekcije, kakor poprej. Predlog, na podlagi katerega naj se to izvede, je bil sprejet in slovenska skupina misli sedaj, ko bodo stru je osebno ločene, da bodo s tem odpravljeni do gotove meje tudi medsebojni prepiri. Vsaka sek- cija ima v vseh strankinih zadevah pravico do priziva ali obtožbe pri okrožni, državni ali narodni organizaciji, da izravna svoje zadeve tamkaj. V koliki meri izgine valed te preuredbe duh netolersntnosti, ako sploh izgine, pokaže bodočnost. Čutil sem za svojo dolžnost pojasniti narodni eksekutivi skupne stranke položaj v J. H. Z. in podajam te informacije brez vsakega nadalj-nega komentarja. Spodaj najdete poročilo o razpečanih znamkah in plačanih prispevkih na gl. stan, county in drž. organizacije od meseca julija 1917., do 30. junija 1918, Z bratskim pozdravom, Frank Petrich, gl. tajnik J. S, Z. Poročilo o znamkah se glaai v originalu: REPORT OF DUBS, 8TAMPS, BOLD, AND AMOUNT PAID TO THE NATIONAL, STATE AND COUNTY OfTIOES. 1917 Stain pH To Nat '1. To the Htate sold Office and County 8125.05 8126.61 August ... ...... 2516 125.80 126.61 September . .... 2443 122.15 124.90 October . . . ...... 3296 164.80 157.11 November . . . .... 2S02 140.10 131.64 l»e«rcuiber . , .....2102 110.05 106.72 — IT,„660 8817.95 8774.44 1918 January . . ..... 3564 8185.65 8178.54 February , . ..... 2583 133.80 129.33 March . . . . ...... 3459 1S4.90 178.54 April ..... ...... 2773 151. ar» 140.44 May . . . ...... iiOOS . 15S.60 140.73 June..... ...... 2239 120.90 113.14 17,526 8935.70 8880.72 strali proti aneksiji Alzacije in Lorena "brez dovoljenja vladanih samih." Psihologi se bodo čudili, zakaj ni mogel čas dovršiti dela miru v naših srcih ali zakaj se ni poleglo ogorčenje v 47 letih našega suženjstva. Mi pa vprašujemo, če je bila naša krivica, da je napovedal Napoleon 111. bedasto »vojn'/ , Prusijit Zakaj bi bili mi Alzačani žrtve kriminalne nemarnosti, ki je dovedla nepripravljeni cesarski francoski režim do napada na vojattko organizacijo PrusijeT Edinole Alzačani smo plačali ceno pruske zmage. Zakaj t V teku štiriindvajsetih ur smo bili prisiljeni odpovedati se svojim navadam, tradicijam in pozabiti svoj materni jezik. Proti naši volji pa so nas pitali s kulturo. Vsakdo, ki se je upiral njemu edinemu, je bil odgovoren za svoja dejanja, je bil vržen v ječo. Kljub temu pa smo bili lojalen narod. Naš protest se je omejeval na izide volitev. Nikakršnih cestnih demonstracij ni bilo, kajti bili smo ljudje, ki se zavedajo svojih pravic. Pred vsem pa smo se čudili, zakaj nismo deležni enakih pravic kakor druge nemške dežele, Bavarska, Saška ali Virtemberška. Nismo razumeli, zakaj nam mora vladati Prufc, kateremu niso bile znane naše potrebe. Imeli smo pravico pričakovati, da se nam dovoli krajevna samovlada. Vprašanje je bilo le, kdaj se to zgodi. Nekateri manj boječi izmed nas so vpraševali, zakaj se postopa z nami drugače, kaikor z ostalimi. Nato pa so odgovarjali naši diktatorji: " Vi Alzačani niste izrazita nemška dežela. Osvojile so vas tiste države, iz katerih je sestavljeno aedaj nemško cesarstvo in vi pripadate vsem in nikomur. Vsled tega ste separatna institucija ter naravni podložniki našega mojstra, pruskega kralja." Tako so govorili vsi naši cesarski namestniki: Bismarck-Bohlerr, Manteuffel, princ Hohen-lolie in drugi. Mi pa smo požrli to novo ponižanje. Kljub vsem teni težavam pa smo nadaljevali s protesti pri volitvah in sicer kljub velikanskim zaprekam. Našim kandidatom se je odrekla pravica^ govoriti na javnih shodih. Nadalje pa ni bilo nikakršnih časopisov, ki bi bili podpirali te kandidate. Ni se jim dovolilo plakatiranje imen na javnih poslopjih, dočim so se dajale kandidatom kajzerja vse mogoče ugodnosti. Naša lastna zavest pa nam je ukazovala tihi red in pošiljali smo v državni zbor može svojega lastnega političnega in narodnega prepričanja. Pri otvoritveni seji zakonodaje je eden teh mož vstal ter izjavil v imenu svojih tovarišev: "Prebivalstvo Alzacije in Lorene, katero zastopamo tukaj, nam je poverilo posebno in važno , Iz Londona poročajo: Inforntacije iz dobrih virov govore, da je vrhovno poveljništvo nemške armade zastavilo vse sile, da dobi ali izgubi vojno pred začetkom leta 1919. Vojaški opazovalci si belijo glave, kako je mogoče Nemčiji misliti na odločilno zmago. Najmlajši rekrutje, ki stopijo v nemški armado v oktobru, štejejo komaj 400,000 mož in v tem času bo Amerika najmanj dvakrat ali trikrat nadkriljevala to število s svežimi armadami, ki pridejo čez morje. Iz Amsterdama poročajo, da se nemški kaj-zer boji napada na svoje življenje in je vsled tega pothrojil telesno stražo. Kajzer se varuje tudi s tem, da se zunaj nikdar ne vozi v avtomobilu ali vlaku, ki je namenjen zanj, temveč v prvem vozu sedi nekdo drugi, ki je precej kajzer-ju podoben, medtem ko se vozi Viljem v varni daljavi zadej v skromnem avtomobilu ali vlaku. Njegovo osebno stražo tvori polk izbranih vojakov, ki ga nikdar ne pu-ste izpred oči, in nad njim vedno kroži eroplan. Dne 1. avgusta, ko so pretekla štiri leta, odkar je Nemčija v vojni, je kajzer izdal na armado in ljudstvo velik slavo- misijo. Prosilo nas je, naj damo izraza njegovi misli glede na prisilno izpremembo njegove narodnosti. Vaša pogodba v Frankfurtu je zloraba sile. Državljani z dušami in inteligenco niso trgovsko blago, s katerim se trži. Najmanj, kar bimogli storiti, bi bilo, da bi predložili pogodbo nain v odobravanje." Ko je izrekel junaški poslanec to obsodbo, so ga pričeli smešiti njegovi tovariši iz drugih nemških dežel. Naše suženjstvo' pa se je oficijel-no potrdilo ob številnih prilikah. Pri inavgura-ciji novega tribunala v Strassburgu je rekel cesarski generalni prokurator koncem svojega go-'fvorai "Milost bi bila v Alzaciji napaka in zmernost 'bi bila nevarnost." Par mesecev pozneje je bilo razpuščeno vsako alzaško društvo. Francoski napisi na kamnih, celo na nagrobnih spomenikih so bili "verbo-tsn". Vsakdanja prikazen pa je poatala zaporna kazen za starše, očete in matere, če ao njih otroci za vpil i: "Vive la France!" Videk infamije, katero si more izmisliti le peklenski pruski duh, • pa je bil dosežen s postavo potnih listov z dne 1. junija 1888. Vsaka oseba, ki je hotela priti v Al-zaeijo iz Francije, se je morala opremiti s potnim listom, katerega je potrdil nemški poslanik v Parizu. Al-začan, ki je živel v Franciji in Čigar mati je umirala doma, ni mogel pohiteti domov brez dovoljenja nemškega poslanika v Parizu. Zelo pogosto so se ljudem taki potni listi odrekli brez vsakega utemeljevanja. Ko je naslednik Bismarcka, Caprivi, izjavil v nemškem državnem zboru, "da je njegov najvišji cilj razširjenje vrzeli, ki loči Francijo od Nemčije," smo se Alzačani tesneje in tesneje o-prijemali matere Francije. Caprivi se je motil, in tako je čutil nemški cesar potrebo izjaviti re-krutom iz Alzacije: — "Ihr seid deutsch und deutsch bleibt Ihr." Vi ste Nenici in Nemci ostanete. Ti reki^iti pa so danes možje, ki se bore v francoskih vrstah proti Nemčiji ter obenem dokazujejo, da je bilo prerokovanje nemškega cesarja velika iluzija. Nemčija ni nikdar mislila na to, da smo narod s srcem in dušo. Njeni ukrepi glede na nas so bili storjeni, ne da bi se nam bila kdaj dala prilika izraziti svoje nazore; niti leta 1911, ko se naiu je dovolila takoizvana konstitucija ali ustava. Z Alzacijo in Loreno se je vedno postopalo kakor z osvojenim ozemljem in prebivalstvo teh dežel se je ločilo kakor s kitajskim zidom od ostalega sveta. Ko so leta 1871 pridrli v Alzacijo nemški političarji, pustolovci in drugi, so bili sprva sprejeti z brezbrižnost jo. Pozneje pa se je razvila ta brezbrižnost v zaničevanje in končno v sovraštvo. \ spev "sijajnim pridobitvam, ki smo jih mi (z "mi" milili kajzer sebe in svojih šest sinov!) iz-vo je vali z božjo pomočjo." Nato pravi, da izidejo z nastopnim letom najhujši časi za Nemčijo, "ampak Nemčija izide iz viharja zmagovita in ponosna, tista Nemčija, ki je vrgla ob tla že marsikateri mogočni (!) narod." Končno poziva Nemce, da se morajo boriti za eksistenco cesarstva do zadnjega in zaključuje z običajnim "Bog je z nami." Londonski "Ezchange Telegraph" ima poročilo, da so se uprle bolgarske čete blizo Sofije in da zahtevajo mir. Med uporniki in lojalisti je bila krvava bitka,v kateri je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih ;ubita sta bila dva stotnika. 200 re-krvava bitka, v kateri je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih; ubita sta bila dva stothika. 200 re-belov je zaprtih. Dalje poročajo, da je nastala nezadovoljnost v bolgarski armadi vsled pomanjkanja živil na fronti. Znamenja prihajajoče revolucije se množe. O skrivnem odhodu kralja Ferdinanda se razširjajo med Bolgari zelo razburljive govorice. Zadnji .-.len so bolgarski Dual stumps ar« iucluded la the regular stamp«. FINANCES Income: 1017 Halaac« froai Jaae .........o»...........S 1,109.49 July.........................................SM.7I August . . ...................*..........................759.97 Heptember................................................................568.41 October....................................................728.011 November...........................................718. > I I M ember................................................................829.32 ISIS J ..............................................................................#127.35 February................................. ' *05 87 Mar«'Ii.................................% . 7S0.00 April...........................................685.52 MaV.........................................................851.12 June..............................................................................0,253.84 Total................... Kxpeime*: 1917 July............................ Au|(ust.......................... September..............*........ October....................... November....... ............... December....................... ISIS January......*................. February........................ March.......................... April........................... May............................ June ............................ Juue Allotment» to the Heetioas .. Total .................... Total lucome ...... Total Expenditures . ............. Bu Is nee Juue 30, 1918 .. .818,430.25 .. 8 583.84 544.91 448.18 706.89 375.14 754.39 Balance June 30,, 1918 ................ Out nt s titling account! . .................. Ihme Banks...................'........ 459.30 384.52 527.37 408.40 541.34 . 1,791.33 . 10,089.07 .818,191.89 818,430.25 .818.191.S0 .8 238.45 .8 238.45 598.88 369.40 Total aasest s............................8 1,204.51 Fraternally submitted, Frank Patrick. Translator Hacretary. Alzacija in Lorena Ker so jih v času miru vedno sumničili kot Frankofile, niso mogli Alzačani tekom vojne pričakovati od Nemčije, da bi postopala z njimi z rokavicami. Oficielno so nas označili za izdajalce Nemčije. - Belgija, z vsem trpljenjem, vsemi grozotami in vsem razdejanjem ter deportacijami je še vedno paradiž v primeri s položajem, v katerem te nahaja danes Alzacija. To ni nikakršno pretiravanje. Ovriene so postave, regulacije in sploh vsa načela civilizirane vlade. Vsak Alzačan je na sumu in vsaka družina sovražnika, kajti ni je družine, ki bi ne imela v francoski armadi kakega svojega člana. Stari zakonski pari se depor-tirajo, ločijo se možje od žen, puščajo otroci brez staršev in domovja, ter plenijo premoženja. To je pravi Inferno. " Napolnile bi se lahko cele knjige s povestmi o zatiranju Alzačanov. Ječe in umobolnice so natlačeno polne. V umobolnicah drže le nevarne ia nasilno umobolns, dočim so mirni umoboln! prosti. Pač pa spravljalo v umobolnice mesto njih takozvane "politične" jetnike. Dočim se je ves svet zgražal nad umorom Miss Ca veli v Bruslju, se je na stotine alzaških deklic in žena postrelilo brez vsakega rednega sodnijskega postopanja. Ustavilo se je vsako kolo v industriji in vsak kos strojev se je prepeljav v Nemčijo. Industrijsko mesto Muelhausen v gorenji Alzaciji je imelo pred vojno 100.000 prebivalcev, sedaj pa jih je najti v mestu komaj 30.000. Otroci v javnih šolah tega mesta so verrat zaspali radi lakote in sicer zaspali tako, da se ni*o več prebudili. Predvsem pa je treba ugotoviti, da so to dejstva in da so imena žrtev na razpolago, kakor so tudi znana imena odraslih žrtev, moških in žensk, ki so zapadle molohu nemškega ali pruskega nasilstva. Potrebno je, da spoznajo Ameri-kanci, v kakšnem položuja se nahaja Alzacija in Lorena. Pri vsej stvari pa je bilo dobro, da je našel dr. Gustav Blumanthal, ameriški državljan, svojo pot v Pariz, kjer je napotil svojega brata Daniela Blumenthala, odločnega prejšnjega al-zaakega Člans nemškega državnega zbora, da ie odšel v Ameriko ter predložil ameriški javnosti vse dokaze za te slučaje. Alzačani se ne bojimo proste Amerike, kajti naša sveta zadeva ne zahteva zase simpatij, temveč le pravice. Pravico pa moramo dobiti, kadar se bo razpravljalo o mirovnih pogojih. Vemo, da bodo ameriški delegati na tej konferenci gledali na to, da se pravici pripomore do zmage, kajti predsednik Wilson je sam izjavil, "da seN ne sme nofcen narod, tudi najmanjši niti prodajati, niti izročevsti brez dovoljenja vladanih samih." vojaki v Sofiji metali kamenje na poslopje turškega poslanika in pobili šipe. Nemško poslaništvo je pomnožilo svoje straže. Iz Kandalsake poročajo: Nova začasna vlrda "Severne dežele", ki ae je pred kratkim ustanovila v Arhangelu, je izdala oklic, v katerem prsv», da severna dežela" ni več v zvezi s so v je t cm v Moskvi, in da je namen nove vlade regenerirati Rusijo, stopiti v ponovno zvezo z entento, braniti severne pokrajine in vao Rusijo pred napadi Nemčije, Finake in drugih sovražnikov, osvoboditi odtrgane ruske dežele, ponovno ustanoviti občinske dume in zemstva ter sklicati ustavodajno skupščino, oživeti politično in versko svobodo, zajam-čiti pravice kmetom m industrijalnim delavcem in končno preskrbeti ljudstvo z živili. Vlada apelira na rusko ljudstvo, da naj se ji pridruži, obenem pa apelira na ameriško, angleško in francosko ljudstvo, da ji finančno pomaga aatreti lak.ito. \ lada tudi priznava, da so zavezniške čete prišle v Arhangel z namenom, ds pomagajo rmkemu narodu. . ♦ * . . t .1 < -s Stran Kam ^mmiiirt........... PROGLAS Od prvoga jula 1018 goiliue J. 8. Savei u A merici postavljen je na oanovu aamoupravih sekcija i prema tome svaka narodnoat ima podpOBO pravo pcduzimati sve one akcijc. koje smatra kao savremeue i najuspesnije za p ros vetu i orga aiiovanje radničke klase. Zato privremeni Odbor Srpuke jjoc. Sekcije, podpuno svestan dužnosti, koja nm je poverena i odgovornosti za cco rad i s ve po duh vate prvenstveno smatra sebe ohaveznim, da objavi sledeče/ 1. Načelna izjava. , Srpska Socijalistička Sekcija kao sastavni deo Jugoslovenskog Socijaliatičkog Save/.a zaatupa prtedpe medjunarodnog soci.jaliz-ma, u isto vreme konstruktivni program i taktiku, usvojenu na loadeoskoj medjusavezničkoj soci jslistačkoj konferenci ji od marta m«, god. 2. Cilj. Cilj nsm je prvenstveno klasno prosvetiti, i organizovati» rad ni narod sa slovenskog Juga i na ta, sačitf%iposobiti ga za život i t* bu — a^klasno svesni ljudi znače kako da poprave svoj položaj u sadašnjosti i dalje kako da vode borbu za konačno oslobodjenje. . Mi se borimo za Industrijski! Demokraciji! i Socijalnu Pravič nost, to snači aodjalisam. 3. Put ka cilju. Zajednički put ka cilju jeste put klasnog boja na svima lini jama, gde su radnici orobljeni obespravljeni. 4. Organizacija. Da bi klasni boj doneo željene rezultate, proletarijat se ima kao klasa organizovati i nacionalno konstituirati. Historija progreaa I rsdniekog pokreta pokazuje, da nema napredka i>ez organizacije. Proleteri se udružuju za svoj tzajamni napredak i boljitak, a esim toga, da obave sve one za-iače, koje neorganizovani nikad aebi mogli oba viti. Zato su arpaki socijalisti u A merici i Evropi naatojaJi svlm silama, da se radni narod organizuje čim >rije. Mi čemo nastaviti njihovo djelo •dvojenom snagom i pozivati pro-fctere, da se ujedine i organizuju 0 Jugoslov. Soc. Savez, prven-ft veno. Orožje n klasnom bojo. Za radničku klasu u sadašnjosti socijalistička štampa i literatura jeste najmočnije oružje n klasno-me boju i prema tome organi-zovanje se ne može ni zamisliti bez novinstva. Agitacija i budjenje širokih slo-jeva radničke klase jedino se može uspešno sprovesti pomoču itampe i literature: iz socijalistič-kih listom radni nared jedino može crpiti pouke i snage i dobiti istinite vesti i komentare o naj-važnijim dogadjajima u životu: Pomoču socijalističkih listova se nvogu uspešno zastupati načela i program socijalne demokracije. Pomoču socijalističke štanipe jedino mogu Voditi opširne diskusije o svima spornim pritanjima i na ta j način prečistiti svi zamrše-ni pojmovi i kristalisati mišljenja. Jednom rečju, klasni boj bez itampe j« nemoguč. Zato privremeni odbor srpske socijal. sekcije jSvlja svima drugovima, da sn izvršene sve pripreme za pokreta-nje socijaliutičkog lista, i od 15. augusta 1918 poceoe da izlaze "Radničke Novine", organ srpuke Sekcije i Jugoslovenskog Hocijalističkog Saveza, koje če učinitf sve, što se pod ovim teškini «►kalnostim* učinlti dade — da od govore svome visokom pozivu •oeijslističkog glssils. Adrcisa glasi: Radničke Novine, 2296 Cljrboum Ave., Chicago, 111. Mi apeujemo na sve naie dragov« i simpatičare, da se zanzmn U proiirenja Rad. Kovina. V ovim stidbonosnlm danima po' radničku klasu, u ovome dobti džinovski promjena i prevrata za čitavo ^ovečanstvo ima samo je-dan izbor i mogučnost —ili če ostati stari poredak i sva stara *ls sa njim? Ml smo uvereni, da je socijali-tsm neizbeživ po zskonima društ Venog razvoja i Instoriake nuŽno-•ti, i da nema sile na svetu, koja toole zaustaviti t očkove progresa. Rat je slom i katastrofa starogu sistema i so< ijalisti niša odgovorni sa ovu pusto«, koja je nastala um Ud rata. Ali smo mi svi odgovorni pred historijom čovečanstva sa novi poredak, koji ima da itupi u život posle rata. Drugovi naši, jeste li podpunp svesni te odgovornosti! Stari sistem je pukao u svojim osovinama od centra pa do kraj-nih linija kruga i dauas nema te sile na svetu, koja če povratiti sta-tum quo ante bellum (ono 41 božansko" stanje pre rata). Dauas pada ju poslednji ostatci feudal-nog gospostva i biče zatrpaui pod ruševinama za večita vre mena. Vladavina careva i kraljeva pri-miče se koncu a time i vladavina feudalnog despotizma i autokracije. Ml smo svi živi svedoci tih do-gadjaja i ponovo pitamo — jesino li svesni svega, što se pred našim očima dogadjaT U najbližoj bu-bučnosti narodi ima ju uzeti državno kormilo u svoje ruke, ako ne žele, da ostanu i dalje igračka u rukaiua suludih carskih mani-jaka. Danas j oš po čelom svetu vlada chacu i nered kao posle zemljo t resa. Nad eoveeanstvoni vise i črni oblači prepuiii munja i gromova Mi se nalazimo na granici iz med ju starog i no voga doba, koje če nastupiti sa noviiu Nnagama, koje se formira ju u ljudskoj za-jednici. Iz ovoga chaosa i uieteža die i če se snaga proleterske svesti, da spase čoveeaustvo od novih kata •jtrofa. Na obzorju pojavljaju se prvi zrači zore i ljepših dana. Zato svi vi, koji pripadate rad-nome narodu i poznaj e te zakone razvoja, podignite n vis čela i za stave I Za oblacima je sjajno i žarko sunce istine i pravde. Budite svesni dužnosti, koju vam je historija društvenog raz-vitka opredelila. Do«1n \t vreme, da bo teorija počne privoditi n delo, nastupaju dani najžfvlje aktivnosti. Radni narod je pozvan, da spase čoveeaustvo od novih stradanja i muka, od bede i ne-voljc. f Zato st upajte u organizacije s\i Vrr< koji ste orabijeni i obespravljeni; «i veliko delo oslobodjenja treba ju se sve snage i močan savez a najviše treba solidarnosti prole-tarijata. skih narodov in s tem deluje za nadaljno suženjstvo naroda ,f9f MONARHIJO. Vse zadeve tičoče se organizacije, ae morejo priobčati v glasilu po eukrat ua teden, iz čeaar sledi, da za glasilo popolnoma zadostuje tednik. Organizacija plačuje nad 160 naročnin glasilu (namreč društvenim tajnikom iu gl. odbornikom.) Dnevnik stane še eukrat toliko j^ot tednik. Ako vzamemo ekonomsko vprašanje v obzir, smelo izjavimo, da izda organizacija, ako ima dnevnik za glasilo, v to svrho nad $300 letno več kot pa ako ima tednik. Glas Naroda je glasilo prešte-vilnih jednot in jeduotic, zvez in zvezic, da bi mogle vse pričakovati dobrega napredka, valed če-sar smo mnenja, da je za našo organizacijo bolje, ako itua za glasilo list, katerega nima preveč podpornih organizacij za glasilo in ki v resnici zastopa delavske ,interese v vseh ozirih. Iz zgoraj navedenih razlogov je sklenjeno, da odstrani naša organizacija glas naroda kot uradno glrfsito ter ga nadomesti s prolctarchm (kateri je sedaj pomožno glasilo). Namesto pomožnega glasila pa naj se postavi enakopravnost; Nadalje je sklenjeno, da se da gornja resolucija članstvu na splošno glasovanje in ako nadpo-lovična večina glasujočih odgla-suje v prid resolucije, se nalaga gl. odboru v dolžnost takoj po odglaso vanju povzeti nadaljne korake" v smislu te resolucije. Za društvo 44Zaveznik" itev 3 S. D. P. Z. Stephen Zabric, predsednik. Louis Krasna, tajnik. Mihael Vadnal, blajanik. August Orel, zapisnikar. .. LI8TU V PODPORO. Jack Arck, Hreezy Hill, Kans. 25c — Steve Baje, Fairpoint, O. $1.00. — Frank Kershinar, Swan-son Bay, Canada 60e. — Joe Che- pun, Chicago, 1M. 50c. — Jakob Kaizer $1.00 Štefan Buika 50-. Martin Šuštariič 45e/ Po 25c: Karol Luduian, A nt. Kostelec, August Orel, Andrej Mele, Msrt. Zalar, Louls Zalar, Ant. Mele, liouis Martinčft, Alez Zabrič, Neimenovan, Ant. Gostinčič, Fr. Go ser, Boštjan Goser, Geo. Jerovšek, Ivan Kos, Fr. Brdon, Ant. Jene, Fr. Klinar, Ant. Kraje in Frank Pavlovčič 50c. Vsi v Johnstown, Pa. in poslano po PavlovčUu. Skupaj..........9.30 Zadnji izkaz.............29.36 ADVJERTXßßMßllT SLOV. DELAVSKA Ostaaovlj dne 16. avgusta 190t. PODPORNA ZVEZA Iukurportrana 22. apriU 1909 v državi Peaa. Vsega skupsj.........$38.66 Iz New Yorka poročajo: Zvezna veleporota, ki je preiskavala umazano afero profit a lačnih tovarnarjev, ki so izdelovali dežne plašče, je obtožila dvanajst podjetnikov, ki so podkupovali vlad ne nadzornike, da so lahko oddajali slabo blago. Obtoženci so bili aretirani že 22. julija in vsak je moral položiti $2,500 do $10,000 poroštva. Večja Amerika po vojni. Po vojni bodemo imeli večjo Ameriko kot smo kedaj mislili. Napori nas bodejo na redili boljše. Toda če hočemo nouiti naš del narodnega ' bremena, potrebujemo zdravje in živahnosti. Dober želodec je podlaga dobrega zdravja. Vi morate imeti odvajalne organe čiste, Trincrjevo ameriško grenko vino sčisti želodec in poživi ves prebavljalni sistem, če trpite na neprebavnosti, zaprtju, napetosti, glavobolu, migreni, nervoznosti vzemite Trinerjevo ameriško grenko vino. Cena $1.10. Po lekarnah. — »Trinerjev liniment daje hitro pomoč pri oteklinah, lunrrbago, nevralgiji, izmučenih mišicah. Če ste dolgo hodili, kopajte noge v vodi, nakar jih namažite s Triner-jevim linimentom. Cena 35 in 65«' po lekarnah, po pošti 45 in 75e.— Jos. Triner Co., kemisti, 1333--43 S. Ashland ave., Chicago, Hi. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik. IVAM PROSTOR. 1098 Norwood R*d., Cleveland, Ohio. Podpredsedniki JOftlP ZORKO. JL P. P. 2, Box 113, Wost Newport, Pa. (31a tih tajil k: BLAt NOVAK. 031 Main ttr . Johnatown. Pa. t Po«. UJulk: FRANK PAVLOVCIO, 034 Mam Str., Johnrtown, Pa. 8. Pom. taj.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main St., Franklin, Oooemaugh. Pa Blagalalk JOSXP 1BLS. 0002 St. Clalr A v«., OloveUod, Obla. Pom Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Bo* 27, Bridgeport, o. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PBTBRNEL, Bos 90, Wlllock, Pa. 1 nadaoralk: NIKOLAJ PO VSE. 1 Grab St., Narniej H1U, N. S. Pltta-burgb. Pa. 2. uadaorulk: IVAN OBOfELJ, 886 B. 137th St., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN. Box 72, Bast Mineral. 1. porotnik. FRANO TEROPCIC. R. F. D. 3. Box 140. Fort Smith. Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th St.. SprlngfleUl. Ili VRHOVNI ZDRAVNIK: , Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo 8t., PitUburgh, Pa Olavnl urad: 634 Main St., Johnstown, Pa OAS NARODA. URADNO GLASILO: 82 Oortlaadt Street, New York Oltj. I K* Onjfna druAtvs, or.iroma njih uradniki, so uljudno proicni peljati vw dopiae naravnunt na (;lav/1«>Ka tajnika in nikogar drugega. Denar naj s«; poAljc edino potdbi PoMtnili, Exp**i«nih, ali Han^aih denarnih nakaanie, nikakor pa n« [Mitom privatnih čekov. Nakaznice naj m nastavljajo: Hlaft Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naalovljeue poilljajo x menečniin fMtro^ilon« ua naalov g), tajnika. V sln«'aju, da 0|ia/.ijo druAtveui tajniki pri poročilih glavnega tej nika kak«* (»oaitinjkljivosti, nuj to neuiuUuuu» naznanijo uradu glavnega tajnika, (ta so v prihodnje popravi. Bndnčnost pripada svesnom i uj edin jenom radnom narodu. Zato na posao agitacije i organizovanja. Največi su doga-djaji pred nama — a ne za nama. Teorija postaje sila, kako obuhva-ti mase, sada je vreme, da se dodje u dotieaj sa širokim slojeviiua masa. Drugovi, nčinite svoju dužnost. Sa drugarskitn pozdravom za pobjedu aocijaliima. Privremeni odbor srp. soc. sekcije. Chicago, augusta 1918. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega soetroit 210 ....................25 20 44 Detroit 114.....^________50 44 Detroit «1 ...........23 N. V. New York ...........1« .. ¿>hio Coltinwoocl..................100 •4 Cleveland 27 ..............»0 44 Mavnard......................36 44 Youngstown.......100 44 Pine Fork ..................9 .. 44 Barberton............1» 44 York ville......................14 1 44 Cleveland 71 ................100 23 44 Neffi....................25 .. Pa. I|li^l>imiW»HllBlilW»ll*lllMlllllMllt VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega prirede Združena Slovenska društva za Johnstown in okolico v prid Slovenskega Republikanskega Združenja DNE 25. AVGUSTA 1918. Ka prijaznem prostoru na Maxtaom (Constable Hall) poleg Oblo Stroet-a. Na tem pikniku bodejo Kaxtopana vsa društva pridružena k Hioven akemu Republikanskemu Združenju v osrednji PennsylvaftSji in upati j* na ogromno udeležbo od strani članstva, kakor tudi od ostalega občinstva. V obilni meri bode preskrbljeno za vsakovrstno zabavo in najboljdo post režbo. Vsem veselo dobrodošli! Pripravljalni odbor. K HHMHBMMH11 HB um"1 1 umwMmuti.Ru.iiHniimi'ruiutMMiH... 3QEIBI Na|vet|a slovenska zlatarska trgoviaa FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, veriiice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plotf •lovonskik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Ptfite po c«nik, kateri se Vam polije broaplačao. Najboljšo blago. Najnižjo cene. 9 Eli IIIIIIIIIHIIHIIIIIIItlllMIIIIIHtllllllllUnillllHIMIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIUHHIIIIIIIIIIII|||| ^ MODERNO UREJENA I' NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA I • , I Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, tur&ka | kava, sladoled in smodke. Oprto po dnovu in po noči. Tel: Canal 1220. I 2. RADNOVIC, : lastnik, p 1149 W. 18th. Str. 1 Chicago, III. Tiliitiitisiiniiiliiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiti -nttiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiitiiiiiiiiiMMiiin« Bednih itnamk rscpe^snfb.... ........................."1891 Dualnih znamk rar.petfcnih.............................. 216 Isjemnih znamk razpe^anih............................. 10 Bkupsj...................................................2UT Ta J nil trn I. ft. B.' Previdne gospodinje imajo doma r«Hh»o «no stokUnl«« Dr. PAIN-EXPELLER F.sn««ljlva arxdatvo ta vtr»nfk pri r»rmMW4tl> bolestttaK, praktMts. IjSaju itd. Jedino prsti • var^trsno saamke sidra ta S6a. v lakamah ta aaravnoaS od ,NTBR S CO. Nw Vwk, N. V P. AO. HICHTRI m« fed. «.i- _____«..- . PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kvader js potovalni soitapnik Prolstarca" sa vsa države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar te tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu prt tem post« kolikor mogoče pomagajo. Upr.vv mitvo „ , -T T ■ « M™ *' f w H0LBTABBC Stališče socialistične stranke in vojna. tto, bi morili smatrati sami sebe za izdajalce ao-rialiatičiie ideje, ako bi na kakršenkoli način pomagali kandidatom, ki napovedujejo, da bodo zahtevali odpoklic ameriških čet iz Kvrope, kandidatom, ki «i sicer nadevajo ime socialistov, pa za-dajejo socializmu a avojo utopično pacifistično taktiko najhujše udarce. Vpaino, da bo narodni odbor atranke pri volji resno uvaževati naše argumente in srno prepričani, da mora po reanem uvaževanju priti do tlakih zaključkov. Slovenifka sekcija J. H. Z. Srbska sekcija J. 8. Z. Češka organizacija 8oc. St. UTRINKI. "Echo de Helge" javlja, da je pred nekaj dnevi ekaplodirala velika zaloga nemškega streliva v belgijskem mestu Monau. Del mesta se je podrl in 50 Nemcev je našlo amrt. V Zuevu je eksplodiral nemški municijski vlak in sto oseb jo izgubilo življenje. Londonski "Exchange Telegraph" ima poročilo iz Kodanja, ki se opira na poluradno "Pravdo" in uradna "Izvestja" v Moskvi, da namerava provizorična vlada v Omaku formalno napovedati vojno boljševikom. Češko-slovaške čete, ki ao pripomogle tej vladi do obstanka, mobilizirajo Ruae v vseh okupiranih teritorijih Sibirije. Sovjetska vlada je prejela mnogo pritožb od delavcev in kmetov v dotičnih krajih, da jih premagovalci s silo potiskajo v armado. Veet, da ae je aovjet umaknil iz Arhangda in da so meato s pristaniščem okupirale zavezniške Čete, še ni potrjena, vendar pa je verjetna po mnenju vladnih krogov v Londonu. Atenski list "Hestia" prinaša vest, da je bolgarski kralj Ferdinand odpotoval nekam ;ia mirovno misijo. Iz Kodanja javljajo, da sta si Lenin in Troc-kij nabavila tetesno stražo, ker jima groze nasprotniki s smrtjo. Iz Berlina jsvljajo "Daily Mailu," da so vesti o porazu nemške armade ob Marni dosegle sleherno hišo v Nemčiji in povsod — posebno pa v Berlinu — so napravile vtis nepopisnega obupa. Berlinski "Tagebtott" piše odkrito, da se ni bilo tako "velike potrtosti in malodušnosti" na Nemškem, odkar traja vojne. Iz Berna poročajo, da se razširjajo v Berlinu govorice, da sta bila kajzer in Hindenburg umorjena. O zadnjem pravijo, da je imel dvoboj z bavarskim kronprinceiu, ki ga je ubil. Dalje pripovedujejo v Berlinu, da je bilo v zadnji bitki vjetih 100,000 'Nemcev. "Frsenkische Tages-post" obsoja te govorice, češ, da "delajo že itak nervozne ljudi še bolj nervozne." Iz Washingtona poročajo: Generalni štab se bavi z načrti ameriške vojaške ekspedicije, ki odide v družbi z Japonci v Vladi v ost o k V vojnem departmentu so izjavili, da bo šef generalnega štaba, general Mareh v par dneh lahko poročal nekaj podrobnosti o tej zadevi. Misli se, da bo vodstvo ekspedicije v rokah japonskega generala. Iz Kandalaske poročajo: Zadnji teden se je izkrcalo manjše število ameriških vojakoVVna ruska tla v Arhangelu. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravilo. Rusko ljudstvo smatra, da nimajo Združene države nobenih sebičnih namenov v Rusiji i nda jim Američani jamčijo za prijateljstvo zaveznikov. Čete so se izkrcale na suho na vabilo voditeljev nove provizorične vlade, ki je ovrgla krajevno boljševiško vlado. Krajevni sov* jeti v okolišu Arhangela podpirajo novo vlado. Člani nove vlade so bili vsi delegatje na ustavodajni skupščini. Iz Bazla poročajo, da sta se nemški kajzer in njegov avak, bivši grški'kralj Konštantin pošteno sprla. Konstantin je zahteval od kajzerja, da začne večjo ofenzivo na Balkanu in mu pomaga dobiti nazaj grški prestol, toda Viljem jc odklonil zahtevo. Konštantin je tudi hotel oženiti svojega sina Krištoferja z neko ameriško mi-Ijonarko, da na ta način pride do kakšnega denarja, ali miljonarka se je premislila in obrnila je hrbet beraškemu eks-princu. Londonski "Daily Express" ima poročilo iz Amsterdama, da je bila pred kratkim med pomorščaki nemške mornarice v Wilhelmshavenu resna revolta. Večje število upornih pomorščakov je bilo ustreljenih in veliko jih je v zaporu. Revolta j«, nastala vsled spoznanja, da ima zavezniški boj proti nemškim submarinkam reaničhe uspehe. Na Holandskem so baje izvedeli, da se vrši med nemškimi pomorščaki že šest mesecev skrivna agitacija proti jubmarinski kampanji. Moštvu ie bilo priporočeno, naj pobije častnike in izroči podmorsko ladjo, na kateri služi, zaveznikom pri prVi priložnosti ali naj jo pa potopi v nevtralnih vodah in pobegne na suho. Agitacija ni bila hr** uspeha, kajti iz ravno istih virov poročajo, da je zadnje čase izginilo več kakor petdeset nemških snbma-rink, o katerih se nič ne ve. Iz Kodanja poročajo, da nameravajo boljše-viki napovedati vojno Japonski. Druga vest iz Mo skve čez Berlin pravi, da so boljševiki zaprli deset francoskih častnikov, ki jih dolže aosarotnilkih dejanj v zvezi s socialnimi revolucionarji v Jaro-slavu. Dalje javljajo, da je aovjet odkril novo zaroto v Vologdi, kjer je bilo aretiranih štirideset rastnikov. Boljševiška vlada (centralni izvrše -valni odbor sovjeta) je baje dovolila 300 miljonov rubljev za vojne operacije proti Čehoulovakejn. Is Kodanja poročajo: Prebivalci na Aland-skih otokih v Baltiškem morju so i dinamitom rasatrelili ondotne utrdbe, boječi ae, da posta-aejo pod »emško kontrolo nevarne za Švedsko. Iz Stockholm« javljajo, da je boljševiška vlada pretrgala vse privatne zveze z Anglijo. Ijeon Trockij, boljševiški vojni komisar, je prišel v IV trograd. Iz Vladivoatoka brzojavljajo, da so Češkoalo« vaške čete v Sibiriji naletele na močan odpor sovjetske armade ob reki Uaur. Čehoslovaki so se pričeli umikati. V Curih prihajajo vesti o resnih spopadili med turškimi in bolgarskimi četami. Po vesteh iz &vice napovedujejo nemški listi da misli admiral Capelle, nemški mornariški minister, odstopiti. Nemški liati sc radujejo zaradi odstopa maršala lloet/.endorffa, šefa avstrijskega generalnega štaba, ki je bil po mnenju junkerjev nasprotnik nemške submarinske kampanje. Iz Pariza poročajo: Louis J. Malvy, bivši minister notranjih zadev, je bil pred vojnim a« d i -ščem spoznan za krivega zveze a sov&znikom in obsojen na pet let Izgona Iz Francjje, Kar se tlfrf obtožbe špijonstva, je bil oproščen. m Berlinski "Lokal Anzeiger" poroča, do jc boljševiška vlada v Moskvi razglasila, da obs oji vojno stanje Med Anglijo in Kiuijo. Omenjeni nemški liat dostavlja, da prinaša to vest "z rezervo". — Obenem javljajo, da je te dni taoskoV-ska "Pravda", glasilo boljševiške stranke, oisala da se mora Rusija zvezati z Nemčijo (?) proti svojim bivšim zaveznikom. Dalje ja.ljajo, da je Trockij razglasil Čehoslovake, Francoze in Angleže za sovražnike ruskega ljudstva. Iz Washingtona poročajo: Vojni tajnik Baker, ki se je vrnil z zapada, je izjavil, da ne bo ameriška vojaška ekupedicija, ki pojde v Sibirijo, štela več kakor 10,000 mož, a prejkone manj. Dalje je dejal, da ne bodo skupne čete Amerike, Japonske, Anglije, Francije, Italije in Kitajske, ki pojdejo v Sibirijo, štele več kakor 25,000 mož. Baker je konferiral z Wilsouom, predno je podal omenjane izjavo. V uradnih krogih govore, da bo nova slovanska legija, katero bodo organizirali v Ameriki iz češkoslovaških, jugoslovanskih in ukrajinskih prostovoljcev, morda dodeljena četam, ki pojdejo v Sibirijo. Iz Curiha poročajo, da je Hindenburg pred kratkim na nekem sestanku obdolžil Luden-dorffa površnosti in nezmožnosti. Ludendorff pa zvrača krivdo na nižje generale. Londonski "Exchange Telegraph" je dobil zadnji petek poročilo iz Kodanja, da so boljševiki zaprli Maksim Oorkega, znanega socialističnega pisatelja in revolucionarja. Aretacijo je odredila sovjetska vlada, ko se je po preiskovalnem odboru prepričala, da deluje Gorkij s socialnimi revolueijonarji. Dalje poročajo iz Pe-trograda "Daily Exprewra", da je boljševiška vlada za stalno ustavila Gorkijev list "Novaja Ži*n." I/. Berlina javljajo, da je nemški general Ludendorff padel v splošno nemilost pri Nemcih, ki ga dolže, da je zakrivil poraz ob Marni in sploh ves neuspeh petih nemšikih ofenziv v Franciji letošnjo spomlad in poletje. Dalje pravijo, da je kajzer poklical maršala Mackensens v svoj glavni stan, ki najbrže dobi Ludendorf-fovo mesto. Iz Curiha poročajo: Brzojavke iz Krakova javljajo, da je bilo v Kijevu aretiranih več kot 500 oseb v zvezi z umorom maršala Eichhorna. Med aretiranimi sta tudi bivši ministrski predsednik Winneschinks in prof. Paul Miljukov, inani vodja ruske kadetske stranke, (t) Nemčija je poslala nove čete v Ukrajino, kjer se vrle krvavi boji med upornimi kmeti in Nemci. Nem-ei so odkrili zaroto, ki je imela strmoglaviti diktatorja Skoropadakega. «4 99 je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povedi, koristne gospodarske in go-«podinske nasvete, znanstvene za nimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, * mnogo mičnih dovenskih pesmic in poleg tegs pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 32 stra-leh in stane samo $2.00 na leto, .a pol leta $1.00. Naroča ae pri 'Čas", 2711 So. Millard Ave., Chieago, 111., v Clevelandu in oko-ici pa na 6033 St. Clair ave. Iz Curiha javljajo, da se je pravkar vrnil odličen nevtralen opazovalec iz Turčiie. ki je izjavil, da je delovanje Angležev v Mezopotamiji čudovito izpremetiilo splošno mnenje Turkov napram Angliji in zaveznikom. Turki primerjajo dela Angležev z deli Nemcev, nad katerimi se bolj in !-olj razburjajo. Angleška vojna uprava v Bagdadu je tdprla proste trge za turško prebivalstvo in naredila dobre ceste v okolici, kar se Turkom zelo do« pade. Turki ho pričeli spoznavati, da so jih Nemci v marsičem nalagali in pričeli so jih obračati hrbet. Mnogo turških dijakov v Carigradu jc opustilo nemški tečaj in oprijeli s^ se učenja angleščine, kar Nemce zelo jezi. Mohanredaiuhi dn hovniki vodijo fanatično propagando proti Ncnv čiji. * . Severovu zdravila v/(lr/ui<-jo zdravje v dru/muh. Bolne ženske naj bi na prenašalo hudih bolo£m, kreov ia drugih nerodnosti. katerim so tolikrat podvrženo. Teh bolečin bi na bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite sa jih že »«daj. ali od 1 zadetka. Rabit« torej ob£eznano zdravilo za ionska in za dekleta, vzemite s e veras Regulator ! » (Severov Regulator). To j« izborna tonika in zdravilo, oeobito pri lanskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega. kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1 25 steklenica; dobiva sa v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA PAZITE IN HR A. N I T E Narodni iarek pravit 14Pasite na val beli denar se črne dn*-ve." To pomeniš toliko kakor prvo pasite in krenite dokler ste ie adravi ia mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta. Vsak človek more paziti ia hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, ee lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja sa katerim vsaki »trumi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izref ki feravl: "Zrno do zrua Ečai kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali bres tka ni nikdar ničeear. Zatorej pričnite vlagati vai denar Ae s, ampak pazite, da ga nalagate v gdtovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vafto bančno knjilieo. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega. Poiiljamo denar v Italijo, Busijo ia Francosko. Prodsjemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najela varne hranilne predale. Hprejemo upise za parobrodao potovanje r staro domoviao po vojai. B ANK 1900 Blue Island Avenue, Chicago. I1L Kapital, vloge in prebitek snaša nad #6,000,000. CARL STROVER Attorney at Law • Zastopa na vs«h soditiih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8989. Lord Robert Cecil je dejal v angleškem par-* lamentu, da je Nemčija vzela Belgiji 2,330,000,900 frankov v obliki davka poleg ogromnih svot, ki so jih morale plačati razne občine, uicsia in posamezniki v obliki kazni. Cecil je dejal, da bo treba z Nemčijo obračunati zaradi tega plena, kadar se anide Mirovna konferenca. Dr. W. C. Ohleid.rl, Ml D. Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnik. Zdravniška pretakava brezplačna — planati je le zdravila. 1024 Blue Island 'Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Isvea Chieaga živeči bolniki naj pišejo slovensko. Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Se7eda. To je,"VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan, po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cesfne Železniške postaje, Lyons, III. Telefonska številka 224 M.,_' LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. IA 410 8RAII M., KMOSNI, VIS. Telefon 1199. KNJIGOVEZNICA Okusno, hitro in trpeino dela ta privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke eeas in poltena postrežba. BRATJE HOLAN, 163S Blue Islaad Ave., Chieago, lli, (Adv.) SLOVEH 01 pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL POD Naročite ai devnik "Prosve ta". Litft stane za celo leto pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za taj-ništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chieago, m. Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= Bine klan* šv Chieago, II*. Mi tiakamo v Slovenskem. Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiakovine za društvo in trgovce. -:- -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiakarni -- ..................................................» ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE CLEARINO HOt7SE'\ Saj to pomeni sa ljudstvo, če jo banka pod nadzorstvom "Clcarlng Housa". Vse banke, ki imajo svežo s Chieago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja se mora vriiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vee note, \arščiae, vknjižbo ia drage vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so založeni v drugih < bankah in pregledajo knjige in račune.! < Ce najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženje, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Čo banka drzno špekulira in se ji pride na sled, moraj eeeeeeaeseseeeeseeeeisseseeseeseseeeeessseeeeeoiin «T to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadsljnje ugodnosti in prsvice, ki ih vživajo banke, katere so združene v lenring House. i l/ADAk potrebujeta društvena po- trebičine kot zaatave, kape, ra- galije, uniforme, pečata in vaa drago obrnite ae na avojega rojaka F. KERŽE CO., 1711 South iUllard Avenne. CH1CAGO, ILL. ? i fw9i1%f v*|»*N| (n * Cenike prejmete zastonj. . Vae delo garantirano. i Ji Í Redar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Houhm ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promot po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, doklor se niso povrnile sopet normalne razmere. Ts Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspošen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing llous«. sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima %se privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet po polnih računov. American Htate Umika pa je tudi pod državaim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stnnju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NA&O bnnko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte za seznam saših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $900.00 zlatih hipotečnih bondov. Edini slovenski pogrebnlk MARTIN BARET1NČIČ 524 BROAD STKEET Tli. 1475 J0«NST0WI«. PA. ^W^WWWVrtWWlWWVWWWWWWftftñftflWWñdW^ prvnlsednik. A ME BI & KE DRŽAVNE BANKE*" Mue Island Av<\, vogal Loomia ia 18. Zaupno zdravilo dola čudeže Bkoro že 30 let se Triaerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasititi popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo vora, da v sedaajosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščiae, in tudi lekarja stane st»*r več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stslišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnoeti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadno slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja sli rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato po je slasti v oločaju protins, ali revmatična, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev ia drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcov in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN j« Izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje raifc izpuščajev in drugih košnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnovejšo nagrado so dobila Trinerjeva ^rav^a na mednarodnih razstavah: Gol d Modal—San Francisco 191&, Ofand Prix—Panama 1016. JOSEPH TRINER MANUFACTVRINC CHFMIST 1333-1343 South Ashland Ave... Chicago, 111.