DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. Nova bana sta dobili vardarska in zetska banovina. Za bana vardarske banovine je postavljen Svetislav Paunovič, dosedanji ban dunavske banovine. Za bana zetske banovine Peter Ivaniševič, narodni p lanec. Štajerski Slovenci so spregovorili! Mogočni slovenski tabor v Mariboru 9. avgusta je za nami. Slovensko ljudstvo je zopet glasno spregovorilo. Na veličasten način je manifestiralo za svojega voditelja dr. Antona Korošca, ki svoje ljudstvo varno vodi že 30 let. Našel je pa mariborski tabor svoje zanimanje tudi pri naših nasprotnikih, ki jih je strah, in jim ne gre v račun, da 10.000 slovenskih mož in fantov po mariborskih ulicah vzklika dr. Anton Korošcu. Tistemu dr. Korošcu, ki ga je bivši protiljudski režim žalostnega spomina, imel zaprtega, kakor zločinca; da vzklika po mariborskih ulicah 10.000 štajerskih Slovencev, ki so bili od JNS režima proglašeni kot protidržavni elementi, separatisti, punktaši in ne vem kaj še vse. Oni pa, ki so vihteli bič nad poštenim slovenskim ljudstvom in ki edini so imeli vsa ta leta patriotizem v zakupu (pardon — na jeziku), so morali vse to gledati. Da si vsaj malo ohladijo svojo c emoglo jezo, morajo pač enostavno razglasiti po svojem časopisju, da je bilo na taboru zelo malo ljudi. »Jutro« in »Večernik« sta jih videla 2500—2600. Ubogi bralci teh '^stov komu naj sedaj verjamejo, ko jih je pa marksistična »Delavska politika« že videla več, namreč 5000, pa same stare ženske, moških in fantov ni videla. *li smo pa videli 10.000 krepkih mož in fantov, ki so se razšli napolnjeni z novim pogumom po svojih domovih kot generali, kakor jih je v svojem lepem govoru nazval minister Jankovič, da vodijo armade poštenih in značajnih Slovencev v boj proti vsem tlačiteljem slovenskega ljudstva za zmago poštenosti v javnem življenju in dobrobit Slovencev pod vodstvom našega voditelja dr. Antona Korošca. V DRUGIH DRŽAVAH. V Franciji vlada Koininteraa. Dne 5o"uiija je Kominterna (komunistična internacijonala) imela zasedanje v Moskvi. Ob tej priliki je Dimitrov, vodja Kominterne, tako-le govoril o francoskih razmerah: »Pomoč, katero mi skazujemo vladi »Jedinega fronta« v Franciji, moramo izkoristiti za to, da pomagamo narodom, podložnim francoskemu imperializmu. Naša naloga je v tem, da prisilimo vlado »Jedinega fronta«, da popolnoma vstreže žeIjam svojih kolonialnih narodov. Zato je treba, da se nemudoma odpokliče vrhovni komisar Sirije, Martel, generalni rezident Maroka. Pejruton, in gubernator Alžira, Lebot in sicer za to, ker so jih imenovale nazadnjaške vlade. Vsi ti so predstavniki francoskega fašizma in imperialistične kolonizacije. Ti gospodje so ubijali, pošiljali v izgnanstvo, mučili in zapirali v ječe najboljše sinove kolonijalnih dežel. Mi moramo voditi množice kolonijalnih narodov brez prizanašanja proti francoskemu imperializmu in kaznovati te sluge fašizma ter osvoboditi podjarmljene narode soglasno po navodilih velikega voditelia narodov, Stalina.« Rusija ima zvezo s Francijo. Kominterna pa to zvezo rahlja, namesto da bi jo utrjevala in sicer s tem, da hujska francoske kolonije proti Franciji. Ali francoski domoljubi nimajo več nobenih oči? Kam bo to prišlo? Nek ruski list pravi: »Neke mogočne, tajne sile so sklenile pogin nacijonalne Francije kot je bil svoj čas sklenjen in dosežen pogin Rusije.« Predno pa in če se bo to zgodilo, bo v Franciji zadivjala državljanska vojska kot zdaj divja v Španiji. In to je namen Kominterne. Taki so sadovi komunističnih mirovnih kongresov. 'Nemirna Španija. Španija je v zadnjih stoletjih država vednih prekucij. Podobno kot zdaj je bilo 1. 1835. Bila je huda državljanska vojska med don Karlom in vlado kraljice Kristine v Madridu. Ta vlada je razpustila 900 samostanov in je zaplenila njih premoženje. Samostane so rušili in menihe pobijali. Nekatere države so bile za don Karla, druge za kraljico Kristino. Ladje teh držav so obkrožale Španijo in so vsaka za svojo stran posegale v boj. Dandanes smo bolj moderni, pa ladje nadomestujejo aeroplani. Pri tem so se pa dogajali tudi šaljivi prizori. V St. Sebastijanu je dne 5. novembra leta 1835 pri posadki igrala godba na utrdbi. Tam v bližini je bilo pa 20 karlistov. Ko bo zaslisali godbo, so odložili puške in so začeli plesati. Z utrdbe 30 na to oddali nekaj strelov iz kanonov. Karlisti so naglo polegli na tla in so mirno ležali. Na utrdbi so mislili, da so vsi mrtvi in godba je zopet začela igrati, karlisti so pa znova vstali in plesali. To se je še parkrat ponovilo, nato je streljanje ponehalo, godba je igrala in karlisti so brez skrbi plesali. Znatno povečanje ruske rdeče armade. Osrednji izvrsilni odbor kongresa ruskih eovjetov ter sovjet. narodnih komisarjev $ta sklenila in takoj odredila, da se morajo sovjetski državljani že 1. januarja potem, ko so dosegli 19 let starosti, javiti za vojaŠkc službo. Dosedaj so pričeli Rusi služiti vojake kakor v drugih državah z 21. dopolnjenim letom. Vojni komisar je dobil nalog, da takoj pripravi pre-  hod iz dosedanjega stanja v novega na ta način, da pokliče pod orožje poldrugi letnik obvezancev, ki so stari od 19 do 21 let. Od 1. 1940 dalje bo nova uredba izvedena v polnem obse^u. Z novo uredbo je izvedla Rusija delno mobilizacijo in je zvišala s poklicom dveh letnikov rdečo vrjsko od dosedanjega 1 milijona na 1 milijon 750 tisoč mož, ki bodo stalno pod orožjem. NADALJNI RAZVOJ KRVAVEH DOGODKOV V ŠPANIJI. Dogodki na severu. Zadnjič smo beležili, da sta severna uporniška armada pod poveljstvom generala Franca, in južna, kateri poveljuje general Mola, v telefonski zvezi in so se predstraže obeh generalov že srečale. Cilj prodiranja obeh armad je prestolica Madrid, krog katere sklepajo uporniki vedno ožji obroč. Na severu je uspelo dne 11. avgusta upornikom, da so se približali obmejnima mestoma Irun in San Sebastian. V teh mestih gospodujoči vladni miličniki gradijo z največjo naglico barikade, za katerimi hočejo sprejeti uporniške čete. Prebivalstvo morskega kopališča San Sebastian pričakuje nestrpno prihoda uporniške vojske, kateri do 11. avgusta ni uspelo, da bi bila zasedla v voiaškem oziru važen ključ — mesto Badojoz. V mestu samem vlada popolna zrneda. Dne 11. avgusta je postrelila rdeča milica 200 oseb, katere so osumili, da so na tihem sodelovale z uporniki. Španija v dveh taborib. Položaj v španiji je ostro opredeljen ua dva tabora. Notrajni in manjši del drži v rokah madridska levičarska vlada, zunanjega pa uporniki. Generala Mola in Fran co se bližata Madridu, ki je ves v trepetu, da bi ne bil bombardiran od uporniških letal. General Franco je že nastopil pohod proti Madridu, general Mola še drži trenutno osvojene postojanke v severovzhodni španiji in napram Kataloniji, kjer gospodari popolna anarhija ali rdeča brezpravnost. Uporniki korakajo proti Madridu v treh kolonah. Madridska vlada se v tako obupnem položaju ne bo mogla dalje časa držati. Na nobeden način ne bo več mogla prebiti železnega obroča, ki se vedno bolj stiska okrog glavnega mesta. Nekaj grozot rdečih miličnikov. Cim dalje traja španska državljanska vojna, tem bolj krvava in grozna postaja. Na obeh straneh pobijajo celo ranjene. Iz mesta Gijon so po opisu oficirja francoske križarke »Triomphe« vzeli 2500 talcev. Ko se je pripravljala španska uporniška bojna ladja »Almirante Cervera«, da bi raesto obstreljevala, so grozili rdeči miličniki, da bodo postrelili vseh 2500 talcev. Križarka je, ne meneč se za grožnjo, spremenila raesto z granatami v razvaline in nikdo do danes ne ve, kaj se je zgodilo s talci. Najbolj žalosten je položaj v mestu Barcelona, kjer vlada in gospodari rdeča brezpravnost. Tujci, ki prihajajo iz Katalonije, pripovedujejo, da odvažajo dnevno \z Barcelone na vozovih za v mlin na stotine mrličev, katere zunaj raesta sežigajo. Kdor je le količkaj osumljen, ga rdeča druhal takoj ustreli. Vlada je napram anarhistom v Barceloni brez vsake moči. Največ umorov se zgodi iz osebnega maščevanja. Najbolj nezaslišanih grozot bo pa deležni od strani rdečih vojakov duhovniki in redovne družine, katere iztreblja druhal po načrtih boljševiških agentov iz Rusije. V treh tednih državljanske vojne je bilo porušenih 400 cerkev, 1320 duhovnikov in članov redovnih družin pa ustre-s ljenih in sicer do smrti mučenih na grozne načine. Ponekod so komunisti zaprli redovnice v samostane. poslopje so strogo zastražili, da ni mogel nikdo pobegniti in nato so samostane zažgali in so redovnice umirale v nepopisnih mukah vpričo smejočih se podivjancev. Po navedbah vlade v Madridu znaša bilanca pokoljev na Španskem na obeh straneh najmanj 50.000 smrtnih žrtev. Očividci pripovedujejo, da grozovitosti, kakor so jih zmožni rdeči miličniki na španskem, ni mogoče opisati, ker si jih izmišlja in izvaja najbolj podivjana domišljija. General Franco proti Judom. General Franco je naložil v upornih pukrajinah Judom posebne davke, katere zmagujejo sicer bogati židje le na ta način, da jemljejo iz bank posojila. General Franco upravičeno sovraži Jude, ki so po pretežni večini v taboru vladnih rdečkarjev in so poleg komunističnih hujskačev največ zakrivili, da je dobila na španskem levica v roke vladno oblast. 49 vagonov vojnega materijala iz Rusije zaplenjenih. Iz belgijske prestolice javljajo z dne 11. avgusta, da je zaplenila policija po nalogu belgijske vlade v mestu Antverpen 49 vagonov orožja in streliva. Ta vojni materijal je bil natovorjen v Amsterdamu na za v Brazilijo določeni parnik. V resnici bi ga naj bila odpeljala ladja v špansko najbolj rdečo mesto Barcelona. Kupec je bil znani španski komunist; plačala je ta vojni materijal komunistična podružnica v Parizu. Badajoz padel. Dne 14. avgusta zvečer so zavzele uporniške čete za nadaljnje vojaško prodiranje upornikov važno mesto Badajoz ob portugalski meji. Število prebivalstva Badajoza se je v hudih bojih zmanjšalo za 15.000 oseb, ki so padle v bitki ali pa so zbežale preko meje.