uosio tca.-A.
Poštnin« platan« * »ofovinl.
1. trd a ja
krai,.
prilog.
Cena Dni
Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din l-—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din20-—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-G9 in 30-71.
Jugoslovan
Rol; opisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-03. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Po?!, ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 252
Ljubljana, četrtek, dne 29. oktobra 1931
Leto II.
V
Stanlcy Baldwin,
voditelj angleških konservativcev
| Dr. Edvard Slank
!
Trst, 28. oktobra, r. Danes je tu nenadoma umrl tukajšnji slovenski odvetnik in politik dr. Edvard Slavik.
* * *
Vest o smrti dr. Slavika bo brez dvoma pretresla vso tukajšnjo primorsko, a posebno še tržaško kolonijo. Ni ga slovenskega Tržačana in skoro tudi ne slovenskega in hrvatskega Primorca, kolikor se jih je aktivno udejstvavalo na polju narodnega delovanja med jugoslovansko manjšino v Italiji, ki bi pokojnika ne bil poznal ali osebno ali pa po njegovem delu, ki se je raztezalo na vsa področja narodnega Udejstvovanja Jugoslovanov v Italiji.
S pokojnim dr. Slavikoni lega v grob eden izmed veteranov narodnih borb naših rojakov v Italiji. Izšel je iz ljudskih slojev istega naroda, kateremu je posvetil vse svoje življenje, kot sin prijaznega Proseka na robu kršnega Krasa tik nad Jadranskim morjem. Po dovršitvi pravosodnih študijev se je posvetil odvetniškemu poklicu. Svojo pisarno je imel skupno z drugim prezaslužnim narodnim voditeljem iz Primorja dr. Gustavom Gregorinom.
Kot vsi mladi odvetniki iz tedanje dobe, se je tudi dr. Slavik posvetil političnemu delovanju, in to v okviru one organizacije, okoli katere so se zbirali vsi tržaški Slovenci od leta 1874 dalje, v političnem društvu »Edinost«. Udeleževal se je aktivno vseh akcij in borb, posebno pa volilnih borb, ki so bile pred vojno najvažnejša oblika narodne afirmacije tržaških Slovencev. Več let je bil slovenski narodni zastopnik v tržaškem mestnem svetu, ki je bil obenem tudi tržaški deželni zbor.
Toda pokojnikova aktivnost se ni omejevala le na palitično polje, temveč se je zgodaj razširila tudi na druga področja narodnega življenja. Posebno vnet delavec je bil pokojnik v področju organizacije narodnih društev. Ni ga bilo takorekoč društva, kjer bi ne bil sodeloval, a izredno velike zasluge si je stekel za razvoj tržaške »Glasbene matice«. Bil je dalje navdušen Sokol in izredno sposoben organizator in upravnik zadrug in denarnih zavodov naših tamkajšnjih rojakov.
Preobrat, ki ga je povzročila svetovna vojna, ga je zatekel v Trstu in doba od zasedbe Primorja po Italijanih dalje je bila tudi za pokojnika doba najtežjih nalog in preizkušenj. Za vse primorske in še posebno za tržaške Slovane so nastali tedaj težki časi. Impozantna zgradba, ki je bila sezidana v dobi tridesetih let pred vojno, je začela dobivati krute udarce, ki so padali drug za drugim. Prišel je požig Narodnega doma, pustošenje »Edinosti«, nasilja in pohodi fašistovskih čet, izredna zakonodaja fa-šistovske vlade proti slovanskim društvom in listom in končno še ustavitev »Edinosti«, s katero so zgubili Jugoslovani v Italiji svoj tradicionalni in edini dnevnik.
Pokojni dr. Slavik je bil z dr. Wilfanom na čelu vseh teh organizacij, ki so jih brezobzirni nasprotniki s sistematično neizpronostjo rušili. Udarce, ki so padali po ustanovah, je čulil pokojnik tudi osebno, kajti skoro vse je pomagal tudi sam ustanavljati. Ni torej nikako čudo, da je kljub svoji trdni telesni konstituciji končno pod silo preštevilnih udarcev omagal. Pred dobrim letom ga je bila zadela kap! Bil si je sicer zopet opomogel, a žal le za malo časa. „;>®80v1n življenjska energija je včeraj končno poaiegta neizmernim življenjskim preizkušnjam naporom in žrtvam, ki dičijo življenje « Slavika kot malokatero drugo.
Kot človek je bil pokojnik čist, trden in do-
Triumfalna zmaga narodne vlade v Angliji
Vladna koalicija je dobila 545 poslancev od 615 — Popolna propast laburistične opozicije — Deset bivših ministrov v delavski vladi zgubilo svoje mandate — Velike
ovacije Mac Donaldu v Londonu
London, 28. oktobra. AA, Davi so razglasili volilne rezultate iz 213 volilnih okrajev. V teh okrajih so volila vsa večja mesta. Vlada je zmagala na vsej črti.
Po teh rezultatih je stanje sledeče:
Nacijonalna vlada ima 263 mandatov, opozicija pa šteje 24 poslancev.
61 vladnih mandatov je bilo doseženih brez glasovanja, ker dotični kandidati niso imeli nasprotnikov.
Do zdaj je bilo izvoljenih 220 konserva. tivcev, 4 pristaši narodne delavske stranke, 37 liberalnih poslancev (semkaj spada tudi 21 poslancev Simonove stranke) in 2 neodvisna poslanca.
Po dosedanjih podatkih so vladne stranke iztrgale delavski stranki 114 mandatov. Od teh so prejeli konservativci 98, narodna delavska stranka 1, liberalci 13 in neodvisni 2.
Delavska stranka pa ni nikjer pridobila niti enega mandata.
Izidi za 328 poslanskih sedežev še niso znani. Izide bodo proglasili šele v teku današnjega dne.
»Daily Herald« sinalra, da bodo izgube delavske stranke še večje. Stranka je imela največ pristašev baš v volilnih okrožjih, iz katerih so izidi že znani. Iz dosedanjih rezultatov izhaja, da bo vlada razpolagala v parlamentu z večino, kakršne ni imela nobena druga vlada v tem stoletju.
Najznačilnejše poteze sedanjih volitev so nenavadno velika udeležba in ogromne večine, s katerimi so bili izvoljeni poedini kandidati.
V do zdaj znanih volilnih okrajih je volilo 76% volilcev, kar presega volilni odstotek pri prejšnjih volitvah.
Sestava parlamentarnega zastopstva velikih mest na severu bo popolnoma izpre-menjena. V Sheffieldu je izgubila delavska stranka vseh 6 mandatov. Zmagali so na vsej črti vladni konservativci. Liverpoolu je obdržala delavska stranka od 11 samo 1 mandat. V Manchestru je pripadlo vseh 10 poslanskih mest konservativni stranki. Delavska stranka je izgubila 5 mandatov. V Birminghamu so konsevativci osvojili vseh 12 mandatov. Delavski stranki so odvzeli 6.
V Londonu so doslej razglasili 38 izidov. Med izvoljenci so samo 4 kandidati delavske stranke. Vladne stranke so odvzele delavski stranki 18 mandatov.
Med propadlimi delavskimi kandidati je 10 bivših ministrov delavske vlade. Največja senzacija je poraz voditelja delavske opozicije Arthura Hendersomt v Burnleyju. Ostal je za 8000 glasov v manjšini proti admiralu Campbellu. Drugi propadli delavski ministri so: Clynes, bivši notranji minister, Alexander, prvi lord admiralite-te, Torrison, ga. Bonfield, bivši minister za delo Shavv, bivši vojni minister, Green-\vood, minister za zdravje v bivši delavski vladi, Lees Smith, bivši poštni minister, Roberts, bivši minister za penzije, Lavvren-ce, bivši državni tajnik za finance.
Izvoljena sta po dosedanjih rezultatih od bivših delavskih ministrov le George Lansbury in Stafford Cripps.
Razen tega so propadli tudi drugi odlični voditelji delavske stranke, kakor Ben Tillet, James Sexton in stari voditelj delavskih organizacij Ben Turner.
Poražen je bil tudi voditelj nove delavske stranke Oswald Mosley. Delil je usodo neznatne komunistične stranke. Vsi ti niso dosegli niti osmine oddanih glasov. Zato izgube njihovi kandidati pred volitvami položeno kavcijo po 150 funtov.
sladen značaj. Vzoren družinski oče, izboren prijatelj in družabnik, samostojen mislec in neomajen narodnjak ter pristaš narodne nadstrankarske politike in sloge med Jugoslovani v Primorju. Užival je spoštovanje tudi pri nasprotnikih, ki mu niso odrekali njegovih velikih vrlin.
Vsled svojega mirnega in uravnoteženega temperamenta je bil posebno v težki povojni dobi naravnost nenadomestljiv voditelj in delavec med našimi rojaki v Primorju.
Zasluge, ki si jih je stekel za Slovane v Italiji, so mu najtrajnejši spomenik, a s svojim neumornim in plodouosnim delovanjem je pokojnik trajno zadolžil ves naš narod.
Slava njegovemu spominu!
Užaloščeni družini naše najiskrenejše sožalje.
Pomembno zmago je izvojeval sedanji minister za dominjone J. H. Thomas v Derbiyu. Zmagal je z večino nad 27.000 glasov proti 2 delavskima kandidatoma.
Sir Herbert Samuel je zmagal v Darwe-nu proti neoficijelnemu konservativnemu in proti delavskemu kandidatu z večino 4000 glasov.
Z veliko napetostjo pričakujejo podatkov iz Seahama Harbourja, kjer je kandidiral predsednik nacionalne vlade MacDonald. Izbral si je ta okraj, čeprav je bil volilni izid že vnaprej prav negotov.
»Times« sodijo, da bo MacDonald ostal voditelj narodne vlade in da lahko računa na podporo svojih sedanjih tovarišev, tudi če bi pri volitvah propadel.
Zadnji podatki.
London, 28. oktobra. AA. Ob 1630 so bili znani tile izidi včerajšnjih angleških volitev:
Ivonsevativna stranka ima 446 mandatov;
nacijonalna delavska stranka 12 mandatov;
liberalna stranka 63 mandatov; delavska opozicijska stranka 44 mandatov;
neodvisni kandidati 3 mandate.
Od 615 mandatov razpolaga sedanja vlada po tem stanju s 521 mandati.
Konservativna stranka je pridobila 190 mandatov, liberalna stranka 22 mandatov.
Predsedniku vlade MacDonaldu so bile prirejene pred vladno palačo v Downing Streetu navdušene ovacije. Pri tej priliki je MacDonald izjavil glede na izid volitev: »Hvaležen sem domovini, da nas je tako podprla!«
London, 28. oktobra, r. Razmerje strank je bilo ob 17. uri to-le:
MacDonaldova stranka 13 poslančev, konservativna stranka: 463 poslancev, delavska stranka: 49 poslancev, neodvisne stranke: 3 poslanci,
Lloyd Georgeva liberalna stranka: 69 poslancev, od teh Simonova stranka: 24 poslancev. Konservativna stranka je pridobila 207 mandatov, izgubila 7 mandatov, delavska stranka ni osvojila nobenega novega mandata, izgubila jih je 234, liberalna stranka je pridobila 26, izgubila pa 12 mandatov.
Nacijonalna vlada ima dozdaj 545 poslancev,
MacDonald izvoljen London, 28. oktobra, (d) MacDonald je bil zopet izvoljen v svojem volilnem okraju Seahamu.
Izjava ministra Thomasa.
London, 28. oktobra, n. Minister za do-minijone Thomas je po svoji zmagi pri volitvah imel govor, v katerem je dejal, da je narod pri teh volitvah oddal glas za ohranitev ponosne britanske tradicije in se pokazal kot nasprotnik vsake strankarske in razredne borbe. Angleški narod zahteva vlado, ki bo državo privedla zopet nazaj na višino sijajne prošlosti.
»Times« o posledicah preobrata London, 28. oktobra, n. »Times« piše, da bo po volitvah predvsem potrebno, da se zopet dvigne funt, kar ne bo težko, čim bo spravljen državni proračun v ravnovesje in zopet aktivna trgovska bilanca. Kar se tiče zunanje politike, predvsem razorožitve, sigurnosti in revizije pogodb, ni nikakih posebnih razlogov, da vlada spremeni svojo dosedanjo politiko pomir-jevanja. V gospodarskem pogledu je potrebno splošno znižanje tarif, vendar na drug način in iz drugega vidika, kot se j« to delalo do sedaj. Svobodna trgovina bo prenehala ter bo Velika Britanija v bodoče kupovala izključno samo od svojih trgovcev. Pri takih okoliščinah ne bo trajalo dolgo, da b odo tudi tarifne države prisiljene, da kažejo novo lice. Velika Britanija se bo pa izogibala vsakim ekstravagantnim meram, ki morejo škodovati ostalemu svetu; kajti Angleži dobro vedo. da je njihovo blagostanje ozko vezano s splošnim blagostanjem.
Vtis v Franciji in v Ameriki Pariz, 28. oktobra. AA. Večina francoskih listov je zelo zadovoljna z izidom angleških volitev. Navzlic temu današnja borza ni ugodno sprejela vladne zmage v Angliji. Skoraj vsi vrednostni papirji so padli. Gospodarski krogi se boje, da bo angleška vlada uvedla zaščitne carine.
AVashington, 28. oktobra. A A. Uradnih krogov se je polastilo zaradi izida volitev v Angliji precejšnje vznemirjenje. Ogromna zmaga konservativne stranke bi utegnila namreč v Angliji otvoriti dobo protekcionističnih carin.
Po zaključku balkanske konference
Prihodnja konferenca se sestane
Carigrad, 28. oktobra. AA. Svet druge balkanske konference se je sestal v vlaku, s katerim so se člani konference vračali iz Ankare v Carigrad. Na sestanku so sklenili, da bo 20. januarja 1932 prihodnje zborovanje sveta. Kraj sestanka bo določil predsednik. Nadalje je bilo na isti seji sklenjeno, da se 3 novi odbori konference, ki se morajo ustanoviti na podlagi sklepov druge balkanske konference, skličejo k zasedanju istočasno s Svetom. Kar se tiče tretje balkanske konference, je bilo sklenjeno, da se sestane prve dni meseca oktobra 1932 in da mora končati svoje delo pred 15. oktobrom istega leta.
v oktobru 1932 - Odhod delegacij
Svet je dalje sklenil, da država, v katdri se bo vršila tretja balkanska konferenca, ni obvezana organizirati takoimenovam balkanski teden.
Včeraj je balkanska kpnferenca sklenila, da se sestane svet najmanj 3 mesece pred začetkom tretje balkanske konference. Delegati na drugi balkanski konferenci so se zahvalili turški delegaciji za dobro organizacijo konference in prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni v Turčiji.
Carigrad, 28. okt. AA. Delegati druge balkanske konference so se vrnili iz Ankare v Carigrad, odkoder so nocoj ob 18-20 odpotovali v svoje domovine.
Strah pred zimo v Nemčiji
Iskanje gospodarskega programa
Berlin, 28. oktobra. AA. Po obisku italijanskega zunanjega ministra Grandija se javnost največ zanima za gospodarska vprašanja in za čedalje bolj naraščajočo brezposelnost.
Ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo. Razpravljal je o gospodarskem programu, ki naj po zimi olajša veliko pomanjkanje in brezposelnost v nižjih slojih.
Zadnje dni je več ministrov sestavilo načrte za omiljenje gospodarske krize. Ti načrti bodo osnova za končni osnutek vlade. O tem osnutku bo razpravljal gospodarski svet v četrtek. Seji bo predsedoval predsednik republike Hindenburg.
Gospodarski svet bo izvolil več pododborov in sicer za mezde, cene ild. Mezdno
za olajšanje bede nižjih slojev
vprašanje je važno zato, ker potečeta 31. oktobra dve tretjini tarifnih pogodb. Ni izključeno, da izbruhnejo v zvezi s tem hude mezdne borbe med delodajalci iy delojemalci.
Razsodba v sporu med Poljsko in Gdanskim
Gdansk, 28. oktobra. AA. Komisar Društva narodov je izrekel razsodbo v konkurenčnem sporu med pristanišči Gdansk in Gdingen.
Poljska je pogodbeno dolžna, da vsestransko izkoristi pristanišče v Gdansku.
Gdansku pa ne pritiče monopol na poljsko pomorsko plovbo.
Poljska sme graditi pristanišča in jih i7,po-poluiti po mili volji, vendar ne sme izdajati mrednostnih ukrepov v škodo Gdanskega.
Velikanska zmaga angleške narodne stranke
Niso znani še prav vsi rezultati angleških volitev, toda že dosedanji rezultati govore z vso jasnostjo o silni zmagi konservativcev in o še večjem porazu laburistov. Več ko dvakrat decimirana izide Hendersonova stranka iz volitev, dočim je Henderson sam propadel v obeh volivnih okrajih in izgubil mandat. Njegov poraz je tem katastrofalnej-ši, ker je še leta 1929. dosegel v svojem volivnem okraju nad 8000 glasov večine, sedaj pa je ostal v manjšini. In kakor iz Hendersonovega okraja, tako prihajajo skoraj iz vseh laburističnih okrajev same vesti o težkih porazih. Celo izrazito delavski revirji so se odločno izjavili proti laburistom in njih nenacijonalni politiki.
Kajti izven vsakega dvoma je, da je bila laburistična stranka poražena predvsem vsled njene nenacijonalne politike. Z razpisom angleških volitev je bila za angleškega volivca situacija jasna. Na eni strani so bili z MacDonaldom na čelu ugledni in izkušeni politiki, ki so se v težki gospodarski krizi združili v narodni stranki, da s složnim delom in tudi z žrtvami rešijo angleški narod iz težke nesreče, na drugi strani pa so bili teoretiki, ki niti v najbolj kritičnem času niso hoteli poznati sloge, ki niso bili iz strahu za svojo popularnost dostopni za nobeno žrtev in ki bi še naprej žonglirali z razrednim bojem ter koketirali z Moskvo, samo da ne bi trpela njih stranka.
Zaradi strankarskih računov so se laburisti izločili iz splošne narodne tronte
in zato so propadli in sicer tako strahovito, kakor ni mislil niti njih največji političen nasprotnik.
Staro angleško narodno pravilo je, da mora v času narodne nesreče vladati največja sloga. To angleško pravilo je dalo angleškemu narodu vedno to moč, da je bil kos tudi največjim težkočam in nevarnostim. Ena najlepših tradicij angleškega naroda je v tem svetem angleškem pravilu.
Ko pa se je zgodila ta nezaslišana stvar, da je ponosni angleški funt zdrknil s svoje višine, tedaj ni bilo za zavednega Angleža nobenega dvoma, da je prišel čas narodne sloge, ko mora vsakdo pomagati, da pride narod iz težave. In njegovi politični voditelji so mu z živim vzgledom tudi potrdili, da je v resnici prišel čas, ko mora sodelovati vsak Anglež pri reševanju angleškega gospodarstva in ko se nihče ne sme izločiti iz narodne fronte.
Zavedni angleški narod pa je vedel tudi to, da so v času velikih težav potrebne tudi žrtve. Zato se ni odvrnil od tistih, ki so mu govorili, da je treba znižati razne podpore in zvišati razne davke, ker je vedel, da drugače ni mogoča rešitev. S tem večjo odločnostjo pa se je odvrnil od onih, ki niti v resnih časih niso mogli opustiti demagogije in ki so hoteli pričarati z obljubami in brez žrtev še lepša nebesa. Ni trpel teh demagoških prorokov angleški narod in zato naravnost s triumfalno večino glasoval za kandidate narodne sloge. Sijajno je tako angleški narod v času nesreče zopet enkrat dokazal, da je velik narod po svojem značaju in svoji politični zavednosti in v tem krasnem zrelostnem izpričevalu angleškega volivca je tudi največja moralna zmaga volitev, obenem pa tudi najtežja moralna obsodba onih, ki so se izločili iz splošno narodne fronte složnega dela.
Kar sama od sebe se postavlja paralela med angleškimi in našimi volitvami. Tudi pri nas so vsi pozvani, da sodelujejo pri vsenarodnem delu, tudi pri nas treba s složnim delom premagati težko gospodarsko krizo, tudi pri nas je postavljena splošna narodna fronta. In tudi pri nas je na volivcih, da pred vsem svetom podajo dokaz svoje državljanske zrelosti in tudi pri nas bodo volitve manifestacija za državo.
A kljub vsem tem resnicam pa so tudi pri nas ljudje, ki nočejo biti v skupni narodni fronti, ki propagirajo abstinenco, ko tujina čaka na deklaracijo jugoslovanskega naroda o svoji enotnosti. In abstinenco oznanjajo, pa čeprav vedo, da nam mora ta gospodarsko nad vse škodovati in le poostriti gospodarsko krizo.
Angleški volivecč je pravilno precenil situacijo in s svojim zavednim nastopom pri volitvah silno dvigrfil angleški ugled Vsa tujina občuduje danes angleški narod Tudi jugoslovanski volivec mora pravilno preceniti situacijo in prav tako složno nastopiti za narodno fronto. Po sijajni zmagi narodne stranke v Angliji bi bilo dvakrat žalostno, če bi jugoslovanski volivec bil po volitvah primer klavrnega državljana, ki v usodni uri ni razumel svoje dolžnosti
Revizijonizem fašistovske Italije
»Temps« o Mussolinije
Pariz, 28. oktobra, r. V govoru, ki ga je imel Mussolini na fašistovskem mani-festacijskem zborovanju v Neaplju, je voditelj italijanskega fašizma rekel med drugim, da vztraja Italija na stališču, da se morajo mirovne pogodbe spremeniti.
Tukajšnji list »Le Temps« pripominja v svojem poročilu o tem govoru, da je predsednik italijanske vlade ostal tudi to pot — kakor sicer tudi vedno prej — le pri splošni formulaciji zahtev italijanske zunanje politika, ne da bi bil povedal, kako si predstavlja revizijo mirovnih pogodb ter v kakšnem obsegu in v kateri meri naj bi se izvršila, da bi bila v skladu z željami Italije. Evropska javnost — nadaljuje list — pa bi vendar hotela vedeti, ali bi fašistovska Italija privolila v zopet-
vem govoru v Neaplju
no vzpostavitev Habsburžanov, v zopetno vstajenje Avstro-Ogrske in ne bi li dalje pristala na to, da se spremeni položaj Gornjega Poadižja (južnega Tirola, ki je pripadel Italiji) in julijske Krajine.
Kljub temu pa se je moglo na zborovanju spoznati, kako si fašistovska Italija to stvar predstavlja. Točno pod balkonom, s katerega je govoril Mussolini, so držale ob času »ducejevega« govora tri črne srajce velik napis, na katerem se je čita-lo: »Dalmacija ali smrt«.
Ob čitanju tega gesla in poslušanju Mussolinijevega govora — zaključuje »Temps« — je postalo človeku takoj jasno, kako zelo nevarna je revizija mirovnih pogodb, kot jo propagira fašizem.
Bivši pristaš SLS agitira za volilno udeležbo
Pojdite složno strnjeni na delo za močno Jugoslavijo
Šmarca, ‘28. oktobra.
Volilno gibanje v kamniškem srezu je postalo tako živahno, da je že prekosilo vse dosedanje volitve. Dnevno se vrše shodi po vsein srezu in narod včim dalje večjem številu prihaja na shode.
Lep shod v šmarci
Včeraj se je vršil v Šmarci pri Kamniku velik shod sreskega kandidata za kamniški srez Antona Cererja. Kljuk temu, da je bil shod sklican na delavnik, se ga je vendar udeležilo veliko število volilcev. Shod je otvoril šmarski župan Lojze Vavpotič, ki je podal uvodno besedo veterinarju Rauterju iz Kamnika.
Za g. Rauterjem je povzel besedo posestnik g. Franc Bore iz Šmarce. Očividno dobro razpoložen radi nepričakovane udeležbe volilcev, je v izbranih, iskrenih besedah obsodil naše večne strankarske razprtije in opominjal na resnost časa, ki bolj kot kdaj zahteva od nas, da strnjeni složno delamo za močno in krepko Jugoslavijo. G. Bore, ugleden in delaven pristaš bivše SLS, je med drugim podal tudi naslednje značilne misli:
»Pri vsakih volitvah sem dosedaj še izpolnil svojo državljansko dolžnost in vedno sem šel na volišče. Bil sem vedno zvest pristaš SLS in nikdar nisem volil v drugo skrinjico, zato sem bil tudi sedaj vesel, ko sem slišal, da je bila ponudena kandidatura v našem srezu odličnima predstavnikoma bivše SLS g. poslancu Strci-nu in g. Novaku. Videl sem v tem, da se ne uganja nobena strankarija, ampak da je glavni namen volitev konsolidacija in povzdig naše domovine. Razočaran pa sem bil, ko sem zvedel, da sta oba gospoda odklonila zastopati interese kamniškega sreza v parlamentu. Najstrožje moram obsojati to pogreško prvakov bivše SLS. Sel bi prav gotovo volit vsakega
svojega bivšega somišljenika, ako bi kandidiral, ker pa nihče ne kandidira, bomo šli kljub temu vsi složno na volišče odobravajoč izjavo ljubljanskega podžupana g. profesorja Jarca, ki se je postavil na edino pravo stališče, da je treba sedaj delati ne pa razdirati. Šli bomo po poti, ki jo je začrtal ranjki dr. Krek v svoji oporoki na smrtni postelji, ko je dejal: Pojdite složno strnjeni na delo za skupno Jugoslavijo.«
Iskrene besede g. Borca, ki uživa v svoji občini največji ugled, izgovorjene v veliki ljubezni do naroda in države, so napravile na vse prisotne volilce najgloblji vtis in žele splošno odobravanje.
Na Homcu
Po zaključnem govoru kandidata g. Cererja, čigar kandidaturo so volilci sprejeli z velikim odobravanjem na znanje, so se vsi trije govorniki odpeljali na shod na Homec. Tudi tu udeležba ni bila nič manjša kot v Šmarci. Volilci so pazno sledili izvajanjem .govornikov in jim glasno pritrjevali. Zlasti govor g. Borca je bil sprejet' z velikim navdušenjem, ki nam daje najboljše zagotovilo, da bo narod 8. novembra z veliko udeležbo pri volitvah najstrožje obsodil one, ki propagirajo abstinenco.
Šolski upravitelj g. Mimo Praprotnik, ki je predsedoval shodu, je na koncu izrekel toplo zahvalo govornikom, zlasti kandidatu g. Cerer-ju za lepe besede in pojasnila o gospodarskih in političnih razmerah ter pozval navzoče volil-ce na čim številnejšo udeležbo pri volitvah.
Po shodu se je razvil živahen razgovor med govorniki in volilci, ki so pokazali za vsa pereča vprašanja izredno razumevanje in zanimanje. Šele okrog 11. ure so se volilci razšli s trdnim sklepom, da bodo šli 8. novembra vsi na volišče.
Kraljeviči so odšli z Bleda
Bled, 28. okt. Preteklo soboto so nas zapustili ljubki gostje, kraljevski princi. Odšli so v Beograd, i njimi pa tudi gardna četa z olicirji. Tudi ni videti nobenega tujca, tako da vlada na Bledu pri zaprti Kazini in Toplicah pravo pravcato mrtvilo, katerega še povečuje slabo vreme.
Washingtonski sporazum in Nemčija
Berlin, 28. oktobra. A A. Iz Washinglona poročajo: Zastopniku nemškega brzojavnega urada so izjavili, da je pri pogajanjih med Hoov-rom in Lavaloin washingtonska vlada vztrajala na tem, da bi Združene države secerne Amerike ne bile izolirane v vprašanju mednarodnih dolgov. Baš pri teh pogajanjih je šlo za to, da najdejo sredstva in način, kako odpomoči Nemčiji. Po daljši razpravi so dognali, da bi bilo v tem pogledu najbolje ravnati se po ukrepih in na način, ki ga predvideva Youngov načrt. Čimprej bodo to storili, tem bolje bo.
Sijajna recepcija pri češkoslovaškem konzulu inž. Sevčiku
Ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika
Ljubljana, 28. oktobra. Danes popoldne od 17. ure naprej je sprejemal češkoslovaški konzul inž. Sevčik v svojem apartnem stanovanju na Erjavčevi cesti odlične predstavnike naše javnosti in številne prijatelje bratske Češkoslovaške, ki so prišli čestitat za narodni praznik bratov čehoslovakov.
Konzul inž. Sevčik s soprogo in podkonzul Cihelka. s soprogo sta sprejela ob tej priliki med drugimi bana dr. Marušiča z vsemi na-Čelnki banske uprave in z banovim tajnikom, ministra Ivana Hribarja, generala Dragomirja Popoviča, zastopnika odsotnega divizijonarja generala Djordja Popoviča, rektorja dr. Serka in prorektorja dr. Dolenca, prof. dr. Ujčiča, Številne višje častnike, komandante ljubljanskih vojaških edinic, konzule Neuvilla, dr. Orsini-Ro-seubcrga, italijanskega podkonzula Andriolija, dr. Dularja, Štruclja, župana dr. Puca z nekaterimi občinskimi svetniki, dvorno damo gospo Tavčarjevo, soprogo ministra dr. Kramerja, soprogo generalnega tajnika Zbornice TOI Ivana Mohoriča, predsednika Narodne galerije dr. Windischerja, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, državnega pravdnika dr. Grasellija, industrijalca Bonača za Velesejem, dr. Pretnarja za SPD, br. Gangla in br. dr.* Fuksa zaSKJ, dr. 1'ipenbacherja za Sokolsko župo Ljubljana, dr. Slokarja, dr. Vidmarja, ravnatelja Reisnerja in zastopnike vseh JČ Lig, številne zastopnike društev, zvez in korporacij ter zastopnike ljubljanskih dnevnikov s predsednikom Novinarskega udruženja direktorjem Virantom.
Novi zakon o pošti, telegrafu in telefonu
Ljubljana, 28 oktobra. AA. Uradno se razglaša: 30. oktobra t. 1. stopi v veljavo novi zakon o pošti, telegrafu ln telefonu.
§ 72 tega zakona pravi: Vsako telegrafsko ln telefonsko sporočilo, ki se da po telefonu ali telegrafu v javnem prometu, je podvrženo plačilu predpisane pristojbine. Plačevanje pristojbin so oproščeni:
1. uradna sporočila poštnih, telegrafskih in telefonskih zavodov;
2 nujna sporočila državnih In občinskih organov v primeru vojne ali mobilizacije vojske, v primeru požara, povodnji, potresa, večjega nereda, epidemije v širšem obsegu ali drugih podobnih nesreč;
3. meteorološka in seizmografska telegrafska sporočila državnih in privatnih zavodov in njihovih dopisnikov oziroma zaupnikov in
4. nujna sporočila društva Rdečega križa državnim oblastem In svojim pododborom, kakor tudi teh pododborov društva Rdečega kriza v primerih, naštetih pod točko 2 tega paragrafa.
Vse dosedanje oprostitve telegrafskih m telefonskih pristojbin, ki niso naštete v tem zakonu, prenehajo veljati, ko stopi v veljavo ta zakon.
Od 30. oktobra t. 1. dalje morajo vse oblasti in uradi plačevati vse telefonske pristojbine (instalacije, naročnino in pristojbine za pogovore). Oproščeni so samo telefoni v prometnem ministrstvu, pri državnih železnicah in pri direkciji rečne plovbe ter poštno-telefonsko-telegrafske ustanove in njeni organi, ki so postavljeni po službeni potrebi. Tudi meteorološki in seizmološki zavodi (državni kakor privatni), morajo plačevati pristojbine za telefonske pogove, v kolikor ne veljajo izjeme po § 72, točka 2.
Enodomen parlament v Španiji
Madrid, 28. oktobra. AA. Na današnji seji španskega parlamenta je bil po dolgi razpravi odbit predlog radikalne stranke, ki se nanaša na ustanovitev dvodomnega parlamentarnega sistema. Predlog je bil odbit s 150 proti 100 glasovom.
Parlament je nato s 140 proti 93 glasovom sprejel člen ustavnega načrta, ki naglaša, da državna oblast izhaja iz naroda. Oblast se uveljavlja preko narodnega predstavništva.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 28. oktobra, d. V severnih Alpah se bo za nekaj časa zjasnilo, potem pa vdro za-padni vetrovi s porastom topline in s padavinami; t južnih Alpah pretežno oblačno.
Spremembe k zakonu o ustrojstvu vojske
Beograd, 28. oktobra. 1. V današnjih »Službenih nov.inah« je bil objavljen zakon o izipre-menibah ln dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.	Z njim	se v	mnogočem
spreminjajo odredbe	zakona.	Med	drugim	je
odrejeno, da člani Sokola kraljevine Jugoslavije služijo tri mesece inanj kakor pa je sicer rok v kadru. Rekrutom-dijakom se skrajša rok službe v stalnem kadru na 4) mesecev. Rekruti-dijaki, ki 60 izvršili	izpite na	kaki	srednji	ali
strokovni Soli ali na	fakulteti	doma ali na	tu-
jem, morajo delati po 9 mesecih izpit za rezervne podporočnike. Tisti dijaki pa, ki nimajo še izpita teh šol, delajo po 9 mesecih izpit za čin rezervnega podnarednika. Kdor izpita ne napravi, služi 14 mesecev, a rekruti-dijaki, ki so člani Sokola kraljevine Jugoslavije, služijo 45 dni manj. Bogoslovci z dovršenim bogoslovjem ali dovršeno kako versko šol priznane veroizpovedi služijo 6 mesecev. Posebej je urejen tudi rok službe onih mladeničev v zadrugah, kjer je več obveznikov.
Novi neredi na Cipru
London, 28. oktobra. AA. Prebivalstvo otoka Cipra je začelo po primeru Indije pridobivati sol iz morja. Na otoku je v veljavi monopol soli.
Redarji imajo nalog, da preprečijo vsakršno kršitev tega zakona.
Po poročilu iz Aten je množica v Parnaci napadla angleške čete, ki so se izkrcavale, s kamenjem.
Guvernerja so izgredniki ranili, njegov avto pa sežgali.
Grandijev odhod iz Berlina
Berlin, 28. oktobra. AA. Grandi je odpotoval s svojo gospo iz Berlina v Rim.
Japonska sprejela premirje v oboroževanju
Tokio. 28. oktobra. AA. Japonska vlada je sprejela načrt konvencije o ukinitvi oboroževanja za dobo 12 meseev. Konvencijo je sestavilo Društvo narodov. Sprejem pa je odvisen od tega, da konvencija ne bo nasprotovala že odobrenim gradbenim in oborožitvenim načrtom, in da jo sprejmejo vse sosedne države, zlasti pa one, ki niso članice Društva narodov.
Bomba na italijanskem konzulatu v Franciji
Pariz, 28. oktobra. A A. Iz Chamberyja poročajo: Snoči ob 22.30 je eksplodirala bomba, ki je bila postavljena na okno tukajšnjega italijanskega konzulata. Bomba je porušila pisarno konzulata in vso prednjo stran poslopja. Škoda je precejšnja. Človeških irtev ni bilo.
Premijera Brez tretjega
Ljubljana, 28. oktobra. Nocoij se je v dramskem gledališču ob razveseljivo številni udeležbi vršila premijera Bogovičeve drame Brez tretjega. Delo je v režiji prof. Šesta prav lepo uspelo gdč. Danilova in Levar, ki sta kreirala edini vlogi, sta žela mnogo pohvale. Živahno aplavdiran je bil tudi avtor, ki je prisostvoval predstavi. Danilova je prejela šopek cvetja.
Stremljenje po največjem dobičku
Prof. dr. Gosar o osnovali modernega menjalnega gospodarstva Včeraj je profesor dr. Gosar na ljubljanski univerzi otvoril svoja predavanja o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. Predavanja so že lani vzbudila veliko pozornost ne samo med visokošolci, temveč v vsej naši javnosti. Prol. dr. Gosar je med drugim izvajal:
Težišče vsega modernega zasebnega gospodarstva je v pridobivanju denarja. Pri vsakem gospodarskem dejanju, pri vsaki menjavi, hoče človek nekaj pridobiti. Vselej pa hoče človek tem več pridobiti. Vse naše gospodarsko ravnanje obvladuje strendjenje po tem večjem pridobitku. To stremljenje je bistven znak modernega menjalno gospodarskega življenja. Kapitalistična organizacija pridobitnega gospodarstva je pa to stremljenje še do skrajnosti zracionalizirala. To spoznanje nam postavi to stremljenje po največjem profitu v objektiv-nejšo luč. Pokaže se nam kot neizogibno, kot bistven in osnovni element modernega menjal-nogospodarskega življenja sploh. - Bisltvo in glavne zakone tega gospodarstva pa šele razkrijejo zakoni in bistvo takozvanega menjalnega mehanizma.
Menjalni mehanizem je neki zakoniti red medgospodarskih pojavov, od katerih so najvažnejši cene. Samo razne vrste cen so mezde, obresti ali bolje obrestna mera, najrazličnejše oblike dohodkov. Vse cene pa nastanejo in se ravnajo po določenih, stalnih zakonih, ki so ogrodje menjalnega mehanizma. Predavatelj je nato obrazložil pojem cene, in vrste cene ter konkurence. Prišel je do zaključka, da so cene osrednji pojav modernega menjalnega gospodarstva. Okrog cen se suče vse moderno gospodarsko življenje. Kajti dobiček ali prido-bitek, zaradi katerega ravno gre pri gospodarstvu, je odvisen od cene,- ki jo za blago, kapital ali za delo v tej ali oni obliki prejmemo. Zato so cene osrednji pojav gospodarstva. In v postanku in gibanju cen je obsežen ves menjalni mehanizem. Prav posebno važen pomen za pojmovanje in razumevanje modernega gospodarskega življenja imajo zato pravila in zakoni, po katerih »e eene ravnajo. O teh bo pa prof. dr. Gosar predaval prihodnjo sredo.	—	nek.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 28. oktobra, d. Na današnji sadni trg so pripeljali 13 vagonov grozdja, od tega 3 vagone jugoslovanskega, 3 madjarskega ln 7 bolgarskega.
Stran S
■■■■■er
Številni volilni shodi po vsej Sloveniji
Dolenjska se prebuja — Vzorna agitacija ministra dr. Županiča
Novo mesto, 27. oktobra.
Iz Tubenj je pohitel dr. Zupanič gori ob Krki proti Žužemberku. Ustavljal se je po vseh vaseh ob cesti, v Žužemberku pa je imel mal sestanek z možmi, ki so se izrekli za volivno udeležbo. Ob povratku se je kavalirsko ustavil pri svojem sokandidatu Klincu na Gorenjem Polju, ter ga pozdravil kot tovariša, kar je napravilo zelo ugoden vtis v Klinčevi gostilni. Saj gre za skupno idejo in skupen cilj.
Naslednji dan je bila na vrsti proga Novo mesto—Št. Lovrenc ob Temenici. Tudi tam je obiskal vasi in vplivnejše može in se z njimi raztovarjal o politični situaciji in o volitvah. Lepo je bil sprejet v Mirni peči, Ponikvah, Trebnjem, Veliki Loki, posebno pa v Št. Lovrencu, kjer živi njegov prijatelj župnik Oblak, vzoren duhovnik in izvrsten gospodar. Bivši minister, sam kmečki sin, se je preprosto pogovarjal z vaškimi možaki, z duhovniki lin z delavnim ljudstvom, in vse je pazljivo poslušalo izkušenega moža. Bilo je le nekaj nezrelih ljudi, ki še vedno tavajo v časih pred 6. januarjem in ki So se postavljali na stališče raznih kulturnih in nekdanjih strank, kar pa je kandidat energično zavračal, češ da pomeni to nerazumevanje državne politike. Posebno ogorčeno je zavrnil one, ki so hoteli imeli neke vrste paik't pripadnikov dveh gotovih bivših strank. Povdarjal je, da so sedaj vsi povabljeni k sodelovanju, vsi brez ozirov na nekdanjo strankarsko pripadnost. P red oči 1 je volilcem, kako
so sedaj duhovi razdeljeni v dva tabora: v one, ki se hočejo udeležiti volitev in one, ki nočejo na volišče. Povdarjal pa je, da bodo tisti, ki se volite? ne udeleže, tudi na svoj način volili, ker se bodo izrekli za negativnost in sabotiranje državnega življenja. Oni bodo predvsem odgovorni, ako bi se zgodilo kaj slabega za državo in še posebej za Slovence.
Za št. Lovrenconi je poselil kandidat Mirno in se je z zavestjo, da je mnogo storil za državo, vrniil v Novo mesto, kjer je imel že pet uspelih volilnih sestankov. V nabito polnih prostorih gostilne »Na vratih« je prošli teden pojasnil zbranim meščanom in uradništvu potrebo državnozborskih volitev ter žel za svoja domoljubna izvajanja enodušno priznanje.
V soboto je dr. Zupanič zapustil Novo mesto ter se podal v družbi odličnega prijatelja preko Dol. Toplic v Poljane in Črmošnjice med Kočevarje. Propovednika državne misli sta bila povsod sprejeta z odobravanjem in z obljubami, da bo narod glasoval za državno politiko. Iz topliškega župnišča in občinske pisarne sta odnesla kaT najboljše vtise.
In v Novem mestu so imeli v ponedeljek priliko poslušati kandidata okoliški voliloi v gostilnah pri Murnu in pri Zicu. Vse je spoznalo potrebo volilne udeležbe in se izreklo zanjo.
Povsod je dr. Zupanič tudi enegično demontiral vse zlonamerne agitacijske vesti o kakorš-nikoli obveznosti napram svojemu namestniku r. Belovskemu.
Uspeh agitacije ministra dr. Županiča vedno večji
Isti večer je sklical novomeški župan dr. Režek velik volilni shod v restavraciji hotela Windischer v Kandiji. Velika dvorana in sosednji prostori so postali pretesni za številne udeležence. Bistvo njegovih krasnih izvajanj je tvoril dokaz, da je dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana, da odda 8. novembra svoj glas za državnega kandidata, pa naj si bo ta ali oni, smoter je isti:	pomagati sam sebi z notranjo
gospodarsko ureditvijo države in soodločati pri tem, zunanjemu svetu in sosedom pa pokazati, da smo kot en mož, kadar gre za državo. Ni izdajalec tisti, ki pohiti na volišče, kot je geslo nasprotnikov, težak pa bo odgovor onim, ki ostanejo doma.
Za njim je govoril kandidat dr. Zupanič. Zahvalil se je županu za iskrene besede ter razvil pred volilci svoj gospodarski program s posebnim ozirom na Novo mesto. Dvigniti ga je kot tujskio-promet.no središče Dolenjske, kar tnesto po edinstvenem položaju zasluži, oskrbeti
mu preprotrebni most, v higijenskem oziru moderno klavnico, pospešiti gradnjo že davno projektirane železniške zveze z Brežicami, privabiti industrijo. Tako bo pomagano meščanu in oko-ličanu, gospodu in kmetu. Njemu kot njegovemu predgovorniku so zborovalci burno akla-mirali.
Govorila so še drugi, iznašale so se potrebe stanov in naglašala se je vsepovsod gospodarska ustalitev države, k čemur bodo pripomogle edino uspešne volitve.
Dr. Trošt je temperamentno govoril za kmečke interese in priporočal kandidata Klinca, vladni svetnik prof. -Seidl je orisal delo akcijskega odbora, dr. Režek pa je k sklepu prav pripomnil, da je sklical shod le v namenu, da dokaže volilcem važnost in potrebo sedanjih volitev, in ne v katerokoli osebno agitacijo, ki bi mogla trenutno stvari več škoditi kot koristiti.
Volilni shod v Trebnjem
Kandidat Klinc v novomeškem okraju — Podrobna agitacija min. dr. Županiča
Trebnje, 26. oktobra.
V nedeljo je imel sreski kandidat za srez Novo mesto g. Anton Klinc posestnik in župan iz Gor. Polja več shodov v svojem srezu, med drugimi tudii v Trebnjem in Dobrniču, ki so najlepši dokaz politične zrelosti in pojmovanja današnjega položaja našega ljudstva, ki je pozabilo na vse prejšnje strankarske strasti in politične borbe.
Po prvi jutranji maši se je zbralo na trgu pred cerkvijo nad 300 volilcev, da se porazgo-vore o volitvah. Po kratkih pozdravnih nagovorih je kandidat Anton Klinc izvajal:
Prihajam med vas na vašo željo, kot vaš tovariš in, kot kandidat na Listi predsednika vlade Petra Živkoviča. Nisem se do danes vmeševal v politiko, a vendar sem sedaj stopil v politično areno in se odločil za aktivno sodelovanje pri konsolidaciji naše države. Smo v dobi evolucije in naša država prehaja po zgodovinskem 6. januarju v poslednjo fazo svoje okrepitve in notranje ureditve. Dosedaj je govoril naš vladar, ko je s svojimi velikimi kraljevskimi akti napravil konec strankarskim bojem, ki so bili
za našo državo tako uničujoči, in izpeljal naš državni voz iz močvirja. Postavil ga je na trda tla in naprosil narod, da ga pelje dalje. Vi ste narod in Vi morate pomagati svojemu kralju, ki vas danes poziva vse na sodelovanje za krepko in močno ureditev naše države. Vsi smo za boljšo bodočnost svoje države in naša dolžnost je, da pri tem delu sodelujemo. Pozivam Vas vse, da pridete na volišče in da ta dan manifestirate za napredek in konsolidacijo močne zedinjene velike Jugoslavije pod čvrstim vodstvom prevzvišenega našega očeta in vladarja kralja Aleksandra. Navzoči so njegovim izvajanjem pazno sledili in jim burno pritrdili. Ljudstvo se je odločilo, da gre na volišče in tako pomaga v teh viharnih dneh splošne krize samo sebi v boljšo in lepšo bodočnost.
V daljših in krepkih besedah je nato profesor Kovač iz Novega mesta obrazlozil volilcem pomen sedanjih volitev in pojasnil naše politično stanje. Zaključil je svojo lepo besedo s pozivom vse na volišče in priporočal je podrobno agitacijo vseh, ki hočejo sodelovati pri velikem delu izgradnje Jugoslavije. Ljudstvo se je raz-
šlo v veri in trdnem prepričanju v boljše čase.
Enako zborovanje se je vršilo po deseti maši tudi v Dobrniču in tudi tukaj je ljudstvo izvajanja obeh govornikov odobravalo in se odločilo, da gre volit.
Trebnje, 26. oktobra.
Sreski kandidat dr. Niko Zupanič je to nedeljo priredil niz obhodov po tukajšnjih krajih in vaseh. Po prvi maši je imel skupno z namestnikom kandidata Klinca g. Matkotom velik volilni zbor v Mirni peči. Oba govornika sta povedala ljudem pomen teh volitev in jih pozvala na volišče. Minister Zupanič je nato obhodil Trebnje, Veliko Loko, Št. Lovrenc in ljudstvu povedal, da je kandidat tudi Anton Klinc in je bil presenetljiv in vse je odobravalo njegova izvajanja ter bil je prisrčno sprejet, kjerkoli se je pojavil. Vsa lepota njegove volilne agitacije je bila podana v tem, da je povedal Ln povda-
ril ob vsaki priliki, da sta v novomeškem srez« dva kandidata, za katere naj se ljudstvo odloči po svoji svobodni volji 'n prepričanju. Nikjer
ni podpiral le svojo kadidaturo, ampak povsod povedal, d aje kandidat tudi Anton Klinc in pozival je ljudi le na volišče. Nikdo naj od vo litev ne izostane, vsi na volišče in izbirajte po svojem lastnem prevdarku. Moja sveta in čast na dolžnost je, da vam kot kandidat obrazložim današnje stanje, pomen volitev, vse ostalo dele je pa vas samih, zato vas pozivam, da oddaste svoj glas, in da tako pokažete, da ste kot eden za ureditev naše države in za svojo lastno bolj šo bodočnost. To je današnje volilno geslo: osebnosti naj ne igrajo nobene vloge in po v darjam vam ponovno, da so volitve so svobodne-in da glasujete po svojem prepričanju — glav no pa je, da glasujete in s tem izrečete svoje zaupanje možem, ki bodo vaši poslanci v novem parlamentu. To je kar sem vam hotel reči in sedaj se odločite, je zaključil minister Zupanič Ljudstvo je spričo take poštene agitacije obel' kandidatov zadovoljno.
In ob tej pošteni agitaciji, brez strankarstva in brez prejšnjih strasti je naša občina odločena, da voli, kot en mož.
Novo mesto odločno za volilno udeležbo
Prebudil se je narod iz prvotne brezbrižnosti, in zanimanje za volitve raste z vsakim shodom. Posestnik Anton Klinc iz Gorenjega Polja je kot volilni kandidat pričel v nedeljo Iti. t. m. s svojo agitacijsko turnejo širom sreza. Spremljal ga je po večini organizator »Kmečke prosvete« dr. Trošt, odvetniški kcncipijent v Novem mestu.
Takoj po prvi jutranji maši se je zbralo v Št. Petru okoli osemdeset gospodarjev kmetov, dr. Trošt jim je povdaril pomen sedanjih volitev, kandidat Klinc pa jim je zlasti pojasnjeval potrebo, da se kmetovalci ob teh volitvah v Šim večjem številu odzovejo ter tako izrazijo voljo, da hočejo pri vodstvu državne politike ter državnega gospodarstva neposredno sodelovati in isto kontrolirati.
Po deseti maši sta imela enak sestanek v Beli cerkvi. Tudi tam je ljudstvo voljno poma-
gati državi in s tem sebi.
Preko Krke ju je še isto popoldne vodila pot v Orehovico in v Brusnice. Povsod sta našla med nekaterimi slepci dovolj uvidevnih mož. ki bodo storili svojo državljansko dolžnost.
Zadnjo nedeljo je imel kandidat Klinc shode v Trebnjem, Doberničah in Žužemberku. Z njimi je bil profesor Kovač. V Mirni peči je uspelo zboroval kandadatov namestnik Martin Matko, upokojeni šol. upravitelj.
Podgorce je med tem obiskal posestnik iz Gotne vasi Jože Matko. Po jutranji maši v Podgradu, po deseti maši v Gaberjah. V enem kot v drugem kraju so se vaščani udeležili shoda v lepem številu in odobravali naairanje govornikov, da se je treba udeležiti prihodnjih volitev v interesu države, Slovencev kot naroda ter kmečkega stanu.
Italijani svetujejo našim dvolastnikom volilno
abstinenco
Shod v Žireh — Izključeni so hinavci in dvoličneži
V nedeljo po prvi maši se je vršil volilni shod v avtogaraži g. Poljanška. Namesto napovedanega obiska ministrov dr. Kramerja in Puclja, ki sta bila zadržana, sta nas obiskala direktor Reisner in dr. Zajc. Direktor Reisner nam je med drugim dejal:
Sedanje volitve so javne, zato so izključeni hinavci in dvolični obrati, ki so nosili v enem žepu »Jutro« v drugem pa »Slovenca«. Te volitve se ne morejo niti izdaleka primerjati z onimi v prejšnjih časih, ampak so manifestacija za jugoslovansko idejo. Z njimi bomo dokazali našim zunanjim prijateljem in sovražnikom, da smo politično in narodno zreli. Vsi voditelji prejših političnih strank so imeli navadno pred očmi le dobro nekaterih oseb v stranki, za povzdigo gospodarstva in za blagor države se pa niso brigali. Nova ustava je zelo modro sestavljena in njen glavni smoter je blagor po-edinca, kakor tudi blagor države. Hujskači naj puste ljudstvo, da samo premisli, kako zelo bi si Škodovalo, ako se ne bi udeležilo volitev.
Za direktor Reisnerjem je povzel besedo dr. Zajc, ki se je spominjal majske deklaracijo, s katero so naše lene in dekleta položile temelj edinstva in ideje jugoslovanske države. Ker so sedanje volitve nekak plebiscit za državo, se moramo v polnem številu odzvati. Že pokojni dr. Krek je jasno začrtal pot, rekoč, da ni Slovencev brez Jugoslavije. V krepkih besedah nam je orisal nevzdržno stanje pred
6.	januarjem in plemenito gesto vladarja, ki je z energično roko segel po sredstvu, ki je rešilo državo od propasti. Sedaj je dal narodu
proste roke, da sam po svobodni volji sodeluje na konsolidaciji države. Gospodje iz opozicije še danes mislijo, da je čas razprtij. Trdijo, da sedanji način volitev ne dopušča svobode; pai nasprotno je resi Poštenjak bo povsod in prot' vsakemu glasno izjavil svoje prepričanje, ne iskreni ljudje pa bi radi ribarili v kalnem, f-temi volitvami mora pasti osebno obračunavanja in parlament bo delal le na gospodarskem polji v blagor ljudstva.
Notar iz Logatca Tavzes je poročal, kake prigovarjajo sosedje onkraj meje naše dvolast nike, da naj se ne udeleže volitev; prav vsled tega pa jim dokažimo in kot zavedni mejaši, da ni med nami plodnih tal za njihovo klevetsko seme in preprečimo goljufive nadeje naših na mejnih sosedov,
V zaključnem govoru je župan Naglič povdu rjal, da hočemo vsi kot en mož stati državi ob strani rez ozira na stan, vero in jezik. Vsi se udeležimo volitev in s tem dokažimo, do se Žiri še vedno krepka, narodna obmejna post* janka.
Poslušalci, ki so se udeležili sestanka v zelo velikem številu, so pazljivo sledili vsem govorom in so še potem živahno debatirali in skle nili, da se udeleže volitev.
Hrastnik
Tu je umrl v torek opoldne Franjo Liko v i č, rudniški delovodja, zadet od kapi. Po kojnik je bil star šele 30 let ter tako med svojci kakor med podrejenimi zelo priljubljen Naj počiva v miru.
Clara Viebig:
Habja vols
11
Roman iz Eifela 3.
Zgodnje jutro je, solnce ie ni izšlo, samo nad gorami na vzliodu se bledo rdeči pod oblaki. Sivo leži dolina; travniki so pokriti z zgodnjo meglo, kot z valujočo vodo. Petelini kikirikajo na vso moč, psi so začeli lajati.
Daleč na obzorju se sveti še ena zvezda, medel odsev prejšnjega sijaja. Ura je tri.
Tako zgodaj niso sicer v Eifelscbmittu na nogah. Danes se odpirajo vst vrata; ženske oblečene komaj za silo v srajcah in spodnjih krilih hite v sivo jutro k vodnjakom. Vlaga pada kot bi deževalo; nizka stekla oken so vsa zameglena.
Iz slehernega dimnika se že vije dim in težko prodira skozi gosti zrak k brezbarvnemu nebu.
Z zgubančenimi čeli stoje ženske za kamenitimi ognjišči in kuhajo kavo; pod obešenimi kotli se žge vlažno dračje, dim grize v oči, da se solzijo. Kuhinja je mrzla, srce težko kot svinec.
V zakonski postelji še leži mož in se premetava med pernicami; nikakor se ne more znajti, glava mu je težka od prepite noči. Vzdihuje in kolne.
Kot duhovi se vlečejo ženske, blede, neprespane,
udrtih oči, najbolj cvetoča lica so danes bleda, najbolj smejoča ustna bolestno zategnjena. Počasi se vlečejo pri proščenju od plesa utrujene noge. vZadnje jutro!
Hitro, hitro, čas preide! Dolga je še pot in vlak ne čaka. Z od naglice neokretnimi rokami pomaga žena možu v obleko; nič več se ne ljubimkajo, saj so se v teh kratkih dneh popolnoma izčrpali — in čemu neki? Zdaj odhaja v daljni svet in ona bo ostala sama v ozki dolinici. Tako je pač! Z navajeno vsakodnevno otopelostjo se spet sprijaznijo s svojo usodo.
Samo še najmanjši otroci spe, večji prinašajo klobuk in palico in devljejo v »papanov« sveženj še kos kruha in potice; ne upajo se govoriti, oče je slabe volje, mati jih tepe pri najmanjšem trušču.
Tiho, tiho! Kot bi imeli mrtveca v hiši, tako tiho se plazijo; cvileč voha okoli pes in se stiska gospodarju k nogam.
V kamri mladih Schneiderjevih gori še lnčka; tako temno je tukaj ob hlevu, niti svetloba niti zrak ne moreta skozi ozko okence.
Barbka se opoteka od ognjišča k mizi, od mize k postelji, od postelje k omari, pa vedno se kaj pozabi. Golo in prazno tesne rdeče poslikane stene skromno kamro, zmedeno se ozira okrog, mraz jo stresa, — ali še ni bilo včeraj tukaj kot v raju?!
Bila še ni navajena naglega slovesa od moža; pred dvema dnevoma je bila šele poroka. V joku se je zrušila na pručico ob mizi: »kdaj se boš spet vrnil?!«
Lovrenc ji jc sedel nasproti uprt na komolce in strmel v svojo skodelo, kjer se je parila kava. »Ne jokaj, Barbka,« je spregovoril navsezadnje, toda v grlu je tiščalo tudi njega, njegov glas je bil boječ.
Potem nista več spregovorila.
Pestro poslikana stenska ura je tiktakala, kazalec je drvel ^blazno naglico — že je kazal skoraj štiri. Medla svetloba se je kradla skozi temačen prostor. Barbka je upihnila luč, da je smrdeč ugasnila.
»Zdaj grem,« je spregovoril in vstal.
»Še ne!« Obesila se je nanj, popadel jo je grozen strah. »Saj imaš še čas, ostani.« — Krčevito ga je zgrabila za roko — »samo malo še ostani!« Glasno je .zakričala »samo se eno minuto!«
»Ne!« Otresel se je je. »Čakajo me!«
»Nikdar več te ne bom videla — Ježeš Marija in sv. Jožef — bojim se: da bi morala umreti!«
»Neumnosti!« S spačenimi ustmi se je skušal smejati. »Glej, da ostaneš zdrava, in piši kmalu, ali si razumela?! Zbogom, Barbka!« Vzel je klobuk in zgrabil za svojo culo, s prosto roko pa jo je privil k sebi. »Ježeš, Barbka, ne joči vendar tako! Barbka, ali si neumna?! Barbka, ljuba Barbka!«
Strastni poljubi so zagoreli na njegovih ustnicah, vroče solze so mn močile lica, tresoče se roke so ga tes* no objemale. S silo se je končno oprostil.
Ganjen do dna se je opotekel k dnrim — še en pogled nazaj, še enkrat je pokimal z glavo — pa se je opotekel čez prag. Odšel je.
Stran 4	JUGOSLOVAN
Jz ‘Dvct.vshe
d Odhod hr. Leona Štuklja v Švico. Včeraj zjutraj z monanovskim brzovlakom sta odpotovala na tekiine švicarske telovadne zveze v Bern naš sokolski prvak br. Leon Štukelj in delegat Saveza SKJ brat Franjo Mačus, načelnik Sokolske župe Maribor. Br. Štuklju želimo pri tekmah mnogo uspeha in srečen povratek v domovino.
d JAD Triglav v Zagrebu je na svojem občnem zboru 24. oktobra 1931. izvolilo za zimski semester 1931. ta-le odbor: predsednik Brinar Miran, cand. for., podpredsednik Pucelj Tone, cand. iur., tajnik Milko Križman, cand. iur., blagajnik Bačnar Boris, stud. rer. coni., knjižničar Kveder Drago, stud. tehn., arhivar Hla-stec Adolf, stud. tehn., gospodar Križan Oton, stud. agr., odbornik Lippai Viljem, cand. iur., revizorji Bonejc Stane, cand., tehn., Gulič Miro, abs. med., častni sod Bogataj Mirko, cand. iur., Špindler Metod, cand. med. in Kladnik Jože, cand. for.
d Poroka. V Stari Oselici sta se poročila agilni sokolski sodelavec učitelj Janko Štcfe in gdč. Kati Bašljev«. Vsi prijatelji izrekajo delavnemu bratu najiskrenejše čestitke!
d Nov, lahek in peven moški zbor »Le enkrat še!« Z. Prelovca je izšel v založbi pev. društva Ljubljanski Zvon, Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadalnjim izvodom po Din 150.
d Naročnikom na »Zbore«. Predzadnja ševiika letošnjega letnika izide začetkom novembra. Kdor tretjega zvezka ni prejel, ni še poravnal naročnine za leto 1931. Naj to čimprej stori! Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Plemenit dar. Kmetijski inšpektor ing. Josip Zidanšek je daroval za revne učence osn. šole všpitaliču pri Konjicah 300 Din. Iskrena hvala!
d Jesen, a posebno vlažno in mrzlo vreme mnogo bolj pospešuje prehlade nego suh mraz. Gorka suknja in dobra obutev ne zadoščajo, da bi obvarovali telo pred prehladom a posebno ne pred bolestimi v vratu in hripo in radi tega se v današnji dobi napredka uporabljajo — kot preizkušeno preventivno sredstvo »Panflavin pastilje«. Ob pojavi kašlja in katarja — treba uživati Kresival sirup.
d Vremensko poročilo :Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 760 7, termometer 5-2, relativna vlaga 88%, tiho, oblačno 10, dež (7 mm). V Mariboru je kazal barometer 760 6, termometer^, relativna vlaga 94%, smer vetra NW4, oblačnost 10, dež (92 mm). Vsa opazovanja ob
7.	uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani7-8 (3‘2), Mariboru 4'1 (26), Zagrebu 6-3 (38), Beogradu 10 (4-7), Sarajevu 131 (38) in Skopi ju 21 (96). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Selitve
prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni
»Srzoprcznei"
avtoprevozniška družba z o. z.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4.
TELEFON ŠT. 2182.
Gjubljana
Nočno slbužbo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
Četrtek, 29. oktobra 1931: Narcis. Pravoslavni, 16. oktobra: Longin.
*
■ Finančni direktor dr. Povalej se je vrnil z rednega oddiha ter sprejema kakor običajno stranke vsak delavnik med 10 in pol 12. uro.
■ Otvoritveno predavanje XII. sezone društva »Soče« v Ljubljani. Prihodnjo soboto dne 31. t. m. bo v društvu »Soča« otvoritveno predavanje v letošnji sezoni, in sicer v salonu restavracije pri »Levu« ob 20. uri in pol. — Predaval b opredsednik društva dr. D i n k o Puc o gospodarskih in političnih krizah drugod in pri nas. Ker je to predavanje za današnjo dobo zelo važno in zanimivo, se pričakuje velike udeležbe in vabi društveni odbor vse člane in prijatelje društva k temu večeru. Po predavanju nastopi iz prijaznosti ^nameniti »Slovanski vokalni kvintet« iz Ljubljane.
■ Prosvetno društvo »Tabor«. Današnji članski sestanek odpade radi sestanka ženskega odseka.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■Ljubljanskim moškim zborom! Na dan Vseh svetih dopoldne ob pol 11 uri vaja v pevski dvorani Glasbene Matice za petje na grobovih popoldne ob 3. Pozivamo vse pevce, da se vaje in popoldanskega petja polnoštevilno udeleže. Uprava Hubadove župe JPS.
■ Planinski ples. Kakor vsako drugo leto bo priredilo Slovensko planinsko društva svoj običajni planinski ples na predvečer pred Svečnico, to je 1. februarja 1932. Opozarjamo vsa društva in korporacije na ta datum, da se pri izbiri termina za svoje prireditve ozirajo v svojem kakor v našem interesu na ršo obče priljubljeno predpustno zabavo.
■ Octovo kislino je popila 25 letna žena delavca Marija Melin v Litiji 7, baje radi neo-ozdravljive bolezni. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico in je že izven nevarnosti.
■ Kriminalne vesti. Tekom zadnjih dni sta bili zopet ukradeni dve kolesi, Kaplanu Ivanu, ki je imel kolo znamke »Ideal« št. 13409 v I. nadstropju Delavske zbornice na Miklošičevi c. Kolo ki je vredno 1400 Din, je last Josipa Gerkmana. Drugi oškodovanec je Sever Anton, kateremu je izginilo 1000 Din vredno kolo zam-ke »Princes«, št. 536.505 izpred gostilne Kun-stel Angele na Ježici. — Gostilničar Trobec Ivan v Kasezah je prijavil policiji, da mu je neznan tat odnesel dva para hlač, katere je imel obešene na vrtni ograji. — Včeraj smo poročali, da je služkinji Mariji Tudji izginil plašč. Imenovana je med tem izvedela za ime storilca ter se je napotila k njemu. Bil je to neki Stanislav P., kemični čistilec oblek pri neki ljubljanski tvrdki. Sam se je priglasil policiji in izjavil, da je odnesel plašč v polni pijanosti in se po iztreznenju sploh ni spominjal, kje ga je dobil. — Trgovki s premogom in drvmi, Ivanki Vrhunc, stanujoči v Bohoričevi ulici, je neznan storilec odnesel dve vreči premoga, butaro mehkih drv in dve prazni vreči.
ELEGANTNA DAMA
naroča obleke in plašče v ateljeju
J OSI Pl N A IGLIČ, Ljubljana
palača Vikf^Uja	2304
m Shodi dr Pivka. Dr. Ljudevit Pivko, sre-ski kandidat na mariborskem levem bregu, je imel te dni po Slovenskih goricah, tako n. pr. pri Sv. Antonu, v Gočevi, Jarenini, pri Sveti Trojici itd. več zelo dobro uspelih sestankov in shodov. Po ostalih krajih bodo shodi in sestanki te dni.
m Železničarski shod. V torek zvečer je bil v veliki dvorani Narodnega doma shod narodnih železničarjev, kateremu je prisostvovalo krog 1000 ljudi. Predsednik krajevne organizacije narodnih železničarjev g. Rudolf Tumpej je poročal o tekočih stanovskih zadevah, o volitvah pa je govoril sreski kandidat g. dr. Ljudevit Pivko. Razpoloženje je bilo zelo dobro in narodni železničarji so soglasno sklenili, da bodo šli dne 8. novembra vsi na volišče, da store svojo narodno in državljansko dolžnost.
m Davkoplačevalcem. V smislu člena 148 zakona o neposrednih davkih se naznanja, da dospe v plačilo dne 1. novembra letos druga polovica zemljarine. Dne 15. novembra pa dospe v plačilo četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka. Uslužbenski davek se mora plačati najkasneje v roku, ki ga določa čl. 99. zakona o neposrednih davkih. Davčni zavezanci se v njih lastnem interesu nujno pozivajo, da ne zaostanejo s plačili davkov, sicer bodo morali plačati razen zamudnih obresti tudi vse stroške izterjatve.
m Darovi. Mesto venca nagrob pokojnega trgovca Franjo Laha sta darovala g. Franc in ga. Marija Cuš 100 Din za gasilce, g. Karel Jančič pa 150 Din za dijško kuhinjo. Namesto venca na grob pok. Srečka Robiča pa je daroval g. W6gerer tudi za gasilce 200 Din.
m Fred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80.	2280
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Oskar Obersnel in Nada Kartova, Ivan Resnik in Alojzija Ogrizkova, Karol Ravš in Helena Praprotnikova, rojena Valherjeva, Josip šiberna in Viktorija Perlavčeva, Friderik Brumen in Marija Testanova, Ivan Breže, učitelj in Emilija Hauželičeva, učiteljica, Franc Kurauda in Julijana Karničlcova, JTJsip Lebič in Ivana Gerličeva ter Franc Krebs in Marija Bizjakova. Vsem obilo sreče!
m Umrli. V torek so v Mariboru umrli: Josi-pina Ruess, stara 36 let, vdova po bivšem carinskem pisarju, pogreb bo v četrtek; v Wol-fovi ulici je umrla Marija Dremel, posestnica, stara 79 let, pogreb bo v četrtek; v bolnišnici je pa preminula Marija Kozar, hči tkalke, stara 6 let, pokopana bo tudi jutri popoldne. Blag jim spomin!
m Sneg, ki je doslej zapadel dvakrat ali trikrat samo na vrhuncih naših gora, je sedaj pokril tudi že pobočja Pohorja in Kozjaka, če se zjasni, bo nastal zimski mraz tudi v Mariboru.
m Za brezposelne. Borza dela v Maribora rabi hlapca, krojača in starejšega mlinarja, ki dobe takoj zaposlitev.
m Samopomoč drž. nam. in upokojencev, reg. pom. blagajna v Mariboru, naznanja svojim p. n. članom, da se je gospod Franc Gregorič tačasni tajnik in blagajnik preselil s Tržaške ceste ^št. 5 na Pobreško cesto št. 15-111. nadstropje ter je članom vsak dan med 13. in 14. uro na razpolago. — Odbor.
m Trg v sredo. Zaradi slabega vremena je bil včerajšnji trg bolj slabo založen in tudi kupcev je bilo manj kakor navadno. Deloma je bil tega kriv tudi visoki datum v mesecu, ki se v Mariboru vedno pozna. Kmetje so pripeljali na trg 5 voz sadja in 2 voza domačih izdelkov. Cene so bile zmerne, večinoma iste kakor v soboto. Piščanci so se prodajali po 12'50 io 25 Din, kokoši po 35 do 40 Din, race
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
gosi in purani po 35 do 60 Din, kunci po 5 po 25 do 35 Din; jabolka po 3 do 5 Din, grozdje do 25 Din, divji zajci po 20 do 30 Din, fazani po 2 do 4 Din kg, sena in slame pa sploh ni bilo.
m Tombola. Društvo starih vojakov pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je priredilo v nedeljo, dne 25. t. m. tombolo, ki je zelo dobro uspela.
m Uspešen lov. Na lovu, ki ga je priredil v nedeljo g. Ernest Mlinarič od Sv. Trojice, je bilo ustreljenih 14 zajcev in. 11 jerebic. Rekord je dosegel mladi g. Gorišek od Sv. Lenarta, ki je sam ustrelil 6 dolgoušcev.
m Strop se je udrl. V neki stanovanjski sobi šolskega upravitelja v šentiljski šoli se je te dni udrl "•'-•op in pokvaril večino pohištva. K sreči ni bilo tedaj v sobi nikogar, sicer bi se bila lahko dogodila velika nesreča.
m Usodni padec. V Cirkovcih je padla v torek z neke brvi 57-letna posestnica Marija Furkova in si zlomila več reber na levi strani. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnico.
m Aretacije. V torek šta bila tu aretirana: 18-letni J. G. radi tatvine kolesa in Franc L. radi prevare.
m Sum požiga. Zaradi suma požiga viničarij v čagoni v Slovenskih goricah so šentlenarski orožniki aretirali te dni Alojzija B. iz Sv. Trojice in ga izročili sodišču.
m Pretep med ženskami. V Jezdarski ulici so se v torek zvečer steple štiri vročekrvne ženske in se pošteno obdelale. Red je napravil šele stražnik. Epilog bo pred sodiščem.
m Tatinska služkinja. Dne 17. t. m. je najel posestnik Ivan Kavčič iz Spodnjega Porčiča v Mariboru služkinjo Nežo S„ ki pa je čez nekaj dni brez sledu izginila, ž njo pa je izginila drugi dekli tudi denarnica z 250 Din. Za tatico še ni sledu.
p Trio Brandl koncertira v sredo 4. novembra v dvorani Glasbene Matice v Ptuju. Znani trio sestavljajo umetnice Fanika Brandlova (gosli), Valy Gara (čelo) in Herta Reiss (klavir). Zel je povsod, kjer je nastopil, vse priznanje občinstva in kritike. Obeta se nam res lep večer.
p Nov časopis. V Ptuju bo izhajal nov časopis pod imenom »Narodna sloga« in ne pod imenom »Stražar«, kakor smo pred kratkim poročali. Ime časopisa so medtem izpremenili. Prva številka izide prihodnjo soboto 1. novembra t. 1.
p Pretepi. V Orešju, občina Krčevina, je prišlo med ondotnimi fanti radi neke ženske do pretepa. Med tepežem pa je bil zaboden z nožem Franc Kaisersberger tako hudo, da je na mestu obležal v mlaki krvi. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v bolnico, kjer je ugotovljena težka poškodba na stegnu. Junak noža je izsleden in se imenuje Janez "Sokol, viničar iz Krčevine. — Dne 24. t. m. ponoči je bil napaden Franc Marušič, delavec iz Senčaka, od gruče domačih fantov, ki so mu prizadejali več ran z noži. Prepeljan je v tukajnšjo bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima rane po celem telesu in ki so težkega značaja. Storilca izsleduje orožništvo. — Ivan Jurgec, viničar iz Gruškovja je bil prepeljan v bolnico s težkimi poškodbami po celem telesu in z zlomljeno roko. Poškodbe izvirajo od udarcev z železnim drogom. Storilca sta brata Ivan in Alojz Jurgec, daljša sorodnika poškodovanega. Uvedena je preiskava.
6e!#e
* Sokolski župni zlet v filmu. Nocoj ob 20-30 se bo v okviru ciklusa sokolskih predavanj vršilo drugo predavanje. Br. Kramar bo predvajal film preteklega župnega zleta v Celju, ki ga je sani snimal. Predavanje bo v risalnici deške meščanske šole.
* Mestni avtobus za Vse svetnike. Za praznike Vseh svetnikov bo mestni avtobus vozil po sledečem redu: v Savinjsko dolino se opoldanska vožnja podaljša do Rečice in bo vozil avtobus od 30. oktobra do 2. novembra po starem voznem redu tudi zvečer ob 18. iz Celja in ob 6'35 iz Rečice. V Vojnik se pomnoži vožnja od 31. oktobra do 2. novembra od vlakov iz Celja ob 7'45, ob 1P10 in ob 17-45 ter se bo avtobus vračal takoj po prihodu v Vojnik zopet v Celje. Ostale proge bodo po potrebi še ojačene z enim vozom ob sedanjem voznem redu. V Celju bo na obe pokopališči vozil avtobus izpred kolodvora na praznik 1, novembra od 8‘30 zjutraj do 18‘30 zvečer, dan pred praznikom ter dan po prazniku samo po potrebi, in sicer približno ob 15., 16. in 17.
* Rdeči križ za Vso svete. Letos bo krajevni odbor »Rdečega križa« v Celju na mestnem ter na okoliškem pokopališču zbiral darove v prid prizadetim po suši. Vsak tudi najmanjši dar bo dobrodošel!
* Violinski virtuoz Karlo Rupel, ki koncertira prvič v Celju v sredo 4. novembra v mali dvorani Celjskega doma ob pol 9. zvečer, se je po končanih študijah na ljubljanskem konservatoriju izpopolnjeval še pri svetovnemu mojstru prof. Ševčiku ter dve leti študiral v Parizu, odkoder se je vrnil domov, da se posveti izključno solističnemu delovanju. Imel je že lepe uspehe v Ptuju, Mariboru in Ljubljani. Tudi za njegov celjski koncert vlad veliko zanimanje. Vstopnice od 20 Din navzdol se dobijo v knjigarni Goričar in Leskovšek.
* Izstop iz državljanstva. Ga. Sonnenber Berta, pristojna v Petrovče, je pri celjskem srez-kem načelstvu zaprosila za odpust iz našega državljanstva, ker hoče sprejeti avstrijsko državljanstvo.
* Nova trgovina. Ga. Karolina Strupi namerava v pritličju svoje hiše v Gubčevi ulici št. 6 urediti prostore za špecerijsko trgovino. Tozadevni komisijski ogled, se bo vršil danes.
* Huda nezgoda pri nilačvi. 44Ietni dninar Operčan Franc iz Savine pri Ljubnem je bil 26. t. m. zaposlen pri mlatilnem stroju. Po neprevidnosti je prišel z desno roko med kolesje, ki mu je odrezalo vse prste na roki. Težko ponesrečenega Operčana so prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Roparski napad. V ponedeljek 26. t. m. zvečer sta prišla dva moška pred hišo 681et-nega dninarja Pevca Jurija v Lekmarjah, občina Sv. Štefan pri Šmarju. Pevec je ravno ne-
Četrtek, 29. oktobra 1931.
n———W—MMBBC.’	TjC
kaj delal, moško sta začela razgovor ž njim. Naenkrat je eden njiju zagrabil nič hudega slutečega Pevca ter ga. vrgel na tla. Ko se je Pevec branil, ga je napadalec začel z nogami suvati, tako da mu je zlomil več reber. Drugi moški pa je med tem šel v hišo ter pobral kar mu je le prišlo pod roke. Nekaj ur pozneje so sosedje našli težko ponesrečenega Pevca, ki so ga morali prepeljati v celjsko javno bolnico. V svojem napadalcu ie Pevec spoznal nekega Leskovška Miho, docim drugega ni spoznal. Orožništvo zasleduje oba roparja.
* Obsojen požigalec. Radi požiga v Čretu, ki se je zgodil pred enim mesecem, obtoženi Zaj-ko Josip je bil v torek na okrožnem sodišču spoznan krivim ter obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe.
Šmartno pri Litiji
Poročila sla se v nedeljo 25. t. m. pri podruž-n.i cerkvi v Jablanci Marjan Markovec in gdč. Pavla Za puško va iz Zg. Jabljance. Čestitamo!
Razsvetljena cesta. Na Dobravi je občina Litija postavila proti Šmarlnemu nove droge in pritrdila na njih elektr. žarnice. Do sedaj je bilo tu popolnoma v temi.
Rorinškovo hišo na Dobravi je g. Euiil Koprivnikar prodal za 30.0C0 Din. Za hišo je dal pred letom pa 58.000 Din na sodni dražbi. Lep dobiček!
A D ŠKOFJA LOKA------------------------------
Nov grob. Bela žena je čisto nepričakovano pretrgala v ponedeljek popoldne nit življenja vsemu Karlovcu poznanemu možu, nazvanemu »stari Korelček«. Pokojnik je vedno delal v kamnolomu. V ponedeljek zjutraj je kot običajno vstal, zajtrkoval in mislil na delo, ko mu je postalo iznenada slabo. Moral je v posteljo, ob
15.	uri pa je izdihnil svojo blago dušo. Umrlemu blag spomin, prizadetim naše sožalje!
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 29. oktobra: Kralj na Betajnovi. Red A. Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Sobota, 31. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Ljudska predstava po znižanih ce« nah. Izven.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek,. 29. oktobra: Zaprto.
Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Sobota, 31. oktobra: Viktorija in njen huzar. Red C.
Zagrebška kritika o »Laterni«
Zagrebška radiopostaja je prenašala iz Ljubljane Novakovo opero »Laterno«. Ob tej priliki je objavil »Jutarnji list« sledečo kritiko: Izvedba v Ljubljani je bila pod muzikalnim vodstvom Nika Štritofa, ki je vodil predstavo zelo muzikalno, posamezne scene pa izvajal zelo živo in zvočno. Ta živost je zvenela prav dobro iz orkestra, ki je partituro realiziral odlično in efektno. Hvaležni smo upravi ljubljanske opere, da nas je seznanila z zanimivo Novdkovo opero. — Mi v Ljubljani pa smo kritiku »Jut. lista« hvaležni za simpatično poročilo, ker od tukaj pošilja g. St. v Zagreb poročila, v katerih sicer mrgoli fraz, kakor so običajne v dunajski »preši« — manjka pa v njih osnovnih nazorov o glasbi sploh, nadalje manjka v njih vsako nagnjenje, presojati slovanska dela kot enakovredna nemškim in manjka še marsikaj. Ce se gospod St. v Avstriji še ni seznanil z Gluckom, Mozartom, Lortzingom itd.,	bi	se bil	že	lahko
pri nas. Sicer pa je gospod	v	zmoti,	če	misli,
da je naše Narodno gledališče »Biedermeier-theater«, kjer bi morali na njegovo povelje osveževati vse Glucke in J. Straussove operete izvajati kol opere. Vsekakor pa je značilno, da stisne Novaka kakor grozd — in iz grozda se pocedi voda. In da je v koncertni dvorani občudoval Novaka-simfonika. (Slučajno Noviik ni napisal nobene simfonije!) Kako daleč sme iti naša kurtoazija, to g. St. kot Nemca menda presneto malo briga in je v resnici kurtoazije preveč, če mu dovoljujemo tako abotno pisare-nje o stvareh, ki jih ne razume in noče razumeti. Kam pa pridemo, če začnem jutri jaz rohneti iti protestirati zoper Piccassovo razstavo v Parizu?	Slavko	Osterc.
Ljubljanska opera ostane	v	četrtek	in	petek
radi nadaljnih popravil v operi zaprta. V soboto se poje izvrstna Abrahamova opereta Viktorija in njen huzar za red C.
Novi junaški tenor ljubljanske opere g. Krsto Ivic nastopi prvič na našem odru v nedeljo
1.	novembra v Verdijevi opere »Aida«. G. Ivič je bil preje angažiran v Nemčiji ter ima izredno lep, simpatičen tenor junaškega značaja.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru „
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 29. oktobra: »Mayerling«. Ab. A.
Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Sobota, 31. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. B. Nedelja, 1. novembra: »Cirkuška princesa«. Prvič v sezoni.
Iz gledališča. »Mayerling«, zanimiva in napeta drama o smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa se bo ponovila v četrtek 29. t. m. za ab. A. Največji uspeh poslednjih mariborskih operetnih sezon, Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«,' ki so vse njene predstave doslej bile razprodane, se bo ponovila v soboto 31. t. m. za ab. B.
Praznik Vseh svetih v gledališču. Na praznik Vseh svetih, 1. nov. se bo prvič v letošnji sezoni vprizorila Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, ki si je s svojim zabavnim dejanjem in temperamentno muziko že lani osvojila vse simpatije gledališkega občinstva ter je bila brezdvomno najboljša operetna vprizoritev lanske sezone. Posebno še opozarjamo na kar razkošno opremo tega komada, ki ga dirigira kapelnik Herzog, režira Djuka Trbuhovič, plesne točke pa je naštudiral A. Harastovlč.
Jkamdidipam
Izjavi dveh narodnih organizatorjev
Nadaljujemo s svojo anketo ter priobčujemo danes izjavi dveh marljivih narodnih organizatorjev. Srezki kandidat Milan Mravlje je zlasti deloval med kmetskim ljudstvom in se posebej zavzemal ga naše manjše kmetovalce, dočim je bil dr. Slane Rape tudi zelo delaven na prosvetnem polju in zlasti mnogo storil tudi za razvoj našega letalstva. Kljub temu, da sta oba kandidata delala na različnih toriščih, pa veže oba iskrena ljubezen do domovine, kar sta oba turi; s svojim življenjem dokazala.
Izjava sreskega kandidata za litijski okraj geometra Milana Mravljeta
Odkar se tudi aktivno udeležujem javnega življenja, sem vedno globlje prepričan, da so socialne in gospodarske razmere temelj vsake države in vsake narodne ureditve. Nočem zanikati pomena in tvornosti zgolj političnih idej, moram pa to svoje prepričanje o pomenu soci-jalnih in gospodarskih prilik pri reševanju vseh vprašanj poudariti na čelu mojega odgovora na vaše prijazno vprašanje: Zakaj kandidiram?
Izkušnja me uči, da večina naših gospodarska edinic ni čisto kmečka, ali čisto obrtniška ali Čisto delavska, temveč je večina naših gospodarskih edinic kmetsko-obrtniška in kmetsko-delavska. Naš slovenski podeželski Človek po večin; ne more uspevati smao z obdelovanjem male kmetije, temveč mora poleg tega biti še obrtnik ali delavec. Kot tak je zainteresiran tako na pospeševanju kmetijstva in na dobrih delavnih pogojih za mezdni zaslužek, kakor tudi na razvoju obrti in industrije, ki ustvarja priliko za tak zaslužek. Le na tej prirodni vzajemnosti, na tem živem solidarizmu našega kmeta-delavca in kmeta-obrtnika je mogoče graditi uspešno gospodarsko politiko občine, banovine in države. Kdor bi to hotel graditi na razrednem nasprotju med kmetom in delavcem, obrtnikom in industrijcem, to ne bi mogel res pospeševati narodnega blagostanja. Četudi pa je kmet-obrlniik in kmet-delavec kot nosite]j navedene prirodne vzajemnosti predvsem poklican, da bi se aktivno udejstvoval v našem narodnem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju, je bil vendarle omalovaževan, ker so teoretiki naše javno mnenje prepričali, češ da je pri Slovencih podan čisto kmečki, čisto obrtniški in čisto delavski sloj. Zato so našega malega kmeta, bajtarja povsod prezirali, ga nikjer upoštevali in je slednji še danes neaktiven, četudi je od vseh 150.(K10 slovenskih kmečkih gospodarstev okoli 110.000 malokmetskih in seveda obenem obrtnih in delavskih.
Tako socialno in gospodarsko stanje ugotavljam predvsem tudi v litijskem srezu, kjer kandidiram. V tem srezu je prebivalstvo po večini kmečko-delavsko in kmečko-obrtno. Tudi v tem srezu pa je ravno ta plast za delo v javnem življenju neorganizirana, vsled česar ne more prebivalstvo prav napredovati niti kulturno niti gospodarsko. Zalo bo moja največja briga veljala organizaciji kinctsko-dclavskega in kmetsko-obrtniškega sloja. Do aktivacijc tega sloja mora priti ne samo v litijskem okraju, ampak povsod. Taka aktivacija ni potrebna zaradi kmetov samih, ki se morajo organizirati, da si pribore ugodnejše gospodarsko stališče v državi, ampak je potrebna tudi radi splošnega gospodarskega blagostanja, posebno za Slovenijo.
V Sloveniji se je težišče gospodarske važnos i brez dvoma premaknilo s kmetske proizvodnje na obrt in industrijo, ker mora Slovenija v agrarni Jugoslaviji postati obrtno - industrijski del države, če noče obubožati s svojo kmetijsko proizvodnjo, ki ne more z ozirom na naše geografske posebnosti nikoli biti v velikem obsegu konkurenčna z agrarno proizvodnjo na jugu. Tudi je naš mali kmet-delavec in obrtnik glavni odjemalec pridelkov in izdelkov in je s tem blagostanje tega sloja podlaga za blagostanje drugih slojev.
Važno pa ni vprašanje le z gospodarskega, ampak tudi s političnega vidika. Ne moremo govoriti o popolni demokraciji toliko časa, dokler ne bo najštevilnejša in gospodarsko vsaj za Slovenijo najvažnejša plast nnroda organizirana. Ce pomislimo, da sta ravno kmet-delavec in kmet-obrtnik nositelja prirodne vzajemnosti, ki mora biti podlaga pravi narodni gospodarski politiki," bo moral vsakdo uvideti nujnost, ds
se da tej plasti možnost, da se v javnem življenju uveljavi. Le tako se more razviti novo, zdravo in nn-čno politično in gospodarsko življenje in bo šele na tej močni kmetsko-delavski podlagi lahko uspeval vsak drug stan in poklic.
V ozki zvezi s tem velikim vprašanjem je vprašanje izvedbe agrarne reforme. Z razdelitvijo veleposestev, z notranjo kolonjpcijo in z vsemi sličnimi ukrepi, je treba preprečiti pro-letarizacijo slovenskega malega človeka in mu ohraniti blagodejno zvezo z zemljo. Ni potrebno poudarjati važnost lastnega, četudi še tako majhnega doma, v rasnem in kulturnem pogledu, temveč tudi v gospodarskem pogledu, kajti tak dom vendarle v sličnih krizah kakor je danes nudi malemu človeku eksistenčni minimum. Agrarna reforma in izvedba že donešene-ga zakona o likvidaciji, to bo moja glavna poslanska skrb. Ker bo imel bodoči parlament v tem pogledu velik vpliv, hočem tam z v o energijo zastopati vse interese agrarnih interesentov države, posebno pa Slovenije, še prav posebno pa agrarne interesente litijskega sreza. V organizaciji agrarnih interesentov bom pomagal združiti vse plasti našega naroda, ki do danes še niso organizirane, t. j. našega malega kmeta-delavca in kmeta-obrtnika.
Ker daje mala kmetija le najnujnejše pogoje za eksistenco, je nujno, da damo malemu kmetu še obrtnega in mezdnega zaslužka. Zato je naš mali kmet zainteresiran na prospekti obrti in industrije, na industrializaciji Slovenije. Našim ljudem osigurati tem potom dom in zaslužek, to bo prav posebna naloga vseh naših slovenskih zastopnikov v parlamentu.
V tem smislu sem že do sedaj po svojih skromnih močeh v javnem življenju deloval, tej nalogi hočem ostati zvest tudi kot poslanec, če mii bo prebivalstvo litijskega sreza izkazalo zaupanje.
Globoko sem prepričan, da je za navedene cilje mogoče delovati le s sodelovanjem v državnem življenju. Kdor noče resno doseči slične cilje, mora nujno težiti, da pridobi upliv v parlamentu. Zato kandidiram!
Izjava sreskega kandidata za logaški okrai dr. Staneta Rapeta
Pripadam mlajši generaciji, Ki je tik pred svetovno vojno krenila na pot brezkompromisnega dela za svobodo Jugoslovenov in se tudi javno udejstvovala v svobodni domovini, kot zastopnica integralnega jugoslovanstva. Ako stojim sedaj v vrstah onih, ki posvečajo vso svojo sposobnost in vse svoje delo politično in gospodarsko močni Jugoslaviji, smatram to le za nujno in logično posledico dela iz študentovskih let in udejstvovanja v svoji mošld dobi, ker sem prepričan, da je samo pot naznačena s kraljevim odlokom Od 6. januarja 1929. in uzakonjena z novo Ustavo iz leta 1931. garancija za soglasje in mir, ki ga Jugoslavija nujno potrebuje za svoj gospodarski napredek.
Prepričan sem, da moremo samo s složnim delom vseh stanov in vsakega poedinca, prebroditi težko gospodarsko krizo, v kateri se nahajamo, in verujem, da nas bo zrelost in treznost privedla preko vseh težav v lepšo bodočnost.
Da pomagam pri delu za državo v dneh, ko narod predvsem potrebuje zaščite pred izkoriščevalci, sem prevzel kandidaturo.
70-letnica vestnega uradnika
Hrastje Mota, 29. oktobra.
Včeraj v sredo 28 oktobra je minilo 70 let, od kar so rojenice položile v zibel moža, kakršnih ni ravno mnogo med nami. Je to Franc Monhart, inšpektor fin. kontrole v pokoju, ki uživa zdaj svoj zasluženi pokoj v prijazni vasici Murskega polja v Hrastje Mola pri Radencih.
45 let je vestno in vzorno služboval. Tudi v najhujših časih birokratske Avstrije ni niti za trenutek pozabil, da je sin slovenske matere in je tudi pozneje svoje podrejene učil, naj bi jim bil materin jezik nadvse sveta svetinja in luč, ki naj jim sveti skozi celo življenje. Naravno je v tistih burnih časih vsled tega svojega odkritega prepričanja moral prenesti marsikaj bridkega in bil radi svojega vnetega ju-goslovenstva čestokrat v napredovanju zapostavljen pred drugimi. V prevratni dobi je vršil težko nalogo v takratnih neurejenih razmerah na meji v Gor. Radgoni popolnoma sam. Marsikatero noč je presedel pri aktih in urejeval in delal za našo Jugoslavijo, ki jo je tako vneto čakal.
Tudi izven službe je učil ljudstvo in ga tolažil v težkih dneh. Kot daleč znanega poštenjaka
so ga vsi v vsem ubogali in cenili nad vse. Z vsakim je zidal in še zna pokramljati in redki so danes na Murskem polju in Slov. goricah, ki ne bi poznali blagega gospoda inšpektorja.
V strogo narodnem duhu in v jeklene značaje je vzgojil tudi svoje otroke, ki že in bodo v svojih poklicih, ki so si jih zbrali po zaslugi skrbnih staršev, nadaljevali poslanstvo sivega očeta.
Naj ohrani Bog jubilanta, vzornega uradnika, poštenjaka in Jugoslovana, ki je 17. t. m. obhajal s svojo družico tudi 40 let poroke, še dokaj let. Takih mož zlasti tudii danes potrebujemo!
Nevarno naraščanje vode v škofjeloškem okraju
Škofja Loka, 27. oktobra.
Nepreslairo deževje od sobote sem je naše vode silovito dvignilo. Selščica in Poljanščica sta skokoma naraščali in se dvignili za več metrov visoko. Kakor bobneč vihar se valijo vodo proti Loki, kjer je ob stoku v Soro na silovite vodne mase naravnost veličasten, a strahovit pogled. V nižje ležečih krajih so narastle reke prestopile bregove in se razlile čez travnike. Selščica je včeraj prinašala s seboj smreke. hlode, preostale poljske pridelke in razno drugo robo. Nevšečnosti z vodo so imeli ljudje v nižjih legah. Na S^hi so morali ponekod spraviti iz kleti krompir, repo, korenje in zelje. V nevarnosti je bil tudi suški most, ki se je vsled vodnih navalov močno tresel in zibal. Voda je udrla tudi v vojašnico in so imeli dokaj opravka, da so spodnje prostore zopet izčistili. Na splošno nevarnosti poplav ni bilo. Deževje je danes nekoliko popustilo.
Zastrupiti se je hotela
Obupen čin matere več otrok
Litija, 27. oktobra.
Včeraj je bil pozvan zdravnik dr. Ukmar k M., materi več otrok, ki si je hotela končati življenje. Ker ga pa ni bilo doma, so obvestili o tem dejanju dr. Premrova, ld ji je nudil prvo pomoč. Zakaj se je hotela zastrupiti, je neznano, dejstvo je le, da je prišel istega dne zgodaj zjuitraj njen mož, in prosil na občini podporo za ženo in otroke. M. je sedaj izven nevarnosti.
Uboj delavca v Pekrah pri Mariboru
Franca Rczmana iz Vrhovega I)ola so našli s prerezanim vratom
Maribor, 28. oktobra.
Danes zjutraj so našli ■ orožniki iz Studencev v bližini Jelenovega mlina v Pekrah mladega neznanca mrtvega v mlaki krvi. V njem so pozneje spoznali delavca Franca Rozmana iz Vrbovega Dola. O najdbi so bile takoj obveščene oblasti, ki so odposlale v Pekre komisijo, ki je izvršila tudi obdukcijo in ugotovila, da je bil Rezman zaboden z nožem v vrat. Napadalec mu je prerezal glavno žilo. Truplo ubitega so prepeljali v mrtvašnico v Limbuš, kjer bo pokopano. Uvedena preiskava je ugotovila, da je bil pokojni Rezman snoči v družbi 25-letnega delavca Franca Bravnika v neki prekrški gostilni in je z njim tudi odšel proti domu. Rezman in Bravnik sla se navidezno baje sicer dobro razumela, vendar je pa med njima tlelo pritajeno sovraštvo zaradi nekega starega in še
Novo mesto, 29. oktobra.
Danes se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem senzacijonalna razprava proti bivšemu tajniku mestne hranilnice v Črnomlju Jožetu Kastelicu radi lažnega vodstva in predrugačenja trgovinskih knjig imenovane hranilnice, radi protipravne prisvojitve nad četrt milijona Din iz hralnične blagajne, radi napada na pregledujočega sodnika v zaporu in slednjič radi zmotnega zavajanja upravnih odbornikov, oz. blagajnika Mestne hranilnice v Črnomlju s potvarjanjem v nameri, da pridobi protipravno imovinsko korist sebi in soobtoženemu Stanetu Jakši, ravnatelju tvrdke Jakša & Co., družbe z o. z. v Ljubljani. Slednji je obtožen, da je naklepoma zavajal Josipa Kastelica k nečednim dejanjem in sodeloval pri tem s tem, da je prevzel v Ljubljani v smislu dogovora s Kastelicem od Mestne hranilnice v Črnomlju v letih 1921 in 1922 .skupno 1 milijon 213.200 K, in da je po dogovoru s Kastelicem napačno knjižil v poslovnih knjigah tvrdke »Vesne« družbe z o. z. v Kamniku in kasneje v bilanci tvrdke Jakša & Co. v Ljubljani na škodo Mestne hranilnice v Črnomlju 199.10685 Din. Skupno je oškodovana mestna hranilnica v Črnomlju za približno 1.500.000 Din. Dočim je obtoženi Stane Jakša na svobodi, je Jože Kastelic že dalj časa v preiskovalnem zaporu. Oba se danes zagovarjata pred senatom trojice, ki ji predseduje s. o. s. Romih.
Vsi so mu zaupali
Jože Kastelic je še pred vojno končal Mah-rovo šolo v Ljubljani in si tako pridobil trgovsko naobrazbo. Do svetovne vojne je služboval v Ljubljani, po vojni pa ga je sprejela Mestna hranilnica v Črnomlju kot blagajnika. Bil je tako uporaben, da je bil že po osmih mesecih imenovan za začasnega tajnika in kmalu nato za stalnega tajnika zavoda. To službo je vršil potem do junija lanskega leta, skoro do svoje aretacije.
Kot hranilnični tajnik je vršil predvsem take posle, ki jih sicer vrše ravnatelji denarnih zavodov. Bil je takorekoč šef urada in kot tak je opravljal vse prezidijalne posle, zbiral je gradivo za dovolitev posojil, likvidiral je po upravnem odboru dovoljena posojila, izvrševal je druge denarne posle itd. Užival je vsesplošno zaupanje, ki je šlo tako daleč, da upravni odbor niti ni zahteval od njega predpisane kavcije in da mu je slednjič zaupal odločitev v poedinih poslih v sporazumu s predsednikom in po navodilih upravnega odbora. Postal je tako skoro povsem samostojen.
neporavnanega spora. Zaradi tega je bil Brav-nik tudi osumljen uboja in aretiran. Zdi se, da je storil svoje dejanje v nenadoma nastalem prepiru. Podrobnosti bo pa ugotovila šele na-daljna preiskava. Vest o uboju se je naglo razširila po vasi in po celi mariborski okolic«
Daljnovod, s katerim se je hotel igrati, ga je ubil
Šoštanj, 27. oktobra.
Videiušek Anton, lSletni posestnikov sin iz Preiske št. 30, je s prijateljem Drevcm Martinom, p. d Povh, iz iste vasi pasel 24. t. m. živino nedaleč za vasjo. Od dolgočasja sta prišla na nesrečno misel, da bi se poigrala z daljnovodom, ki pelje iz centrale v Velenju v zdravilišče Dobrna. Vfdemšek je iz vasi prinesel žico, napravil na koncu kavelj in jo s hmelovko obesil na daljnovod. Nato se je s tremi prsti dotaknil žice. Tedajci ga je vrgi0 po tleh. Ko ga je prijatelj vprašal, kaj mu je, je samo še odgovoril: »Pusti me!« Padel je v nezavest in umrl, preden je nrogel dospeti zdravnik iz Velenja.
Požar v Brezovici pri Nemški Loki
Prerigel pri Kočevju, 25. okt.
V petek 23. t. m. med 23. in 24. uro je nenadoma izbruhnil požur pri posestniku Ivanu Maurinu, hštv. 5. Zgorelo je gospodarsko poslopje, vkaterem se je nahajal hlev in svinjak ter vsa krma, nekaj gospodarskega orodja, poljedelski stroji in dva prašiča. Škoda se ceni na 45.800 Din, ki je deloma krita z 12.000 Din zavarovalnine pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.
Da se je požar omejil, se je zahvaliti v prvem požarni hrambi v Nemški Loki, ki je takoj prihitela na pogorišče ter gasila izredno marljivo do ranega jutra. Pogorišče je temeljito pogasila, kar je trajalo do 9. ure naslednjega dne.
Požar so opazili fantje, ki so kuhali žganje pri Juriju Šuteju na Brezovici, katerega hiša se nahaja na drugem koncu vasi. Alarmirali so vaščane, bili so tudi prvi na pogorišču in preprečili, da se ni ogenj razširil, ker lahko bi bila zgcjrela cela vas. Na srečo tudi ni bilo vetra.
Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen, orož-ništvo je na delu, in upamo da bode zločinca izsledilo.
V Studenem, občina Koprivnik, je isti dan popoldne pogorela koča Knespler Marije, v kateri ni nihče stanoval. Kdo je zanetil požar, se ne ve, ker biva v tem kraju samo neki kočar, ostale hiše so bile deloma že porušene deloma so zgorele.
5000 Din mu je izginilo iz žepa
Veržej, 27. oktobra.
Posestnik Heric Franc iz Borce je prodal pred kratkim v Mariboru svojega dirkalnega konja za Din 22.000. V soboto se je napotil tja in sprejel Din 5000 na račun od kupca. Na Pragerskem je čakal na zyezo z vlakom.. Pri tej priliki je na klopi zadremal. Ko se je prebudil, se je napotil v restavracijo in si naročil čaj. Hoteč plačati, seže v žep in na svoje veliko presenečenje opazi, da je prazen. Neznan dol-doprstnež mu je izmaknil celih 5 jurjev. Sreča v nesreči je, da ni dobil izplačane cele vsote.
Kako so odkrili manipulacije
Skoro deset polnih let je trajalo to početje, ne da bi bil kdo prišel Kastelicu na sled. Upravni odbor se na denarne posle ni dovolj spoznal, slepo je podpisoval, kar mu je Kastelic predlagal .in tako bi ostalo to morda še nadalje prikrito, da ni začel Kastelic igrati velikega gospoda, kupovati nepremičnine in nastopati kot imovit meščan. To je dalo povod raznim govoricam, ki pa jih je pobila revizija hranil-ničnega poslovanja, ki je pač našla nepravilnosti v izračunavanju obresti in v poslovanju z menicami, kaznivih dejanj pa ni našla. Imel je Kastelic več revizij, tako leta 1920., 1923., 1926. in zadnjo 1927. Tedaj je izmanipuliral že cel milijon dinarjev, pa ni opazil tega nihče, tako je znal vse prikriti.
Predsednik Mestne hranilnice pa je postal nanj pozoren, osobito ko ga je na nekatere nekorektnosti opozorila tudi še blagajnica Albina Hager. Pričel je sodelovati sam pri poslovanju in pregledovati tekoče račune in kmalu je opazil, da se številke poedinih računov ne vjemajo s podatki v bilanci. Brž je bil ugotovljen primanjkljaj milijon dinarjev. Kastelic se je seveda branil in zatrjeval točnost svojega poslovanja, kasneje je trdil, da je izgubil denar radi neuspelih špekulacij z dolarji, kar pa je dokazano povsem neresnično. Sprva se je hotel Kastelic poravnati z upravnim odborom, ki pa na njegovo ponudbo ni mogel pristati, vsaj je nudil le svoje mesečne dohodke in svoj čebelnjak. Kastelic je nato 6. junija lani izročil predsedniku Miillerju ključe Mestne hranilnice in ga ni bilo več v urad. Teden dni kasneje sta na nepojasnjen način izginili iz hranilničnih poslovnih prostorov dve knjigi tekočih računov. Prišla je strokovna komisija iz Zagreba in po napornem delu ugotovila tu le v velikih obrisih naštete denarne manipulacije. Obtožnica obsega 92 strani.
Kastelic je bil aretiran in prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Tam je simuliral blaznost. Pri neki taki priliki je izlil na službujočega sodnika, ki je stopil v njegovo celico, vrč vode. Verno zatrjuje svojo nedolžnost, zadnje dejanje pa pravi, da je izvršil v taki duševni razdvojenosti, da se tega ni zavedal.
Tako obtožnica. Razprava, h kateri Je povabljenih 26 prič in za katero vlada neprimerno zanimanje, bo dokazala krivdo ali nekrivdo obeh obtožencev.
Sumljive manipulacije s tujimi milijoni
Bivši tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju pred sodniki — Hranilnica oškodovana za 1,500.000 Din
m.
Hranilnica Dravske banovine
--------Ljubljana	— Celje — Maribor--------- —
6
Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
ESg}®qs)tg^E0giB0gi{e^g|@^|E0ejg0g|E0aE^E0e)E2el!g0aE0a§iE0aisSSE0aE0aE0elE0aE0aBS3BS9!
Qr/d](y/diGX9\Gr/d
13351
Blagovni clearing dobiva stvarne oblike
Knez Lichtensteinski, predsednik Jugoslovansko-avstrijske trgovinske zbornice, uveljavlja načela blagovnega clearinga
Predsednik Jugoslovansko-avstrijske trgovinske zbornice na Dunaju, knez dr. Edvard Lich-tenstein, jo v svoji novi funkciji obrazložil so-trudniku nekega dunajskega dnevnika svoj delovni program, iz katerega posnemljeino najvažnejše.
»Že več mesecev so me inicijatorji jugoslovansko-avstrijske trgovinske zbornice naprošali, naj prevzamem mesto predsednika pri novi ustanovi. Storil sem to šele po pritrdilnem soglasju avstrijske vlade. Jugoslovanski dunajski poslanik dr. Angjelinovič, s katerim sem gojil zelo živahne politične in gospodarske razgovore, mi je pri jugoslovanski vladi pripravil prijateljsko razpoloženje.
Kar se tiče bodočih nalog in ciljev, moram priznati, da sem bil ob vpogledu na veliko razčlenjenost in obseg obojestranskega trgovinskega prometa zelo presenečen. Na eni strani obstojajo v velikem številu zelo živahne stare kupčijske zveze z raznimi deli Jugoslavije, ki so pripadali nekdaj v območje a.-o. monarhij3, na drugi strani pa je Dunaj za svojo prehrano navezan na jugoslovanski uvoz. Radi medsebojnih deviznih odredb in uveljavljenja nove trgovinske Tpogodbe, ki stopi v veljavo 1. januarja 1932., prihajajo želje interesentov v tem trenutku še prav posebno do izraza. Obseg želja in izpodbud, ki prihajajo k novi ustanovi, ki je šele pričela s poslovanjem in tudi šele urejuje svojo organizacijo, je zame ne samo veliko presenečenje, pač pa tudi razveseljivo zadoščenje.
Za enkrat delujemo na tem, da avstrijskemu poslovnemu svetu, v času ko so insolvence m poravnave na dnevnem redu, organiziramo za Jugoslavijo uspešno zaščito upnikov. Ta zaščita je v Jugoslavij vezana na koncesijo. Upamo, da bomo že v najkrajšem času vpostavili primerno in odgovarjajočo organizacijo.
Posebno važni in zaželjeni so ukrepi, ki izvirajo iz deviznih določil obeh držav. Živimo v časih, v katerih se medsebojni trgovinski promet razvija, kolikor mogoče v smislu kompenzacije. Aktivna trgovinska bilanca je za vsako državo, posebno v trenutkih, ko spekulacija ogroža nacijonalno veljavo, neomahljiva zapoved vsake gospodarske politike! Dunaj je, kakor rečeno navezan na uvoz živil iz Jugoslavija, in tudi če vpoštevam želje agrarcev, da je treba najprej porabiti proizvode domače produkcije, se mora potrebščinam konsumentov določenega blaga, ki se tu v manjši meri proizvaja in je tudi znatno cenejše, zadostiti, posebno še, če kupovna sila prebivalstva peša, kakor je to danes slučaj. Uvoz jajc in perutnine, posebno mastnih gosi, igra na Dunaju veliko vlogo. Devizna centrala nakazuje dinarje le v malenkostnem odstotnem razmerju, zato je tudi uvoz tega blaga iz Jugoslavije danes že skoro neznaten. Nastopila pa je radi tega na dunajskem trgu stvarno in bistveno razumljiva draginja. Jugoslovanska mastna gos, ki poleg mesa krije tudi potrebo na prvovrstni masti pri eni družini za cel teden, ni danes več luksusno blago, pač pa ljudska prehrana, ki se na Dunaju tudi v delavski četrti v veliki meri konsumira. Dnevno se na Dunaju razpeča 80.000 do 100.000 kg mastnih gosi. Samo na trgu se ob sobotah doseže pri mastnih goseh promet do 20.000 šilingov.
Zbornica je na tem, da poskusi organizirati blagovno izmenjavo, ki naj kolikor mogoče omeji medsebojno nakazovanje dinarjev in šilingov, s časom pa to nakazovanje povsem odpravi. Jasno je, da zahteva taka naprava sodelovanje uradnih mest v obeh državah. Sličen dogovor je v načrtu med Avstrijo, Češkoslovaško in Madjarsko, h kateremu bi se moralo povabiti tudi Jugoslavijo. Če pa se ta pristop ne izvrši, si predstavljam organizacijo izmenjave blaga na ta način, da obojestranski uvozniki sporočijo Zbornici ali od nje vpostavljeni ustanovi, kdaj, komu in v kaki višini imajo vršiti plačila ▼ drugi državi. Obojestranski dolžniki plačujejo svoje obveznosti v nacijonalni veljavi dotični vplačilni ustanovi, ki s svoje strani njej imenovanim upnikom v lastni veljavi na-kazuie VDlačila v imenu dolžnika. Kot volačilna
ustanova bi prihajal za Avstrijo v poštev čekovni račun, ki ga Zbornica vzdržuje pri Avstrijski poštni hranilnici, v Jugoslaviji nameravamo skleniti zadevni dogovor z Narodno banko, katere predsednik je glasom statuta tudi podpredsednik Zbornice. Samo ob sebi je umevno, da bi se moral pri tem obračunskem poslu določiti enotni tečaj dinarja in šilinga. Prednost take organizacije leži, po mojem mnenju, tudi v tem, da pomeni ta način sto odstotno kompenzacijo medsebojne izmenjave blaga.
S tem ostaja saldo trgovinske bilance nedotakljiv, kajti razumljivo je, da se niti v eni niti v drugi državi ne more izplačati večji znesek, kakor je bil v drugi državi vplačan. Medsebojni promet nad kompenzacijo bi bil mogoč samo na podlagi večjih kreditov, ki pa so v sedanjih č*sih neizvedljivi. Tudi če bi bil ta kredit krit z menicami medsebojnih dolžnikov, bi bila boniteta takih menic pod obstoječimi razmerami podvržena velikemu riziku.
To vprašanje se bo rešilo, ker se mora rešiti, saj je našlo pri obeh vladah kar največ razumevanja.
Trgovinska zbornica goji in vzdriuje v smislu
pravilnika tudi kulturne stike med obema državama. V Jugoslaviji živi mlado, delavoljno umetništvo, ki je v Franciji zelo znano, v Srednji Evropi pa še zelo malo. Nj. Vel. kralj, ki uživa ined svojimi državljani največje zaupanje in najvišje spoštovanje se za to delo Zbornico zelo živahno zanima. Tako se Zbornici odpira široko polje in upam, da se mi bo posrečilo, da jo usposobim za dober instrument v gospodarskem in kulturnem življenju obeh držav!«
Gospodarske vesti
X Shranjujte varno svoj denar! V zadnjem času se množijo vlomi v trgovine, poslovne prostore in privatna stanovanja. Vedno številnejša časopisna poročila nam kažejo, koliko škode zadevajo prizadete vsled teh vlomov. Vlomilci spretno izkoriščajo položaj, ko mnoge stranke brez stvarnega povoda kopičijo in zadržavajo denar doma, namesto da bi ga vložilo v svoje denarne zavode, varne pred vlomi in izropani«. Zbornica za TOI vsled tega svari interesente pred zndržavanjem večjih vsot v blagajnah in jim priporoča, da jih nalagajo varno v svoje denarne zavode, da se izognejo škodam, lei jih lahko nepričakovano dolete veled vloma od strani brezvestnih postopačev in drugih nezanesljivih elementov.
X Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1931 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana do 1. decembra 1931. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla vdova bivšega samostojnega obrtmka ali trgovca.
Borzna poročila
due 28. oktobra 1931,
Devizna tržišča
Ljubljana, 28. oktobra. Amsterdam 2271-58 do 2278-42, Bruselj 782-64—785, Curih 1098-45 do 1101-75, London 216-82—224-32, Newyork 5597‘83 do 5614-83, Pariz 22081—221’47, Praga 165‘8G do 166-36, Trst 287-42—293-42.
Zagreb, 28. oktobra. Amsterdam 2271-58 do 2278-42, Bruselj 78264—785, London 216-82 do 217-64, Milan 287-42—288'32, Newyork kabel 5608-83—5625-83, Newyork ček 5597-83—5614-83, Pariz 220-81-221-47. Praga 165-86-166-36, Ztt-rich 1098-45-1101-75.
Beograd, 28. oktobra. Amsterdam 2271-58 do 2278-42, Berlin 1330-50-1357-50, Bruselj 782-64 do 787, Curih 1098-45-1101-75, London 216-82 do 224-32, Milan 287-42-293-42, Newyork 2297-82 do 5614-83, Pariz 220 81-221-42, Praga 165-86 do 166-36.
Dunaj, 28. oktobra. Bankverein 13, Dunav-Sava-Adrija 12-50, Prioritete 90-35, Trbovlje 26, Leykam l-50.
Curih, 28. oktobra. Beograd 9'08, Pariz 20-105, London 20-075, Newyork 510-62, Bruselj 71-35, Milan 26-40, Madrid 45'50, Amsterdam 206-80, Berlin 120-25, Stockholm 115, Oslo 112, Ko-penhagen 112, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57-20, Budimpešta 90-0250, Atene 6'50, Carigrad 2-36, Bukarešta 3-04, Helsingfors 10-40.
Vrednostni papirji Ljubljana, 28. oktobra. Drž. papirji: 7% Bler 59, 8% Bler 68. — Banke: Celj. pos. 150, Kred. za v. 195. — Industrija: Stavbna 40, Ruše 125.
Zagreb, 28. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 61 bi., vojna škoda ar. 287—294, kasa 287—294, dec. 298 bi., 4% agr. ob v. 38 bi., 7% Bler ar. in kasa 59—63, 8% Bler ar. in kasa 63—66, 7% pos. hipot. b. —■—, 6% beglučke obv. 42-50—44.
Žitna tržišča Novi Sad, 28. oktobra. Pšenica: sremska 78 kg 2% 225 zaklj. Vse ostalo je neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 29 vagonov.
Budimpešta, 28. oktobra. Tendenca: slabša. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10-60 do 11 (10-42-10-44), marc 12-05-1214 (12‘52—1254). — Rž: dec. 11-61-11-77, marc 12‘60 do 12-70 (12-51—12-53). — Koruza: maj 13-10 do 13-16 (13-10-13-12).
Ljubljansko lesno tržišča Tendenca slaba, brez prometa.
'Radio
Ljubljana, četrtek, 29. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Salonsiki kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaije. 19.00 Dr. Anton Bajec: Itali-janščinač 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvašči-na. 20.00 Prenos opere iz Zagreba — Gotovac: Morana. 23.00 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četertek, 29. oktobra. 11.05 Plošče.
12.05 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Narodne melodije, harmonika in violina.
17.30 Jazz. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Sonatni večer. 21.15 Ljubljana. 22.30 Novice in šport. 22.50 Radio orkester.
Zagreb, četrtek, 29. oktobra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke.
19.05 Kulturne in društvene vesti. 20.00 »Mo-nania«, opera.
Praga, četrtek, 29. oktobra. 11.00 Plošče. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.20 Brno. 19.20 Pesmi. 19.45 Brno. 21.00 Bratislava.
Ljubljana, petek, 30. oktobra. 11.30 Pravilna izgovarjava slovenščine (prof. J. Šolar). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gdč. Hume-kova: Gospodinjska in sodobna vzgoja. 19.00 Dr. Lovro Sušnik:	Francoščina. 19.30 Jože
Premrov: Potovanje po Nemčiji. 20.00 Dr. R. Rifceroič:	Zračenje telesnog vežbanja u životu
modernog čoveka. 20.30 Prenos iz Beograda.
22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
* Beograd, petek, 30. oktobra. 11.05 Plošče.
12.05 Radio orkester. 13.30 Poročila. 15.00 Šolski radio. 15.30 Plošče. 17.30 Narodne pesmi.
18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Sokolsko predavanje. 20.30 Zagreb. 21.30 Kvintet. 22.00 Vokalni koncert. 22.30 Poročila in šport. 22.50 Radio orkester.
Zagreb, petek, 30. oktobra. 17.30 Kvartet.
19.30 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Sokolsko predavanje, Beograd. 20.30 Beograd. 21.30 Violinski koncert. 21.30 Violinski koncert Erike Kahn. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Sprehod po Evropi.
Praga, petek, 30. oktobra. 11.00 Plošče. 12.15 Plošče. 12.35 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče.
15.00 Brno. 17.05 Popoldanski koncert. 18.20 Prenos iz študija. 21.00 Brno. 22.20 Večerni koncert.
Sp ©rf
Šport po svetu
V prvenstvu dunajske profesljonalne Ugc je bilo preteklo nedeljo več tekem predčasno zaključenih. Večinoma je bila vzrok tema tako se je zaključila tekma WAC : Austrla 10 minut pred koncem, dočlm sta manjkali prt tekmi Rapid : Sportklub samo dve minuti do konca. Rezultati so bili: Vienna : Nicholson 4 : 1, Admira : Hakoah 5 : 0, BAC : Slovan 1 • 0 Wacker : PAC 2 : 0, Rapld : Sportklub 2 : l’ Austrla : WAC 3 : 3. Pri zadnji tekmi je znani avstrijski reprezentančni vratar Hiden s pestjo udaril napadalca Austrije Spechtla, da se je ta nezavesten zgrudil, nakar je moral sodnik tekmo radi nastalih demonstracij proti Hidenu zaključiti. V tabeli vodi trenutno Vienna pred WAC-om.
V »ladjarskem prvenstvu se je PTC nekoliko odmaknil od Hungarije ln Ujpesta, ki sta morala svojima nasprotnika prepustiti po eno točko. Stanje je sedaj: PTC 12 točk (6 iger), Hungaria 11 (7), Ujpest 9 (5), Bocskay 9 (6) itd.
V Budimpešti sta se srečali delavski reprezentanci Avstrije in Madjarske. V prvi tekmi so zmagali Avstrijci s 1 : 0, v drugi pa Madja-ri s 3 : 2.
Veržej
Huda nesreia. V nedeljo so nekateri člani požarne brambe sumili vodovodne cevi brizgalne,
katere so razpenjali visoko iz enega drevesa na drugo. Pri tem je Kuplen Martin, posestnik v Veržeju, zgubil ravnovesje in padel iz kakih 6 m visoke lestve vznak na tla, kjer je obležal nezavesten. Poklicani zdravnik je ugotovil hude poškodbe na hrbtenici.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim iu slabotnim osebam.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro „T c h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine ln dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6.	2198
Kdor
hoče elegantno oblečen biti, na) se zglasi pri
Govnbocu
Maribor
Aleksandrova cesta 21
Oglalujfo
*
»Jugoslovanu I«
iEimski -plašči
zadnje mode
najceneje le pri
2207
Drago Gorup & €o.
Lfubljana, Miklošičeva 16, I. nadsrfr.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
KONCESIONIRANA PRIKROJEVALNA ŠOLA ZA
ŠIVILJE » KROJAČE
Krojni vzorci se izde-ljujejo točno po jour-nalu in meri.
Pojasnila daje lastnik
T. Kunc, Ljubljana
Sv. Petra costa št. 4/11 2084
Trajno vodno ondula-cijo izvršuje t najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minnt. ki ne pete. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VASEL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. _____________________1762
Pisarne
Tri, dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago s 1. novembrom t. 1. Reflektantl dobe pojasnila v upravi Ljubljanske kreditne banke. 2310
: UBC23Cat2
Bije bodo Ljubljančani volili
Za volitve v Narodno skupščino dne 8. novembra je Ljubljana razdeljena na 26 volišč.
V svrho orijentacije, da vsakdo ve, katere ulice spadajo k posameznim voliščem in kje ima izvršiti volilno dolžnost, priobčujemo volišča in ulice:
I. volišče na II. državni realni gimnaziji v Strossmayerjevi ulici št. 1.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Ambrožev trg, Bergantova ulica, Barvarska steza, Ciril Metodova ulica, Gestrinova ulica, Kapiteljska ulica, Kopitarjeva ulica, Lončarska steza, Marnova cesta, Mišičeva cesta, Poljanska cesta I. del od hiš št. 1 do Ambroževega trga, Poljanski nasip I. del do Ambroževega trga, Strmi pot, Strossmayerjeva ulica, Strupijevo nabrežje, Ulica stare pravde, Zrinjskega cesta, Zarnikova ulica.
II. volišče na II. državni realni gimnaziji v Strossmayerjevi ulici št. 1.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Domobranska cesta, Hradeckega vas
II.	del od vštete hišne št. 35 dalje, Kastelčeva ulica, Kosovska ulica, Kumanovska ulica, Kodeljevo, Mesarska cesta, Potočnikova ulica, Poljanska cesta II. del od Ambroževega trga do mostu v Hradeckega vasi, Poljanski nasip II. del od Ambroževega trga do mestne meje na Kodeljevem, Sv. Petra nasip, Tomšičeva ulica, Usnjarska ulica, Vrazov trg, Znamenjska ulica, Zivinozdravniška ulica, Brezstanovalci.
III. volišče v »Mestnem domu«
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cankarjevo nabrežje, Dolničarjeva ulica, Galusovo nabrežje, Grajska planota, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Krekov trg, Lingarjeva ulica, Mestni trg, Medarska ulica, Na stolbi, Nabrežje 20. septembra, Ovinki, Pod trančo, Pogačarjev trg, Pred škofijo, Razgledna steza, Ribja ulica, Semeniška ulica, Streliška ulica, Suknjarska ulica, Stritarjeva ulica, študentovska ulica, Vodna steza, Vodnikov trg.
IV. volišče v šentjakobski dekliški šoli na šentjakobskem trgu.
Na	tem	volišču	volijo	volilci,	ki	stanujejo
v ulicah: Florijanska ulica, Grajski drevored, Grudnovo nabrežje, Kleparska steza, Orlov vrh, Osojna steza, Osojna pot, Reber, Rožna ulica, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Sodarska steza, Sti-ška ulica, Vozna pot na grad, Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Zvezdarska ulica.
V. volišče v deški šoli na Prulah.
Na	tem	volišču	volijo	volilci,	ki	stanujejo
v ulicah: Cesta v	mestni	log, Cesta	dveh ce-
sarjev, Cesta na Loko, Jelovškova ulica, Jeranova ulica, Layerjeva ulica, Lampetova ulica, Mala čolnarska ulica, Mali stradon, Mivka, Na pesteh, Opekarska cesta, Pot na Rakovo jelšo, Pred konjušnico, Staretova ulica, Stranska pot, Svabičeva ulica, Trnovski pristan, Velika čolnarska ulica, Veliki stradon.
VI. volišče v gostilni »Cešnovar«
na Dolenjski cesti.
Na	tem	volišču	volijo	volilci,	ki	stanujejo
V ulicah: Cimpermanova ulica, Gruberjevo nabrežje, Hrenova ulica, Hradeckega vas I. del od hišne št. 1 do vštete hišne št. 34, Janežičeva cesta, Ilovica, Karlovška cesta, Merosodna ulica, Praprotnikova ulica, Privoz, Prule, Sredina, ■Tesarska ulica, Vožarski pot, Za gradom, Zvo-narska ulica, Zabjak.
VII. volišče na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo
V ulicah: Crna vas, Dolenjska cesta, Galjevica, Hauptmanca, Ižanska cesta, Orlova ulica, Ra-kovniška ulica.
VIII. volišče v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cerkvena ulica, Devinska ulica, Gra-daška ulica, Gerbičeva ulica, Gunduličeva ulica, Istrska ulica, Karadžičeva ulica, Karunova ulica, Kladezna ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Koseskega ulica, Krakovska ulica, Krnska ulica, Mencingerjeva ulica, Pri brvi, Rečna ulica, Razpotna ulica, Rezijanska ulica, Riharjeva ulica, Soška ulica, Trnovska ulica, Valjavčeva ulica, Vipavska ulica, Vogelna ulica, Zelena pot.
IX. volišče na Tehniški srednji šoli v Gorupovi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo
V ulicah: Aškerčeva ulica, Bičevje, Bogišičeva ulica, Dobrilova ulica, Glinška ulica, Gorupova ulica, Groharjeva ulica, Hajdrihova ulica, Idrijska ulica, Langusova ulica, Lepi pot, Marmon-tova ulica, Mirje, Murnikova ulica, Oražnova ulica, Oslavijska ulica, Postonjska ulica, Tobačna ulica, Tržaška cesta, Ulica rimske legije, Verstovškova ulica, Volaričeva ulica, Vrtača, Ziljska ulica.
X. volišče v deški šoli na Cojzovi cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Borštnikov trg, Breg, Cojzova cesta, Emonska cesta, Krakovski nasip, Križevniška ulica, Napoleonov trg, Novi trg, Rimska cesta, Salendrova cesta, Vrtna ulica.
XI. volišče v I. državni realni gimnaziji v Vffgovi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: čevljarska ulica, Dvomi nasip, Dvorni trg, Frančiškanska ulica, Gledališka stolba, Gosposka ulica, Gradišče, Jurčičev trg, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Marijin trg, Peternelova ulica, Prešernova ulica, Soteska, Selenburgova ulca, Turjaška ulica, Vegova ulica, VVolfova ulica, Zidovska ulica, Zidovska steza.
XII.	volišče v ženski realni gimnaziji v Šubičevi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo
V ulicah: Ažbetova ulica, Bleiweisova cesta, Ce-
sta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino, Drenikov trh, Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Igriška ulica, Kocenova ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Orožnova ulica, Nunska ulica, Pod turnom, Predjamska ulica, Rutarjeva ulica, Svetčeva ulica, škrabčeva ulica, Strepljeva ulica, Šubičeva ulica, Večna pot, Viška ulica, Zagata, Zitnikova ulica.
XIII. volišče v državni klasični gimnaziji v Tomanovi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleksandrova cesta, Beethovnova ulica, Dvorakova ulica, Gajeva ulica, Gledališka ulica, Gosposvetska cesta, Kersnikova ulica, Puharjeva ulica, Tomanova ulica, Vošnjakova ulica I. del od hišne št. 1 do vštete hišne št. 10.
XIV. volišče na sodišču na Kralja Petra trgu.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dunajska cesta I. del od hišne št. 1 do železniškega prelaza, Miklošičeva cesta, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica.
XV. volišče na moškem učiteljišču na Resljevi cesti.
Na tem	volišču	volijo	volilci, ki	stanujejo
v ulicah: Čopova cesta, Kolodvorska ulica, Kralja Petra trg, Obrežna steza, Prečna ulica, Resljeva cesta, Strojarska steza, Sv. Petra cesta
I. del od	hišne št. 1 do Resljeve	ceste, Za
čreslom.
XVI. volišče v	deški	šoli (na	Ledini)
v Komenskega ulici.
Na tem	volišču	volijo	volilci, ki	stanujejo
v ulicah: Kotnikova ulica, Slomškova ulica, Sv. Petra cesta od Resljeve ceste do Zaloške ceste, Škofja ulica, Tabor, Vidovdanska cesta.
XVII. volišče v mestnem zavetišču v Japljevi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Bolgarska ulica, Cegnarjeva ulica, Ci-glarjeva ulica, Domžalska cesta, Grablovčeva ulica, Hrvatski trg, Japljeva ulica, Jenkova ulica, Korytkova ulica, Lipičeva ulica, Močnikova ulica, Sketova ulica, Stara pot, Vodmatski trg, Za bolnišnico, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta, Zavrti.
XVIII. volišče v mestnem zavetišču v Japljevi ulici.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Bohoričeva ulica, Friškovec, Holzapf-lova ulica, Ilirska ulica, Jegličeva cesta, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Prisojna ulica, Ravniharjeva ulica, šmartinska cesta I. del od hišne štev. 1 do železniškega podvoza, Vrhov-čeva ulica.
XIX. volišče na sodišču na Kralja Petra trgu.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Dunajska cesta II. del od železniškega prelaza do konca, Detelova ulica, Linhartova ulica, Masarykova cesta, Hrovatova ulica, Med hmeljniki, Pokopališka ulica, Pražakova ulica, Robbova ulica, Savska cesta, šmartinska cesta
II. del od železniškega podvoza do konca, Zelena jama.
XX. volišče v gostilni »Koutny« na Dunajski cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Bežigrad, Boroveljska ulica, Celjska ulica, Češka ulica, Costova ulica, Dimičeva ulica, Herbersteinova ulica, Ipavčeva ulica, Jarni-kova ulica, Livarska ulica, Mariborska ulica, Peričeva ulica, Pohlinova ulica, Posavskega ulica, Prekmurska ulica, Ptujska ulica, Smoletova ulica, Sv. Krištofa ulica, Topniška ulica, Trstenjakova ulica, Valjhunova ulica, Vilharjeva cesta, Vodovodna cesta, Vodovodna cesta mestna gramoznica, Vošnjakova ulica II del od hišne št. 11 do konca, Žolgarjeva ulica, Kr-žlčeva ulica, Pekovska ulica.
XXI. volišče v šišenski šoli na Gasilski
cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Apihova ulica, Borutova ulica, Fran-ketova ulica, Gasilska cesta, Janševa ulica, Jernejeva cesta, Jezerska ulica, Kavškova ulica, Kobaridska ulica, Lavričeva ulica, Podmilščako-va ulica, Polakova ulica, Samova ulica, Stadionska ulica, Staničeva ulica, Zeleznikarjeva ulica.
XXII. volišče v šišenski šoli na Gasilski
cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Celovška cesta, Dolinska steza, Fran-kopanska ulica, Gubčeva ulica, Lattermanov drevored, Lepodvorska ulica, Malgajeva cesta, Medvedova cesta, Ruska cesta, Tržna ulica, Zi-bertova rilca.
XXIII. volišče v šišenski šoli na Gasilski
cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aljaževa ulica, Bel jaška ulica, Der-motova ulica, Černetova ulica, Goriška ulica, Knezova ulica, Maurerjeva ulica, Murnova ulica, Podjunska ulica, Srbska ulica, Verovškova ulica, Vodnikova cesta.
XXIV. volišče v šišenski šoli na Gasilski cesti.
Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleševčeva ulica, Baragova ulica, Einspielerjeva ulica, Dravska ulica, Hotimirova ulica, Hranilniška cesta, Kamniška ulica, Ketejeva ulica, Kosova ulica, Kuzmičeva ulica, Pleteršni-kova ulica, Pod gozdom, Podlimbarskega ulica, Suvoborska ulica, Triglavska ulica, Vclikovška ulica, Brezdomci.
XXV. in XXVI. volišče v ženskem učiteljišču na Resljevi cesti.
Na teh voliščih volijo vsi državni nameščenci, ki stanujejo izven Ljubljane, pa so v Ljubljani uslužbeni.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 423/38.
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje carinskega skladišča na Jesenicah
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. novembra 1931 ob enajstih
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj s© glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,043.982-23 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. oktobra 1931.
III.	No 12962/1.
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. oktobra 1931. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženjji dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Kranj: Stražišče (Stražišče 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Pudob 1 dvorec). Maribor levi breg: Krčevina (Vinarska šola 1 dvorec). S u š t a v ec: Gornjigrad: Nova Štifta (Tirosek 1 dvorec).
Steklina:
Celje: Sv. Pavel pri Preb. (Sv. Pavel pri Preb. 1 primer). Laško: Laško (Laško 1 primer), Loka (Zidani most 1 primer). Maribor desni breg:	Črešnjevec (Lesko-
vec 1 primer).Novo mesto: Toplice (Sela 1 primer). Ptuj: Mihalovci (Mihalovci 1 primer).
Mehurčasti izpuščaj goved: Maribor levi breg: Plač (Podigrac 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Zakot (Sv. Lenart 5 dvorci, Brežina 2 dvorca). Konjice: Konjice trg (Blato
2 dvorca) Oplotnica (Oplotnica 6 dvorcev). Tepanje (Tepanjski vrh 1 dvorec). Krško: Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca).
Svinjska rdečica:
Brežice; Bizeljsko (Gregovoe 1 dvorec). Konjice:	Stranice (Stranice 3 dvorci),
Krško:	Kostanjevica (Kariče 1 dvorec),
Ošterc 7 dvori), Radeče (Radeče 1 dvorec). Litija: Litija (Sava 1 dvorec), Šmartno (Ustrje 1 dvorec). Ljutomer: Nasova (Naso va 1 dvorec), Orehovci (Orehovci 1 dvorec), Police (Police 1 dvorec), Radoslavci (Radoslavci 1 dvorec). Logatec: Dol. Logatec (Blakova vas 1 dvorec). Ptuj: Trnovska vas (Sv. Bolfenk 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Cerovec 2 dvorca). Škofja Loka: Stara Loka (Stara Loka 1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec.
Perutninska kolera: Logatec: Cerknica (Cerknica 1 dvorec).
Gniloba čebelne zalege: Maribor levi breg: Sv. Lenart v Slov. gor. (Sv. Lenart v Slov. gor. 12 panjev). Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1101—5/31—2.	3010
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Mikuletiča Fortunata, odvetnika v Celju, tolmačem za italijanski jezik pri okrožnem sodiščem v Celju.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. oktobra 1931.
E 454/31—9.	*	3009
Dražbeni oklic. '
Dne 2 3. n o v e m b r a 19 31, dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Savica, vi. št. 68, in sicer v 22 skupinah.
Cenilna vrednost: 144.073*— Din (s pri-
tiklinami), najmanjši ponudek: U6.048'66 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 16. oktobra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No 1247/5.
Razglas
3004-2—1
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. oktobra 1931, V. No. 110/42, in na podstavi člena 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izpreineinb oziroma izpopolnitev za prevzem in izvršitev
regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci-Muretinci I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan
16.	novembra 1931 ob enajstih dopoldne
v prostorih tehničnega razdelka (soba štev. 51/11.) sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« Jugoslovana št. 251 z dne 28. oktobra 1931.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg
v Mariboru, dne 26. oktobra 1931.
&
2994
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 22. oktobra 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Metalna
podloga . . 2.362,188.601 *75(-f304,675.169*25) Devize, ki niso v podlogi . .	93,810.551.24	(+ 1,431.482.37)
Kovani novec v niklu ....	33,097.420.89	(+ 578.517'86)
Oomonetuirano srebro . . .	33,907.917-55
Posojila . . .	2.014,163.827.41 (+36,660.817-32)
Vrednostni papirji ....	27,420.000*—
Prejšnji predujmi državi . 1.824,394.285'31 Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . . 500,000.000'—
Vrednosti re-zervn. fonda 95,672.085.43 -f (1,968 809-60) Vrednosti ostalih fondov .	4,180.817*73
Nepremičnine . 144,194.395-53 (+ 1,242.307*28) Razna aktiva .	43,404.852 85 (— 2,841.241*11)
7.176,434.755-69
Pasiva
Kapital ....	180,000.000*—
Rezervni fond .	99,590.230*68
Ostali fondi. .	4,^64	339-13
Novčanice v obtoku . . . . 5.171,927.150 —(-45,581.505--) Obveze na pokaži.023,062.297-22(-f715.104.938"ll) Obveze z rokom 592.861.193 46 (— 337,442.699'02) Razna pasiva . 104.729.545-20 (-f 11,630.128*48)
7.176,434.755*69 Obtok in obveze 6.194,989.447*69 Celotno kritje .... 38*13°/,
Kritje v zlatu .... 26*74 0/„
Obrestna mera:
po eskomptu.......................  ,	.	.
po lombardu......................
Razne objave
3008—3—1
Poziv upnikom.
»Bistrica«, lesna trgovska iudustrijalna družba z o. z. v Slov. Bistrici, se je raz-dru»žila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo likvida torju terjatve v 14 dneh.
Vošnjak Vladimir, s. r.,
posestnik na Mestnem vrhu pri Ptuju, likvidator.
H*
No 21.538/2.	3011
Objava.
Orožni list na ime Eržen Anton, veljaven za nošenje enega samokresa kal. 7 mm, izdan pri policijski direkciji v Ljubljani dne 16. novembra 1928 pod orožnega registra štev. 184, je izgubljen in se s tem razveljavlja.
Uprava policije v Ljubljani, dne 24. oktobra 1931.
II—25.646/1.	8001
&n»j\ 8	JUGOSLOVAN______________________ Četrtek,	29.	oktobra	1081.
ii«&irmmrlr-j' mumi ■»'.■mbei*' .'mniir.	'rrgj-TPTirTiMMHHlilliil	!■	ill	IWll	—IMM lil ir ' itti 'Tiri'" lil '1 T1T'"II T' IH "" 11 ir —.nmn-awJ.*.’!r?1"UTT".x1.I'-CIML"*"VJ7LMUUBL!JJUUfiLJ*J9Fnn—HIIHJUJ1 ILIBMMBBMBMMBaMPMBMMMMBBMMHBBMBBMB
*<**»««*
Al Jennings:	21
Pesnik in bandit
In še preden sem ji mogel kaj oporeči, je nadaljevala: Vem, da ste Al Jennings. Tvo sem vedela že zdavnaj, ko sem videla sliko, ki jo ima Ed od Vas. Kaj mislite storiti zdaj?	•>
— Nič. Ne bova jim dala prilike, da naju zagrabijo.
Takšna odkritosrčnost se mi je na tem mestu zdela najbolj prav. Povedal sem ji, da je VVilliams — tako se je imenoval Frank in jaz sem bil Edwards — moj brat, da so za nama zaradi nekega napada na banko v zapadnem Texasu in da naju lahko reši samo Mehiški zaliv. Mirno in razumno je poslušala, ne da bi trenila z očesom.
Frank je plesal z Margaretino sestrično. Zaplesala sva do njiju. Mimogrede sem Franka sunil in mu dejal: Pozor.
To je bilo najino staro znamenje.
Sledil nama je na balkon.
— Obkoljeni smo.
— Tu? Prokleta reč!
Vrtovi so v terasah padali od hotela do obale. Napravili smo načrt. Mem smehom in ščebetom smo
odšetali do neke rožne lope. Midva, kakor da nama je srce prav tako lahko kakor jezik, dekleti, ki sta v svoji vlogi odigrali kakor dve izkušeni igralki. Pozvali sta naju, naj se poizkusimo v teku. Planili smo kakor blisk in v hipu smo bili na obali. Dekleti sta naju še daleč pustili za seboj.
Imeniten čoln neznanega dobrega človeka nama je pomagal k begu. Ležal je ob obali s pripravljenimi vesli. Najine železne mišice so ga pognale, da je kakor blisk zdrsel po vodi. Dvaintrideset tisoč dolarjev in pa svoja revolverja sva na srečo imela s seboj. Nisva si oddahnila, dokler nisva trčila ob staro ladjo, obloženo z bananami. Kakor dve opici sva ji zlezla na krov.
Kapitan je bil star tihotapec z žganjem. Ko je videl, kako se dva kavalirja v frakih, cilindrih in belih rokavicah vihtita čez ograjo na njegov voz, je mislil, da sva midva najbrž še bolj pijana kakor 011 sam. Zibal se je proti nama z zabuhlimi lici in nama z glasom, ki je bil kar nekam počen od strahu, Kričal, naj pri tej priči zapustiva ladjo, in njegove male prešičje oči so mežikale v naju v neki preplašeni negotovosti.
— Izginita! Takoj! Ne gospoda moja, tako se ne gremo.
Sam hudič ve, kaj je hotel, še svojih papirjev da nima v redu — in kar na jok mu je šlo, ko nama je to pripovedoval. Vlada da na noben način ne bo dovolila tega.
Ko sva mu petnajst sto dolarjev stlačila v pest, je počasi izpremenil svoje stališče.
Največji razbojnik in največji pisatelj se seznanita.
— Pomotoma udušena revolucija.
Par ur kesneje smo Frank, jaz in najin dobri prijatelj tihotapec s polno paro jadrali proti južni Ameriki. Tihotapčev Hennessey nam je ustvaril prijetno družbo, tako da sva se midva malo menila za svoj položaj in za smer, v katero smo pluli, dokler ni kapetan nekega dne odkril, da tiči njegova ladja na suhem. Približno isti čas je mene zažejalo, da bi bil pil še kaj drugega. Ognjeno tihotapčevo žganje mi je bilo opeklo vse grlo.
Ko je kapitan svoje moštvo naložil v čoln, da gredo na kopno in da sode iznova napolnijo s pitno vodo, sem se peljal ž njimi. Dve sto metrov pred bregom je bila voda tako plitka, da smo morali bresti.
Moj frak je medtem že zdavnaj izgubil en škric in moj beli oprsnik je bil ves posejan od kapljic žganja inv seh mogočih umazanij. Od mojega klobuka je ostal skoraj samo še rob in skozi njega odprtino je čop nepočesane rdeče grive štrlel na dan. V svojih razmehčanih lakastih čevljih in ves, kakršen sem bil, nisem bil nič drugega kakor svinja čudne, še nikoli videne zunanjosti in takšen sem se seznanil z naj večjim možem v Trojillu.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Milan Zadnok. — Za inseratni del odeovarin Avcust Kozman. Vsi v Ljubljani.
Zanimiva odkritja v Kavkazu
Mogočno kavkaško gorovje slovi po svojem ogromnem bogastvu, ki ga skriva pod zemljo. Premoga, železa in drugih rud je tam povsod v izobilju, največ pa je petroleja.
Kavkaz pa ni znan samo pa svojem naravnem bogastvu, ampak je zanimiv tudi radi sledov visoke nekdanje svoje kulture. Razne zgodovinske najdbe dokazujejo, da je bilo to gorovje nekdaj most od zapadne do vzhodno-azijske kulture. Posebno zanimive so v tem oziru najdbe, ki jih je odkrila neka ruska ekspedicija v te kraje.
Najdbe dokazujejo, da je morala biti nekdaj zveza med starim Egiptom in med Kavkazom jako tesna. Med drugim so našli sliko nekega božanstva, ki stoji v krogu. Ta slika zelo spominja na staroegiptovsko božanstvo Bes-ex. Izkopali so tudi mnogo stvari za domačo rabo, ki so silno podobne egiptovskim.
Našli so pa tudi precej stvari, kakor se nahajajo sicer le na Grškem ali pa v Indiji in v Babilonu. Razni izdelki iz brona spominjaj® prav živo na stari Babilon. Bronaste izdelke pa so izdelovali po tujih vzorcih bržkone domačini sami, ker so imeli v deželi neverjetno mnogo bakra. Tudi glinasti izdelki kažejo okraske tujega izvora. Vse to pa dokazuje, da je cvetela v Kavkazu že 3000 let pred Kristusom visoka kultura.
Napoleonovi dolgovi
O Napoleonu so zgodovinarji napisali že dosti knjig in ni je skoro podrobnosti iz njegovega življenja, ki jo ne bi bili tudi tam omenili. Nihče pa ni še povedal, da je Napoleon umrl, ne da bi bil poravnal neki mali dolg: 60 frankov 1
Te dni pa je fancoska vlada odlikovala gledališko igralko Vorms-Barette s redom častne legije. Ta igralka pa je vnukinja tistega moža, pri katerem se je Napoleon zadolžil za 00 frankov.
L. 1793. je namreč igralkin stari oče Ba-rette odprl v mestecu Avignonu malo kavarno. Takrat pa je tedanja francoska vlada — kon-vent — poslala v južno Francijo manjši oddelek, da zatre upor, ki se je začel pojavljati v ten krajih. Med častniki tega vojaškega oddelka je bil tudi mladi Napoleon, ki jo takrat poveljeval 4. topniškemu polku. Nekega dne je naletel Napoleon na tri uporne meščane, ki jih je začel kar v kavarni poučevati o njihovi dolžnosti do države in vlade, in možje so ga ubogali. Od takrat naprej pa je začel Napoleon obiskovati kavarno g. Barette kot stalen gost, bil pa je vedno tako »suh«, da ni nikoli nič naročil, ali pa na up. Ko je iz Avignona odšel, je zapustil v kavarni 60 frankov dolga. Mladi Napoleon si gotovo ni nikdar mislil, da se bo za njegov neplačani dolg kedaj izvedelo in sicer baš ob odlikovanju potomke njegovega upnika 7. redom, ki ga je bil on sam ustanovil.
Uspešno sredstvo proti panikam v bankah
»Union Saving Bank« v Davenportu je prišla na novo idejo, kako se da obvarovati v kritičnih časih banko pred navalom ljudi, ki hočejo dvigniti svoje vloge. Banka je najela odličen orkester, ki igra v poslovnih prostorih samo vesele in korajžne skladbe, izvrstni govorniki pa prigovajajo nestrpnim in preplašenim ljudem, naj ostanejo mirni. Pravijo, da se je ta pomirjevalna metoda prav dobro obnesla.
Plačilo za zasluge
Angleški listi so te dni mnogo pisali o pokojninah in o dohodkih, ki jih plačuje angleška država potomcem mož, ki so si že pred stoletji pridobili posebne zasluge za kralja in domovino. Doslej so mislil, da je najstarejša pokojnina te vrste tista, ki jo prejemajo potomci admirala Nelsona, zmagovalca v bitki pri Trafalgarju. Ta pokojnina znaša 5000 funtov šterlingov na leto. sedaj pa so ugotovili, da ta pokojnina ni najstarejša. Pokojnine prejemajo tudi potomci rod-
Spom inska svečanost v Kuistein-u
Bavarski in avstrijski avtomobilski klub sta priredila 25. oktobra y Kufstein-u (Tirolsko) lepo spominsko svečanost v čast nemškim in avstrijskim avtomobilistom, ki so padli v svetovni vojni.
bine Pendrall; teh je okoli 40, ki žive razkropljeno po vsem svetu. Pendrall je bil gozdni čuvar, ki je po bitki pri Worcesterju kralja Karola II. skril v votel hrast in ga tako rešil pred
Lepotica z otoka Madagaskarja
Gospodično Raharivalo so izvolili za »kraljico lepote« na otoku Madagaskarju. Otok je francoska kolonija.
Dober ženin
Češki listi pripovedujejo o dobrem ženinu to-le zgodbo: Neki delavec, ki prebiva blizu Prage, se je hotel poročiti. Na dan poroke jo bilo že vse pripravljeno; jed je bila pripravljena in pijača tudi in tudi svatje so že čakali, samo ženina ni bilo od nikoder. Iskali so ga in iskali a našli ga niso. Šele naslednjega dne so ga našli v slami na skednju, toda možakar je bil tako vinjen, da je moral spati še naslednjih 24 ur, predno je mogel vstati.
njegovimi zasledovalci. Za to zaslugo prejema še danes Jurij Pendrall, ki živi kot kmet nekje v Ameriki, letno pokojnino 50 funtov. Iz istega razloga prejema dr. VVallcer na Novi Fundlan-
diji na leto po 100 funtov, glavni potomec rodbine Pendrall pa, ki je danes že 77 let star, pa prejema 700 funtov na leto. Listina pa, ki jamči tej rodbini pokojnino, je shranjena pri najvi-šjem državnem sodišču.
Postaja za oddajanje slik v Vatikanu
Papež Pij XI. je otvoril po nemškem sistemu zgrajeno postajo za odajanje slik v Vatikanu. Aparat sprejema in odaja slike v velikosti od 18X25 centimetrov.
Novo zdravilo za čmernost in pobitost
V strokovnem listu za zdravnike »Medizini-sche Welt« poroča dr. Kramer o uspehih, ki jih je dosegel pri zdravljenju melanholije (otožno-nosti nov način: bolnikom je dajal po dva meseca neko zdravilo, ki odganja žolč. Uspehe ja dosegel že v prvih tednih, najprej na telesu, potem pa tudi duševno. Bolniki so se zredili, dobili so zopet zdravo barvo in postali so tudi veseli in zadovoljni. Ljudje, ki so preje topo zrli predse in se za ves svet nič več brigali, ampak so le premišljevali, so se začeli zopet zanimati za svojo okolico in so postali zopet dovzetni za vse dogodke, otožnost pa je kar prešla,
Grandi na obisku pri Hindenburgu
Na sliki vidimo italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandi ja pri odhodu iz palače predsednika nemške republike Hindenburga. V ozadju sta italijanski poslanik Orsini in nemški
državni tajnik Meissner.
Za kratek čas
»Gospod, ali ne bi hoteli z nama igrati la-rok? Midva čakava na »tretjega«!«
»Oprostite — jaz čakam pa na »prvega«.«
—O—
»Da, nekdaj so bili časi! Takrat se je človek vozil po 6 mesecev v Ameriko!«
»Ali si bil že. takrat oženjen?«
—Pr*
»Zakon je težka veriga; zato jo morava ved* no nositi dva.«
»Včasih pa tudi trije ...«
—O—
Kako pak!
»Kje pa ste bili tako dolgo, Martin?«
— Pokopavali smo tovariša.
»Seveda! A alkohol Vam diši na daleč iz ust.
— Nič čudnega.. Pokojni je imel delirium tremens.