Poštnina plačana v gotovini. Štev. 17. V Ljubljani, dne 22. septembra 192S.| Posamezna številka 1 Din Leto L Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. DELO Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. —II | || | |l|| l| IF Velika proslava 20 letnega dela Nar.-strokovne zveze Narodno, strokovna zveza je proslavila 8. in 9. septembra dvajsetletnico svojega obstoja. Ta svoj jubilej ni ho-itela z ozirom na resne čase, v katerih se nahajamo, proslaviti hrupno z veselicami, temveč samo zopet z resnim delom na delegatskem zboru in kongresu. Tudi ni bil prvotni namen NSZ priredi ti to proslavo iv večjem obsegu, vendar se je moral prvotni sklep revidirati z ozirom na veliki odziv discipliniranega članstva, ki se je pridružilo slavju in pripomoglo, da se je jubilejna proslava razvila v veličastno in veliko manifestacijo narodno zavednega delavstva. To nam je dalo dokaza, da štejemo še prav veliko število dobro discipliniranega in požrtvovalnega članstva, ki se zaveda važnosti našega Pokreta. Delegatsko zborovanje. V solboto 8. iseptembra se je v okviru proslave 201etnice vršil delegatski zbor NSZ v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Že v ranih jutranjih urah so prihajali delegati iz vseh krajev Slovenije. Kot prvi so prispeli vrli Št.-iPavelčani s svojim slikovitim' praporom. Akoravno je bilo zborovanje sklicano šele za 10. uro, se je 'kmalu po 8. uri pričela polniti dvorana Okrožnega urada. Točno ob 10. je otvoril delegatski zbor. tov. Rudolf Juvan, ki je pozdravil vse delegate, še posebe pa zastopnika Delavske zbornice tov. Dragotina Kosma. Po pozdravu je podal predsednik tov. Juvan obširno poročilo, v katerem se je dotaknil predvsem razvoja NSZ im našega dela v preteklem letu. Dalije se je bavil z vprašanjem' o brezposelnosti, o draginji, o davku na ročno delo, o mezdah in o kolektivnih pogodbah. Specijalno se je obravnavalo vprašanje 8-urnika. Ožigosal je postopanje SLS, ki je zanesla v vse socijalne institucije strankarstvo. Končno je porpčal o delu NSZ, ki ga vrši v Delavski zbornici, im je zaključil svoj izčrpni referat s konstatacijo, da je bilo delovanje NSZ plodonosno in da je delavstvo: lahko ponosno na to delo. Poročilo tov. predsednika Juvana je bilo sprejeto1 z burnim odobravanjem. Nato je predsednik sporočil, da je NSZ v ifetu 1927—28 izgubila 18 svojih članov in prosi zborovalce, da jim izkažejo zadnjo čast s tem, da vstanejo raz sedeže in zakličejo »Slava!«, kar so zborovalci tudi storili. Zatem dobi besedo strokovni tajnik tov. Vladimir Kravos, ki je podal izčrpno tajniško poročilo, v katerem je govoril o sploišnem položaju delavstva in o delu NSZ v pretekli poslovni dobi. Iz poročila je bilo razvidno, da se organizacija širi im si je v zadnjih mesecih ustanovila več novih podružnic. Posebno veselo je bilo poročilo o kulturnem delu, ki izkazuje nad 80 predavanj v zimski sezoni. Podružnice NSZ imajoi tudi svoje tamburaške zbore in dramatične odseke ter ponekod tudi prav lepe knjižnice. Tajniško poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje’. Ravnlo tako se je sprejelo blagajniško poročilo, katerega je predložil blagajnikov namestnik tov. Anton Var-šek. Predsednik nadzorstva tov. Davorin Stopar je poročal o pregledu knjig in prilog ter predlagal odboru im blagajniku absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Sledile so nato volitve novega odbora. Z nepopisnim navdušenjem je bil Ponovno izbrani predsednikom tov. Rudolf Juvan, kateremu so priredili zbo-ro valci par minut trajajoče ovacije. Nova uprava. V izvrševalni odbor so bili soglasno izvoljeni poleg predsednika tov. Juva- na še I. podpredsednik tov. dr. Joža Bohinjec, I. tajnik tov. Vladimir Kravos in I. blagajnik tov. Davorin, Stopar. V upravni odbor: kot II. podpredsednik tov. Rado Pivko iz Maribora, II. tajnik tov. Anton Varšek, II. blagajnik tov. Albin Tomc, referent za prosveto in-tisk tov. Ivan Tavčar, odborniki tov. Franjo Rupnik, Ivan Kisovec, Lovro Rupar, Luka Bizjak, Litija, Tine Zupan, Jesenice, Vinko Sedlar, Zagorje, Franjo Germ, Maribor, Miha Hercog, Ptuj, Franjo Derča, Št. (Pavel, in Jernej Kaplja, Litija. Za namestnike tov. Hugo Plazer, Vevče, Peter Bajželj, Stražišče, Drago Trampuž, Medvode, in Dragotin Gobec, Ćelije. V nadzorstvo tov. Janko Grašič, Slavoj Kušar, Zagorje, Rado Lauzegar, Jesenice, in Viktor Bezjak, Vič. Po izvršenih volitvah je tov. predsednik Juvan Vzradoščen konštatiral, da so volitve pokazale, da smo v vseh sklepih enotni in da1 v teku 20. let dela pri naši organizaciji še ni bilo bojnega glasovanja. To dokazuje našo zrelost in maim je porok lepše bodočnosti. Razpravljalo ise je nato o raznih predlogih in se je odobril nov organizacijski red po osnutku tov. Juvana. Sklenilo se je podvzeti potrebne korake za ustanovitev slovanske internaci-jonale narodnih strokovnih organizacij, dalje se je sklenila ustanovitev Strokovnega sveta vseh narodnih strokovnih organizacij, ki naj predstavlja enotno fronto vsega duševnega in ročnega proletarijata. Sklenilo se je tudi, da bodi novi društveni znak NSZ: kladivo in p-ero na lipovem peresu. Sklenilo se je posvetil vso pažnjo- mladinskemu gibanju in ustanavljati povsod »Bratstva«, ki naj bodo sestavni del NSZ. Končno je delegatski zbor ostro obsodil škodljivo delo današnjega režima, ki ne posveča soeijalnemu skrbstvu prav nobene pažnje in uvaja v vse delavske instittucije partizanstvo. Vsi sklepi so- bili sprejeti -soglasno, kar je napravilo na vse delegate najboljši vtis. Ob pol 1. uri popoldne je tov. predsednik zaključil izredno 1'epo uspeli delegatski zbor. Popoldne so si delegati ogledali jesensko razstavo velesejma, medtem ko so odseki imeli svoje seje in pripravili vse potrebno za kongres, ki se je vršil naslednji dan. Juvanov večer. -V soboto zvečer so delegati podružnic in ljubljanski člani napolnili dvorani in vse sosednje prostore hotela Llovda, -da na prijateljskem: sestanku proslave 201etno delo' svojega predsednika tov. Juvana. Tamburaški zbor podružnice Vič-Rožna dolina je ob -pol 8. priredil svojemu priljubljenemu predsedniku podoknico, nakar se je podal korporativno k Llovdu. Nekaj po 8. uri so k Lloy-du prispeli westfailski Slovenci, katere je navzoče članstvo NSZ pozdravilo z velikim navdušenjem' in jim- je tamburaški zbor zaigral dobrodošlico. Posebnih ovacij je bil deležen nlji-h predsednik: tov. Karel Bolha. Tudi predsednika tov. Juvana, ki je na: ta večer prišel z družino, so navzoči navdušeno pozdravih in so mu tamburaši zaigrali! dobrodošlico. Tovariš Kravos je otvoril večer in orisal v kratkih besedah 201etno delo predsednika Juvana in mu ob koncu -govora izročil dar članstva in sicer krasno pisalno garnituro v rdečem, masivnem, marmorju z napisom 1908—1928 Svojemu predsedniku članstvo NSZ. Ob koncu govora so bile prirejene jubilantu nove ovacije, ki so trajale par minut. Nato so se vrstile čestitke. Delavstvo je na tem večerlu pokazalo-, da zna svojim resničnim voditeljem biti iz dna srca hvaležno za nesebično in vztrajno delo. Jubilanta je pozdravil v imenu Narodnega kluba Delavske zborn. tov. Drago Kosem, za vestfalske Slovence tov. Pavel Bolha in za Zvezo društev privatnih nameščencev podpredsednik tov. Joško Zemljič. Ganjen se je jubilant tov. Juvan zahvalil v lepem govoru za vse čestitke in lepo darilo. Tov. Kravos je pozdravil še družico jubilanta g. Polonico Juvanovo- in njegovo družino ^ ter zaključil oficijelni del proslave, na- | kar se je vršila prav prisrčna zabava, i ki je potekla v največji harmoniji. Kongres narodnega delavstva. — Prihod udeležencev. Že s prvimi jutranjimi vlaki so prihajali prvi udeleženci. Še pred 7. uro so pričeli prihajati LjlulMjančani na kolodvor k sprejemu -svojih tovarišev. Pri--družili so se jim oni, ki so dospeli že prejšnji dan, med njimi Ptujčani s svojim praporom-. Prihod Štajercev. Ob 7.20 so prišli z vlakom Štajerci in vsi oni s proge Zidani most-Ljubljana. Na kolodvoru so jih sprejeli reditelji, ki bo jim razdeljevali kongresne znake. S tem’ vlakom je prišlo na-d 400 udeležencev, saj jih je samo Zagorje dalo nad 100. Še niso reditelji vsem razdelili znakov, že so se pripeljali zastopniki z lepe Gorenjske. Z njimi je prišla tudi sokolska godba z Jesenic in prinesli so tudi prekrasen prapor jeseniške podružnice. Takoj po prihodu vlaka se je formiral pred kolodvorom sprevod. Na čelu sokolska godba, za njo dva podružnična prapora in vsi zunanji delegati, ki so se razvrstili v četverostope ter so šli v sprevodu po Miklošičevi, Komenskega in Vidovdanski cesti na Tabor. Navdušenje je spotoma rastlo in ga je godba še dvigala tako, da so dospeli vsi udeleženci na Tabor vidno vzrado'ščeni nad lepim sprejemom in mnogoštevilni udeležbi. Tabor se je polnil in- prihajali so vedno in vedno novi udeleženci. Še pred 9. uro so bili vsi sedeži Tabora zasedeni. Na prvih so sedeli dragi welstfalski Slovenci s tov. Bolho na čelu, ljubljanski župan dr. Puc, zastopniki SDS, Zveze kulturnih društev, Zveze društev privatnih nar -meščencev, Delavske zbornice in drugih sorodnih organizacij: in društev. Tudi domačin sokolskega Tabora, starosta Sokola L, br. dr. Pestotnik se je udeležil našega zborovanja vesel, da si -je narodno delavstvo zbralo ravno so-ko-lski Tabor za svojo veličastno manifestacijo. OTVORITEV KONGRESA. Točno ob 9. uri so zadoneli z galerije mogočni akordi narodne himne, ki jo je veličasno zaigrala godba Sokola z Jesenic in katero so vsi poslušali stoječ. IPredsednik ih ustanovitelj NSZ tov. Rudolf Juvan je otvoril nato kongres in pozdravil predvsem vse mho-goštevilne goste ih člane, ki so prihiteli na jubilejni kongres. Povdaril je dejstvo-, da je NSZ v teku svojega dvajsetletnega dela postala važen in odločilen faktor v delavskem pokretu ih konštatiral, da je večina narodno zavednega delavstva danes v okrilju NSZ. Pozdravil je nato v 'prisrčnih besedah zastopnike westfalskih Slovencev in njih predsednika tov. Pavla Bolho, dalje je imenoma pozdravil ljubljanskega žu- pana dr. Dinko Puca, zastopstvo SDS, Zveze kulturnih društev, Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije, Delavsko zbornico in vse mnogoštevilne Zastopnike občin, organizacij in društev. Posebej je pozdravil zastopnika KDK g. narodnega poslanca dr. Alberta Kramerja in se spomnil težke borbe, ki jo vodi parlamentarna delegacija KDK za naš narod. Burno pritrjevanje in navdušeni pozdravi dr. Kramerju so pokazali, da čutijo vsi s predsednikovimi besedami. Ob koncu pozdravnega govora se je spomini! predsednik tov. Juvan vseh umrlih ustanoviteljev ih sodelavcev bivše NDO in NSZ, in sicer v prvi vrsti dr. Otokarja Rybafa, Petra Pehariča, Ivana Rihtaraj. Miroslava Križaja, Ivan Jakopiča, Janko Likarja, Slavoja Škrlju, -Petra Porento, Ivana Medveda, Franca Duha, Ljudevita Rusa, Cirila Lavsegarja in vseh ostalih umrlih članov ter pozval zborovalce, da jim izkažejo -čast -s tem, da se dvignejo raz sedeže. Zborovalci so vstali in zaklicali trikrat »Slava jim!« Nato je predsednik tov. Juvan orisa! v živih besedah zgodovino narodnega delavskega pokreta in delovanja NDO ih NSZ. 'Slovenski delavec se je dvignil z žalostnega in sramotnega stališča brezpravnega človeka in hlapca na svoji lastni zemlji. V delavstvu samem se je pred 20. leti porodila zdrava, velika ideja uveljavljenja svojega nacijo-nalnega prepričanja. Kmalu nato pa so bili v ta pokret pritegnjeni inteligenti, ki so s svojo zmožnostjo- in sposobnostjo pomagali procvitati narodni delavski organizaciji. Od dne, ko- se je slovenski delavec osamosvojil od nadvlade in gospodstva -nemškega in italijanskega velekapitala, je njegova moč in zdrava sila rasla neprestano in neomajeno. Za veliki razmah, ki ga je dosegla NSZ o priliki svojega jubileja, se je treba v prvi vrsti zahvaliti žilavosti in pridnosti slovenskega delavstva. Predsednik Juvan se je spomnil še dveh drugih velikih jubilejev, ki jih praznujemo letos, in sicer desetletnice narodnega osvo-bojenja in pa dvajsetletnice tragičnih septemberskih dogodkov. Spominjal se je tudi dveh takrat padlih žrtev Adamiča in Lundra. Zborovalci so- jima izkazali čast s tem, da so vstali raz sedeže in zaklicali »Slava«. Opravičil je nato češkoslovaško delavsko deelgaci-jo, katera ni mogla vslled nenadnih ve-levažnih poslov pri novelizaciji delavskega zavarovanja prispeti na kongres v Ljubljano. Prečita! je nato po-zdravho pismo čeisko-slovenske Obee Delnicke iz Prage, ki pozdravlja kongres, čestita k dvajsetletnici in žel! mnogo uspeha. Dopis bratov Čehosilovakov je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Na predlog predsednika tov. Juvana je kongres sklenil poslati čOD v Prago enak prisrčen -pozdrav -s kongresa. POZDRAV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA Nato je kot prvi pozdravil kongres ljubljanski župan dr. Puc, katerega so udeleženci toplo 'pozdravili. Izrazi! je posebno- veselje, da more pozdraviti nar rodne delavske zastopnike kot predstavnik mestne občine, zakaj vzrasel je iz vrst delavstva. Pozdravil je prav prisrčno udeležence kongresa, ki so v tako častnem številu prihiteli iz vseh krajev Slovenije, zlasti je prisrčno pozdravil vestfalske Slovence, ki v daljnji Nemčiji niso pozabili svojega jezika in svoje matere domovine. Ob koncu je pozdravil kongres še v imenu predsednika SDS, ministra n. r. in narodnega poslanca g. dr. Žerjava, ki se je zaradi bolezni opravičil. Stran 2. DELO Štev. 17. POZDRAV VESTFALSKIH SLOVENCEV. Zastopnik vestfalskih Slovencev gospod Pavel Bolha se je. v izbranih besedah zahvalil za leip sprejem in pozdrave in s posebnim ponosom- povda-ril, da Sltovenci na Westfalskem nikdar niso in ne boido pozabili in se bali povedati pred itujci, kdo da so. Orisal je delovanje njegove Zveze med našimi izseljenci v Nemčiji -ter z veseljem kon-statiral, da dela njegova Zveza z NSZ roko v roki za dobrobit narodno zavednega delavstva. Čestital je NSZ k lepi proslavi in želel kar največ napredka. Govor g. Bolhe je bil od zborovalcev navdušeno pozdravljen. West-falskim Slovencem so1 se priredile par minut trajajoče živahne ovacije. POZDRAV POSLANCA DR. KRAMERJA. Burno pozdravljen je minister n. r. in narodni poslanec dr. Albert Kramer pozdravil kongres v svojem in v imenu poslanskih tovarišev v KDK. Obljubil je narodno delavskemu pokretu vso svojo in svojih tovarišev pomoč. Orisal zgodovino narodnega pokreta in izrekel NSZ ob dvajsetletnici prisrčne čestitke. Narodno zavedno delavstvo je vedno nosilo zastavo v borbi za svobodo in za narodno socijalne človečanske pravice. Bolj kakor kdaj nam je danes potrebna narodno-socijalna organizacija, saj so ogrožene najbolj primitivne pridobitve našega delavstva in socijalna reakcija je v polnem razmahu. Današnja borba KDK za ozdravljenje naše države je tudi borba za njeno socijalno pravično ureditev. V svojem na-datajem govoru navaja zasluge SDS na socijalno-političnem polju ter ob navdušenem pritrjevanju poziva delavstvo da kot preizkušeni prvoborilec za napredek trdno vztraja v vrstah KDK, od katere zmage je odvisna boljša Jugoslavija. Govor zastopnika KDK je bil viharno pozdravljen in so zborovalci navdušeno pritrjevali lepim besedam naprednega narodnega zastopnika. POZDRAV DELAVSKE ZBORNICE. V imenu Delavske zdbrnice je kongres pozdravil nje delegat tov. Dragotin Kosem, ki je izrazil svoje veselje, da more v imenu največje delavske zastopnice pozdraviti veličastno’ jubilejno proSlavo in izrekel svoje in Delavske zbornice najlepše čestitke k 20. letnici. V svojem nadaljnem govoru je povda-ril, da je rešitev našega delavstva edi-no’ Le v samopomoči in samoobrambi v Strokovnem pokretu. 'Pri nas odpade na 5 organiziranih delavcev 100 neorganiziranih. Zato je treba organizirati v strokovnih organizacijah čim širše plasti delavstva, ker le v tem vidi boljšo bodočnost našega teptanega delavstva. Ponovno’ pozdravlja lepo manifestacijo narodno1 zavednega delavstva, kateremu kliče, naj vztraja in nadaljuje započeto delo, ki naj rodi Obilo uspehov. Buirno’ pritrjevanje je pokazalo1, da so šle besede delavskega zastopnika pra'v v srce. V imenu Zveze kulturnih društev, katere ustanovni član je tudi NSZ in nekaj njenih podružnic, je kongres pozdravil nje predsednik ravnatelj g. Jug. V imenu Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije nje podpredsednik tov. Joško Zemljič, ki je izrekel k julbtlejo čestitke. ČLANSTVO POZDRAVLJA SVOJEGA PREDSEDNIKA. Po pozdravnih govorih številnih zastopnikov društev in korporacij, je prišla na predsedstveni oder deputacija, ki so’ jo tvorili čl ah Izvrševanega odbora tov. Franjo Rupnik, zastopnica delavstva iz Vevč in z Viča. Tovariš Rupnik je v lepih izbranih besedah čestital priljubljenemu predsedniku tov. Rudolfu Juvanu dvajsetletnico, ki jo slavi obenem z organizacijo’. V svojem govoru je tov. Rupnik povdari deje stvo, da je tov. Juvan ustanovitelj in dvajseitLetlni 'neumorni predsednik NSZ, katerega članstvo ljubi in ga spoštuje ter mu čestitaj k njegovemu jubileju ih mu v znak zahvale ilziroča darilo vsega člahstva. Članici ste natO’ izročili predsedniku Juvanu krasen lovorjev venec z narodnimi trakovi in z napisom: «1908.—1928. Svojemu predsedniku — članstvo NSZ», obenem sta mu v imenu ifflanic čestitale. Tov. Juvan je prevzel venec vidno ginjen in se je v lepih besedah zahvali svojemu zvestemu članstvu in Obljubil tudi v bodoče vso svojo’ pomoč. Besede tov. Juvana so zatonile v viharni »živio« - klici in ploskanju, ki je trajalo par minut. IKo se je v dvorano povinnil mir, je tov. Juvan podal besedo' tov. Franjo Rupniku, ki je v odsotnosti tov. dr. Jože Bohinjca prečrtal referat: SOCIJALNA ZAKONODAJA IN SOCIJALNA POLITIKA PRI NAS IN DRUGOD. Referat tov. dr. Jože Bohinjca so vzeli zborovalci z velikim navdušenjem na znanje. Referat priobčimo prihodnjič. Viharno 'pozdravljen je Oblastni poslanec tov. Ivan Tavčar podal svoj referat. NAŠA NAČELA IN SMERNICE. Tudi ta referat (katerega priobčimo v prihodnji številki) so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem in mu zelo pazljivo sledil do konca. Ob koncu svojih izvajanj je tov. Tavčar prečita! naslednje RESOLUCIJE. I. 1. Država ni le nacionalna in kulturna zajednica svobodnega naroda, ampak je tudi gospodarska in socijalna organizacija. Brez gospodarskega in socialnega blagostanja ni nacionalne svobode in kulturnega napredka. In prav socijalni in gospodarski del našel državne organizacije je naj šibkejši. 2. Delovno ljudstvo se zaveda, da bo njegov obupni položaj še le takrat ugodnejši, ko zavlada v državi socijalna miselnost, ko zavlada v državi red in poštenje, enaka pravica za vse državljane in vse pokrajine. Prav zato vstopamo mi delavci, varujoč svoj eksistenčni interes, v vrste one bojne fronte prečanskega naroda, ki je napovedala neizprosno, nepopustljivo borbo srbijanski čaršiji in njenimi priveskom, in hočemo zato tudi z vselmi silami podpirati stremljenja koalicije kmetsko-de-lavske demokracije’. 3. Akcije za zboljšanje delavskega položaja v državi ne morejo ostati v okviru ene strokovne organizacije. Izrekamo se za enotno delavsko fronto v vseh borbah in vprašanjih, ki so skupna vsem delavcem. 4. Pozivamo vse nam sorodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev, da se pridružijo našemu predlogu za ustanovitev skupnega strokov-netga sveta. 5. Želimo, da se ustanovi vzajemnost vseh slovanskih nacionalnih strokovnih organizacij, ki bo v delokrogu svojih držav in v mednarodnem svetu vplivala in urejala socijalne, gospodarske in kultumle razmere delavstva. II. V pogledu svojih načelnih ismietmic 'bodočega delih posebno poudarjamo: 1. da vidimo v nacijonalizmu oigrom-no vrelo moralne sile in velikih kreposti in da smo bili in da ostanemo naci-jonalisti. Naša narodnost lje socijalna, je etična narodnost, humanititeta, pravičnost, jpoštenost: 2. da je naš cilj socijalizacija vseh produktivnih sredstev, celega gospodarstva, dh ne bo imeli delavec na uspehu dela samo materijalni, ampak tudi etični interes; 3. da mora bodoči najboljši družabni red slondti na etični kulturi in da je zato naša prva naloga dvigniti ljudstvo iz nezavednosti in mlakuže mračnjaštva in mu dati vse srčne in ulmstvene predpogoje, da obvlada produkcijska sredstva; 4. da je naša organizafcija izrazita predstavnica delavstva, ki hoče najdo-slednieljše voditi borbo za njegove gospodarske in socijalne interese. III. 1. Zahtevamo striktno izvajanje socijalne zakonodaje. Z ogorčenjem odklanjamo že samo vsak poizkus, ki bi hotel poslabšati že itak pomanjkljivo socijalno zakonodajo. S posebnim po-vdarkom zalhtetvamo popolno izvedbo oaemurnika in nedeljskega počitka. 2. Izvesti je brezposelno zavarovanje. Obstoječe podpiranje brezposelnih je nezadostno. Sramota jie, da rudarji, ki so najbolj izpostavljeni brezposelni krizi, brezposelnih podpor niti v najmanjši meri niso deležni. 3. Zahtevamo najostrejšo zaščito domačih 'delovnih moči in se izrekamo za posebno obremenitev podjetij, katera zaposlujejo tuje delovne isile. 4. Strokovno šolstvo je na novo zakonito uvesti, da dobimo za našo industrijo in obrt, visoko kvalificirano delavstvo. Še posebej' zahtevamo, da se vrši strokovni pouk ob delavnikih ob delavnem času, in da se posveča mladinskemu vprašanju največjo pažnjo. 5. Kolektivne pogodbe so najjačji instrument za ohranitev socijalnega miru ter konsolidiran razvoj gospodarstva. Zahtevamo, da se uvede zakonita obveznost kolektivnih pogodb. 6. Naredba o obratnih zaupnikih je pomanjkljiva im brez prave vrednosti za delavstvo. Zahtevamo revizijo naredbe, ki mora obsegati popolno zaščito obratnih zaupnikov pri izvrševanju njih funkcij. 7. Zahtevamo revizijo zakona o inspekciji dela, ki je skrajno nepopoln in zlasti ne daje uradnim organom zadostno kompetenco, da bi mogli v vseh pogleldih skrbeti za točno izvajanje vseh socijalnih in higijenskih predpisov. K inšpekciji dela je treba pritegniti ženske moči in zdravnika ter je ustvariti poseben znanstveni institut za preučevanje obratne higijene. Število inšpekcij dela je zvečati. Inspekcijo nad rudarskimi im železniškimi obrati !je priključiti splošni insispekcdji dela. 8. Moderno delavno pravo in Stvarna potreba zahtevata posebno ureditev delovnega sodstva. Imamo sicer obrtna sodišča in razna razsodišča socialnega zavarovanja, vendar nam te ustanove ne jamčijo pravilno in hitro presojo vseh spornih slučajev. 9. Zahtevamo zakon o minimalnih mezdah, ki naj sloni na načelu, da mora biti naljslaibša mezda taka, da krije duševne in telesne potrebe delavca. 10. Socijalno politična zakonodaja ne sme prezreti delavčeve kullture. Prav tako mora biti zakonito urejena skrb za delavčevo higijeno; tuberkulozni pro-blemi je še danes nedotaknjen. Ul. Zahtevamo stanovanjsko zaščito najemnikov. Dvigniti je stanovanjsko akcijo Občim in drugih samoupravnih iteles. 12. Neodložljiva je zakonita ureditev rudniške produkcije im distribucij e in zahtevamo, d‘a se že vendar enkrat uveljavi nov moderni rudarski zakon. 13. iV vseh naprednih državah brez izjeme je danes socijalno zavarovanje izvedemo za vse panoge. Pri nas po^ zniamo le zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod. Zahtevamo, da se zakonito izvede tudi starostno in invalidsko zavarovanje, 14. Vprašane ureditve pred in medvojnih rent im pokojnin in splošno zavarovanje rudarjev še sedaj ni zadovoljivo urejeno. Prva im življenska zahteva rudarjev in vsega naroda je zato, da se valorizirajo stare rente in pokojnine in da se rudarsko zavarovanje postavi na temelj,el, ki so v skladu z interesi rudarjev. 15. Odločno se izrekamo proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko. Zahtevamo, da se ministrstvo za socijalno politiko še izpopolni im reorganizira, ter da se posebno ne zanemarja dolžnosti, da inicijativno poseže naša država v mednarodino socijalno politiko in sodeluje v Mednarodnem uradu dela. Resolucije so bie soglasno in z navdušenjem sprejete. Tovariš preldsedlnik Juvan je proglasil dnevni red za izčrpan ih je prečita! med zborovanjem došle brzojavke in poizdravne dopise. Kongres so med drugimi poizdravili brzojavno: narodni poslanci dr. Gregor Žerjav, dr. Ljudbvit Pivko in Ivan Ur ek, dalje dr. Josip Mandič iz Prage, dr. Jamar, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora in Ptuja, Stefanovič za narodno delavstvo iz Beograda, Zdravkovič za delavstvo iz Osijeka, Šipak za narodno delavstvo iz Splita, član Narodnega kluba Dragotin GiKvert iz Maribora, z dopisi so pozdravili ustanovni član NSZ Josip Tomažin, Okrajno društvo delovodij in industrijskih uradnikov na Vrhniki, Savez apotekara sa-radnika n kr. SHS, sekcija Slovenija, ustanovni član NSZ Josip Hochmiiiler, Mlakar in številni drugi. Tov. predsednik Juvan je ponovno pozdravil zborovalce in izrazil svoje posebno zadovoljstvo, da vidi na kongresu tudi stare svoje sodelavce in ustanovne člane NOG iz Trsta tov, Jakliča in Bufona, katera so zborovalci prisrčno pozdravili. Po tem kratkem pozdravu je zaključil veiličaštno manifestacijo narodnega delavstva s pozivom na podvojeno' delo za rešitev jugoslovemske-ga proletariata. Godba je zaigrala mogočno «Hej Sloveni*, katero so Vsi poslušali stoje in vzklikali delavstvu in delavskim pravicam. VELIČASTNA MANIFESTACIJSKA POVORKA. Pred Tahorom se je razvrstila veličastna povorka. Na čelu godba jeseniškega Sokola, za njo prapora podružnic Jesenice in Ptuj, za rijima odlični mnogoštevilni gosti v spremstvu člalnov Izvrševallnega odbora NSZ, za njimi dolga vnsta udeležencev kongresa. Povorka se je med neprestanim navdušenim vzklikanju «živei 8urnik», «zahte-vamo' delavske pravice*, «živela enotna fronta vsega delavstva«, »živela slovanska internacionala'* itd. pomikala po Vidodainski, Komenskega, Dalmatinovi, Miklošičevi, Prešernovi, Aleksandrovi, Gledališki ih Knafljevi ulici pred muzejsko poslopje, kjer se je vršilo skupno islikahje udeležencev. Občinstvo' na ulicah je simpatično pozdravljalo’ veličastno povorko narodhe-ga delavstva, ki je tudi na ta način pokazalo, da zna dostojno in veličastno pozdraviti jubilej dela. Po slikanju se je znova formirala povorka, ki je odšla v hotel Tivoli, kjer je bil prirejen SKUPEN OBED. Skupnega obeda so se udeležili mnogoštevilni gosti, med 'njimi stari borci za delavsko pravico, ustanovitelja NDO v Trstu Jaklič in Bufon, ■vestfalski Slovenci in njih predsednik tov. Bolha ter članstvo podružnic. Nad 200 udeležencev se je udeležilo skupnega Obeda. Med obedom je pridno svirala jeseniška sokolska godba in s tem razveseljevala navzoče kongrešiste. OBISK »LJUBLJANE V JESENI«. Takoj po obedu so vsi zunanji udeleženci v spremstvu Ljubljančanov pohiteli na velesejmski prostor in si ogledali razstavo »Ljubljana v jeseni«. Sama NSZ je razprodala v kongresnih dneh nad 500 Vstopnic na velesejem. ODHOD IZ LJUBLJANE. Z večernimi' vlaki so odhajali mnogoštevilni udeležniki, vsi polni navdušenja in s trdnim zagotovilom v srcu, da bodo svoje delo potrojili v dobrobit našega delavstva. 'Kongresni dnevi so za nami. Udeležba na kongresu je bila nepričakovano velika. Prišli so naši člani iz vseh krajev Slovenije. Iz najoddaTjenejših do najibližlnjih. Oni izpod Pece se niso Strašili dolge poti iin ne stroškov fn so prihiteli v prav lepem številu, vrli Jeseničani so prišli Skoraj korporativno, saj jih je prišlo nad 150, Zagorjanov je bilo nad 100, ravno toliko Litijčanov. Le veliki ljubezni in zvestobi do' organizacije moramo pripisovati tako veliko Število, saj jih' je bilo na kongresu nad 1400 in to sami zunanji naši člani, Ljubljana sama je dala prav makr število uideležnifcov, kar je bilo- obžalovanja vredno. Pa saj smo’ vedeli, da je Ljubljančane težko dobiti za manifestacijo, posebno pa za talko manifestacijo kot je 'bila naša. Zato gre našim zunanjim članom velika zahvala za njih požrtvovalnost iin trud. Po tem veličastnem našem praznovanju pojdimo vsi na potrojeno delo, ker naša mjiva še ni zorana in nas čaka še mnogo, mnogo deta. Vesel nad dosedanjimi uspehi, veseli, da naše dotse- dan'je delo ni bilo zaman, pojdimo zopet na njive, začnimo z oranjem trde ledine, da jo zrahljamo in da na njej vzklije mogoiSna roža Svobode in Pravice jugoslo venske ga delavstva. Poskus sistema socijalnih mezd Delavec s prenizko mezdo ustvarja nadvrednote, ki ne gredo v korist njemu, pač pa v korist tretjim popolnoma tujim osebam, ki so lastnik produkcijskih sredstev. V delavskem gibanju za ureditev socialno pravičnejšega življenja igra vprašanje ureditve mezd najvažnejšo vlogo. V času denarnega gospodarstva je plača vendarle še vedno najboljše merilo za življenske prilike vsakega delovnega človeka, kateri nima lastnih produkcijskih sredstev ali drugih rentnih dohodkov in je prisiljen, da svoje delovne moči daje preiti primerni odškodnini tretjim osebam1 v najem. O bistvu in značaju plače ali mezde so se tekom časa razvile najrazličnejše teorije. Mnoge teorije zavračajo vsako mezdo in hočejo delovnega človeka osvoboditi od nalmezdlnega suženjstva. Zopet drugi vztrajao pri 'sistemu mezd in skušajo mezde urediti tako, da bi bile pravične, da bi zadoščale za življenje duha in telesa in da iste ne bi predstavljale socialnega izkoriščanja delovnega človeka, ki mora delati, ako hoče živeti in je dostikrat prisiljen delati za mezdo, ki ne odgovarja niti kvantiteti ali kvaliteti dela, še manj pa potrebam življennja. Krivične mezde predstavljajo neupravičeno in gospodarsko ter socialno neutemeljeno obogatitev na račun dela in dejanskega zaslužka, ki pa je odtegnjen in zadrževan, delovnega človeka. Na ta način nastajajo nikjer neutemeljeni dobički, katere označujemo z be'sedo kapital. Delavec s svojim delom, ki ni polnovredno plačano, Služi bogastvo drugim, ki ne delajo. Delavec s prenizko mezdo ustvarja naldvrednote, ki ne gredo v korist njemu, pač pa v korist tretjim popolnoma tujim osebam, ki so lastnik produkcijskih sredstev. Delavec s svojim delom ustvarja mnogo večje vrednote, kakršne pa predstavlja njegova mezda. Karl Marx je postavil nauk o tzv. železnem zakonu mezd, kateri pravi, da se mezde gibljejo Stalno le v oni minimalni višini, katera komaj komaj zadošča za naj-skromnejše življenje. Mezde po tem zakonu v kapitalističnem družabnem redu nimajo tendence dviganja, pač pa tendenco neke železne stabilnosti, tupa tam tudi tendenco padanja. V zvezi s tem zakonom je Marx razvil teorijo o stalnem obutoožavanju delavstva, katero se je njemu ždelo potrebno, ako hoče delavstvo v sebi imeti sito, da zlomi kapitalistični družabni red. Tako so razni nauki ocenjevali in precenje-iVali bistvo in pomen mezd. V jedru pa je problemi mezde v tem ali drugačnem družabnem redu ta, da mezda odgovarja ustvarjenim vrednotam, ali da je ustvarjeno delo polno plačano, da mezda ni manjša od kvalitativne in kvantitativne vrednosti dela. Takoj pa je jasno, da se 'tudi po tem načelu ne sme izključno presojati problem ureditve mezde. Kajti jasno je, da je kvaliteta in kvantiteta dela raznih delavcev različna, življenske potrebe pa jednake, ako ne morda pri kvalitativno in 'kvantitativno (slabejšem še večje. Zato problema mezde ni presojati samo po gospodarskem načelu vrednote dela in izjednačiti mezdo samo s to vrednoto. Treba je imeti ozir tudi na socialne momente, ker je gotovo, da fizično ali duševno manj vreden delavec tudi mora živeti. Spraviti v sklad gospodarske in socialne momente mezde je težko in se do danes ni posrečilo to delo nikjer, tudi v Rusiji ne. Nasprotno: znano je, da je problem mezd v Rusiji najslabše rešen, ker se je uve-javila teorija, da zahteve delavcev danes v Rusiji niso več zahteve na-prami katitalištičnemu posamezniku, pač pa zahteve napram celokupnosti delavstvla in državnih interesov. Zato morajo te zatbeve biti v skladu z interesi 'splošnosti, tj. s splošnim stanjem v državi. To je pa slabo in zato so tudi mezde slabe. Vsaka nezadovoljnost pomen ja nezadovoljnost z režimom, zato mora biti in je tudi v kali zadušena. (Največ tozadevnih poskusov so napravili v Ameriki, v deželi največjega bogastva, kjer podjetja zaslužijo deset in deset milijone (dolarjev in torej ražni poskusi niso preveč nevarni. Seveda podjetja pri uveljavljanju socialnih tendenc pri regulaciji mezd več ali manj očitno zasledujejo tudi svoje gospodarske koristi, ker predpostavljajo, da bo socialnna ureditev mezd dvignila kapaciteto dela in s tem dobiček. — Najbolj znan je Fordov po'skus, tovarnarja avtomobilov in bogataša brez primere. Ta mož je skulšal postaviti mezde na socialna in humana načela. Načrt je izvedel I. 1914. Isti je »slonel na principu miinimialnega tedenskega zaslužka 5 dolarjev. Ta zaslužek se je sestojal iz dveh delov: Iz redne plače in iz udeležbe na čistem dobičku, katera pa se ni določila na podlagi dejanskega dobička, ampak je bila določena v naprej na podlagi predvidenega dobička. Udeležba ma čistem' dobičku tudi ni bila dolbčena po kvaliteti in kvantiteti dela* po sposobnosti in marljivosti delavca, pač po socialnih in moralnih vidikih: po starosti, po spolu, po značaju, poi načinu življenja, po rodbinskih prilikah, po številu otrok, pb višini redne plače in konečno po dobi zaposlitve. Po teh načelih se je priznalo udeležbo n,a čistem dobičku 69% delavstva, kar 'se je na koncu L 1916 zvišalo na 73%. Najvišja udeležba na dobičku je bila priznana osebam z najnižjo mezdo; največja udeležba tedensko je znašala 7 dolarjev. Ta oči vidno dobra socialna misel pa je s padanjem vrednosti denarja izgubljala na vrednosti, tako, da je udeležba na čistem dobičku izgubljala svoj socialni značaj in je predstavljala 'le regulacijo rednih imiezd. Ta načrt je Ford opustil kmalu po vojni in je vpeljal nov sistem, ki je v tem, da posamezni delavci z ozirom na višinb svoje mezde (kvantiteta in kvaliteta dela!) in na svojo zaposlenost dobe letne nagrade, od katerih jim1 je dovoljeno, da jih vlagajo v akcije podjetja, da s tem postajajo solastniki. Po vojni so nekatere drža've zakonito skušale urediti sistem mezd, ki naj bi odgovarjal socialnim in gospodarskim vidikom. Toda noben zakon ni prinesel zadovoljstva. Pri naši mezdni politiki in zakonodaji je treba zato predvsem ene jasnosti: kaj hočemo? le na ta način bo zadovoljiva rešitev mogoča. Ustanovitev NDO v Trstu Nekaj zanimivih spominov ustanovitelja narodnega delavskega pokreta v Trstu. 9. sept. se je vršil v 'Ljubljani kongres narodnega delavstva, obenem se ie proslavila 20-letnica obstoja Narodne strokovne zveze in njene prednice NDO. Kakor ni noben pojav v naravi na- stal brez že predživečega organizma, ki je d!al temu pojavu življenje, tako tudi ne more biti nobenih društev ali organizacij brez že predživečega organizma, ki je dal povod oziroma Intel jati vo za ustanovitev istega. Tak O' je bilo tudi z ustanovitvijo NDO v Trstu. )Do leta 1907 je bito dealvstvo po večini organizirano v mednarodnih strokovnih oganizacijah, kjer se do takrat še mi čutilo direktnega pritiska na duševni in narodni čut. Leto 1907 pa je prineslo tudi delavstvu malenkostno pravito, ker se je lahko politično udejstvovato v takozvani V. kuriji, oziroma 'se mu je dalo V. volilni razred. In ravno ta mala pravica, ki jb je takratni delavec dobil, je rodila NDO. 'Socialni demokrati so zahtevali od slovenskega delavstva, da se jim mora tudi duševno in narodno usužnjiti in voliti po njihovi zapovedi Te svojo zahtevo so hoteli delavstvu vcepiti tudi z brahijalno sito, če ne bi šlo dru-galče. Pisca teh vrstic se je neki tak prenavdušen socijaldemokrat lotil tudi dejansko s sekiro, ker se je izjavil proti itaki zahtevi in izjavil, da je delavstvo v intemaciionali sicer strokovno organizirano, da pa si ne pusti jemati politične svobode. Ta napad ni gtobofco razburil in ra'z-žalil saimo mene, temveč Vse ostale poštene slovenske delavce, ki so takoj Po tem napadlu pričeli razmišljati kaj in kako. Jaz sem se še isti dan po napadu, ko sem se vračal z dela domov, ustavil v narodni gostilni Konsumne-ga društva v Rojanu, kjer sem našel starega prijatelja in znanca Franceta Godnika in