Mir
otrokom
sveta
Vojna. Koliko grozot lahko prinese vojna, ki je samo go-lo sovraštvo odraslih. Trpijo pa tudi otroci. Saj oni niso krivi, da se odrasli sovražijo. Pa saj to ni sovraštvo, to je pohlep po bogastvu, želja po oblasti. In to teljo posamez-nikov. Kako lepo bi bilo na svetu, ko ne bi bilo orožja. Vendar pa danes izdelujejo vedno več orožja, ga vedno bolj izpopolnjujejo.
Tudi na policah z otroškimi igračami je veliko orožja. Čr-ne brzostrelke, temni tanki. Otroci. ki s trdim izrazom na obrazu posnemajo streljanje. Kako dalečje od tu do takrat, ko bodo že kot odrasli v ro-kah držali pravo orožje, stre-Ijali pa na Ijudi?
Seveda pa so jim to orožje potisnili v roke odrasli. Ali ne izgleda otrok lepši z medved-kom v rokah ?
Spomnimo se na naše ded-ke in babice, ki jim je vojna odvzela otroštvo, jim potisni-la puško v roko in ukazala: »Streljaj!' Bojevali so se, da bimi, njihovi otroci, živeli v miru. To se je sicer uresniči-lo, vendar nam gozi že nova vojna, strašnejša od vseh. V kateri ne bo za nikogar več pomoči. Le pritisk na gumb in ne bo nas več...
UROŠ LOGAR
8. c. o.š. dr. V. Kraigherja
* • *
Na televiziji sem že veliko-krat gledala oddaje o vojnah po svetu, o lačnih v Afriki in drugod. Marsikaj ne razu-mem, a tega kar slišim me je strah in tetko mi je pri srcu.
Ni lahko gledati otroke in odrasle, kako trpijo zaradi la-kote. Otroci imajo velike gla-ve, napihnjene trebuhe, drobne roke in noge. ležijo po tleh, zelo jokajo in trpijo. Tam, kjer je vojna, otroci in stari bežijo pred bombami in kroglami. Nimajo svojega dct-ma in spijo pod milim nebom.
Jaz pa živim v svobodni do-movini in imam topel dom. mamico, očka in bratca. Naj-večkrat se te sreče niti ne za-vedam. Otroci, kiživijo vAfri-ki, ne poznajo ne igrač ne televizije in tudi hrane jim primanjkuje.
Iz vsega srca telim, da bi vsi otroci sveta živeli v miru in sreči.
DARJA MAČEK o.š. Danile Kumar
*  * •
Beseda mir mi pomeni naj-vecjo srečo na svetu. Mir- to je nekaj toplega, prijetnega, veselega... PreplaŠen otrok v materinem naročju je mir^ Babičin nasmešek, topel hle-bec kruha na mizi lačne dru-žine, krepka vendar nežna očetova roka - vse to je mir.
Pa je mir samo to ? nikakor ne! Mirje tudi rumeno sonce, ki nas zjutraj zbudi s svojimi toplimi žarki. Mir - to je ptica, ki svobodno leta nad oblaki, ki so podobni čredi ovac.
In veste kaj je še mir? Mir je skodelica čaja ter otrok, nasmejan do ušes, ki v pe-skovniku dela potičke za lač-ne na svetu. Kako lepoje, ker Ijudje živimo v miru.
MATEJA BERK 8. e. o.š. Danile Kumar
*  * *
Pri nasje lepo. Živim v svo-bodi. Kamorkoli se ozrem sa-me gore, gozdovi. ko si zaže-lim lahko grem v hribe, na morje. V naši deželi je vsega za vse. Hodim v Solo in edina skrb, ki jo imam je, da se učim.
Vem, da veliko otrok na svetu živi v revščini in vojni. Veliko jih dela, zaradi dru-gačne barve kože nimajo pravic. Mislim, daje to nepra-vično, zato bi jim rad poma-gal. Napolnil bi letala z zdra-vili, hrano in obleko, ostal bi pri revnih in lačnih in jim po-skušal z delom pomagati.
Hočem, da bi bil svet ena sama država, da ne bi bilo ne revnih, ne prebogatih, da bi vsi živeli kot se spodobi. Že-lim s/, da ne bi bilo orožja in vojn. Želim, da bi bil mir za vse otroke na svetu.
DUŠAN VUKEUČ 3. c. o. &. Franceta Bevka