IX. JANUAR. 1331. VSEBINA 1. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE: MARIJA BASKIRCEVA. — (Marjana Kokali-Zelieznova) . . i NA STAREGA LETA VEČER. — Pesem. — (Ksaver Meško) ........ 3 GOSPA MARINA. — Nadaljevanje. — (Anka Nikoličeva) ..........4 NEKDO JE Sel v NOC nocoj ... — jaz sem te VIDELA... — Pesmi. — (Muropoliska).........................9 TRINAJSTA. — (Wanda Milaszewska — Ivan Vouk)...........1« TIHOŽITJA. — (Ruža-Lucija)....................13 ORGANIZACIJA GOSPODINJ NA GOSPODARSKI PODLAGI. — (Minka Gov«- karjeva) . ..................................14 OBISK NA DRŽAVNI ŠOLSKI POLIKLINIKI V LJUBLJANI. - (Anka Nikoličeva) 17 NEPRIJETEN DUH IZ UST, NJEGOV VZROK IN PREPRECENJE. — (Zobozdravnik dr. Josip TavSar)......................21 NAS ODGOVOR IN ZAGOVOR. — (Janez Rožencvet)...........28 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. --Deška ročna dela: Gnetenje, rezljanje (A. Novak). — Umetnost: Mladinske predstave (Vida P.).........27—31 MODNA PRILOGA. KROJNA POLA IN ROČNA DELA. „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec v Liubljani. Letna naročnina Din 64'—, polletn« Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Za Italijo Lir 20-—, za U. S. A, Dol. 2-—, za Argentino Pes. 4-50, za Avstrijo Sch. lO'—, ostalo inozemstvo Din 85. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/11. Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Ljubljani. - Za konsorcij in uredništvo odgovorna Marica Bartolova. Tiskali J. Blasnika nasi., Univerzitetna tiskarna d. d., v Ljubljani Odgovoren Janez Vehar. Ročno in strojno vezenje Šablone Miroslava Leitgeb Ljubljana, Jurčičev trg 3 Blago zadnjih novosti v veliki izbiri za moške in ženske obleke, perilo in vse v manufakturo spadajoče predmete ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka R. MIKLAUC „Pri Škofu" Ljubljana Llngarjeva — Medarska ulica — Pred Škofijo. Zunanjim naročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrho naročitve. OBRAZI IN DUŠE. Marija Baškirceva. v zadnjem času je v francoskem književnem sveta posvečenih več člankov Mariji Baškircevi, ki je živela tako doigo kakor njen Dnevnik, to je od 12. do 24. leta. Marija Baškirceva je gotovo med najzanimivejšimi ženskimi osebami 19. stol v Rusiji. Nadarjena, hrepeneča po slavi, bogata, brez prave mladosti, je pisala svoj Dnevnik, ki je lepo književno delo, kakor se le redko dobi. V njem se razvija zanimiv psihološki problem — problem mlade duše, ki je hotela na vsak način uresničiti svoje namene. Ko je bila stara 13 let, je že zapisala v Dnevnik: „... Res je: bojim se. da ni to koprnenje po izživljanju s polno paro znak kratkega življenja ..." Marija se v svojem Dnevniku slika tako, kakršna je. Hvali se sama in vsako stran preveva njen ponos in ambicija. Imela je neverjetno voljo, odločnost, samozavest, nenavadno inteligenco in poseben dar opazovanja: vse to jo je v družini izločilo iz kroga ostalih otrok. Vse je videla in razumela, kar se je godilo okoli nje. Premišljevala je o najresnejših vprašanjih, in zanimala se poleg umetnosti tudi za politiko, posebno pa še za stanje takratne žene. Živela je v Parizu. Občevala je v najimenitnejših krogih in nam podala v svojem Dnevniku zelo posrečen opis tedanje-visoke družbe. Vendar to niso šablonski zapiski, marveč duhovite podobe, katere je oživila s svojo bistroumnostjo in prezgodnjo zrelostjo. Semintja čutimo, da je njena prebogata du.ia — prazna. Išče svoj ideal. Srečava može vseh narodnosti. Mnogim se ona dopade, mnogi so njej všeč — in še-le na predvečer svoje smrti je našla prijatelja — Jule Bastien-a. Zgodaj se je Marija prepričala, da ne more računati v življenju niti na prijateljstvo, niti na poštenost, niti na hvaležnost. Zanesti se je mogla le na samo sebe ter se le sama mogla dvigniti nad človeško bedo in jemati življenju, kar je mogoče. Doživela je vso grenkost osamljene ženske duše, v kateri je bilo nakopičeno toliko lepote, moči, vere, volje, vztrajnosti in inteligence. Marija je nazadnje po mnogih blodnjah doživela usodo umetnice. V metežu želja, ki vodijo k slavi, je mislila najpreje postati pevka. Vendar jo je bolezen v vratu odvrnila od te namere, pa se je z vso vnemo talentirane duše posvetila slikarstvu. Njene.sike so postale slavne, a z njimi tudi ona. Čuda ni. Vanje je polagala use, kar je nosila v sebi. Umetnost jo je prerodila. Kot slU^arica je prišla v stik tudi z najbednejšim človeškim izrodkom in je vzljubila svojevrstne lepote zaničevanih. Izpoznala je nadalje tudi živjenje žena, katerim je dan podoben dnevu, vsi skupaj pa težki verigi skrbi, pomanjkanja, gorja. Njena življenjska razočaranja in splošno ponižeuajoče stanje žena širokih mas njene dobe je napotilo Ma?l/o v novo smer. Postala je humanitarka, pa celo revo-tucijonarka. Zaničevala je puhlo plemstvo in se začela boriti za ženske pravice. Obiskovala je ženske shode, seznanjala se z najrazličnejšimi stališči in m'šljenji žena. Hudovala se je v'svojem Dnevniku na žene iz boljših krogov, ker ne razumejo pravega namena ženske emancipacije. In zakajf Nekatere iz neznanja, druge pa zaradi tega, ker ni: comme il faut. „Bila sem na tem," piše Marija, „da naj vzame vrag vsa ta grda bHja, ki ne marajo, da se postopa z njimi, kot se spodobi z razumnimi bitji. Poreko vam: Žena ima svojo lepoto etc., etc. ... ali pa: Kdo bo odgajal otroke, če se posveti žena polit-kil Mari se možje ne uJcvarjajo vse življenje s politiko? Ne silimo- žena, naj agitirajo po javnih lokaVih: zahtevamo le, da je žena svobodna in da se posveti poklicu, ki ji najbolje ustreza. „Pustimo jo, kjer je!" pravijo one. Kje pa je potem njeno mesto, prosim vas? Kaj naj to pomeni? Ženam moramo razložiti ta pomen in jih prepričati o važnost' ženskega gibanja. Do sedaj se zanimajo samo republikanke iz najnižjih vrst. Matere se boje svojih mož, dekleta se pa boje, da bi se ne mogla poročiti." Marija se je zanimala sploh za vsa polit'čna vprašanja. Odločna republikanka je in se čudi, kako more biti inteligenten človek monarhist. Biti royalist^ ali bonapartist^ je samo kakor vloga, karijera, obrt in prav nič drugega." Glede Rusije, ki je „maja kri in meso," meni Marija, „sem raje daleč od nje. Ce bi se vmešala v njene zadeve, bi se preveč zanesla, in potem? Bila bi deportirana ali pa zaprla s padlimi ženskami." Obiskovala je gledišče, umetniške razstave, čitala mnogo. Književnost, razni časopisi, razna predavanja — vse jo. je zanimalo in o vsem je pisala v svojem Dnevniku in nam iako odprla bogato zbirko raznih za- • Pristaš legalne kraljevske dinastije. ' Pristaš Bonapartovske (Napoleonoye) dinastije. ključkov, misli, predlogov, često tudi pikrih opazk. Kot umetnica in razumno dekle je zrla kriPčno na vse duševne pojave. V vsem je bila tako samostojna in samonikla. Na pridobljeno znanje in spoznanje je samo gradila svoje originalne zamisli, ali pa jih je le izpolnjevala in primerjala. Vča.sih se zazdi, da je Marija romala brez prestanka med valujočo gnečo — da bi potem lažje izVla svoja notranja doživetja v velika dela. Foleg obširnega Dnevnika in slik je zapustila tudi osnutek za dva romana. Čeprav je bila bogata, je hrepenela še po večjem bogastvu in po slavi. Med drugim pravi v svojem Dnevniku: „Kakor že veste, sanjam vsak dan, ali pa vsak drugi dan o svoji junaški historiji — <'n ko sem zadnjič mehanično preletela vse svoje sanje, sem našla vedno isto rešitev. Ko bom slavna in si bom priborila imetje, bom oboje vporabila za pomoč skriti bedi, sramežljivim revežem, podpirala bom z ogromnimi vsotami zaveb'šča, bolnice ..." Predvsem se je posvetila slikarstvu. In bila je resnično velika umetnica. Z naglico je delala, ustvarjala, se borila. Se pred smrtjo je hotela postati slavna. Tuberkuloza ji je spodjedala zdravje in vsak dan ji je bil prekratek za delo. Sla se je zdravit na Špansko. Sl'kala je neprestano. Njen umetniški ideal je bil Jule Bastien. Prvi čas se je Marija v solnčni Španiji hitro popravljala, potem je začela vidno hirati. Tuberkuloza je strašna bolezen. Davi dolgo — bolnik je i-'o mrtvec, ki se kljub svojemu brezupnemu stanju še vedno nada ... Tudi prijatelj Jule je počasi umiral. Ko sta bila že tako na koncu, da se nista mogla več obiskovati, so nosili Jula na obisk k njegovi prijateljici. V tej bedni sreči, na predvečer smrti, sta se oklepala drug drugega in skupaj prenašala gorje. Najprej je umrla ona, in sicer 31. oktobra 1884.. potem on ... To je skromen odlomek iz njenega pestrega življenja, ki zveni kakor neverjeten roman, toda je resn'čen in stisnjen v bori Dnevnik. Mlada, nesrečna, genijalna Marija, ki je tako hrepenela po slavi — ni pozabljena. Njen grob je danes poln svežega cvetja in njena ruska duša, ki je bila kakor solnčna, rodovitna poljana, črez katero divja vihra — se jt umirila v posmrtni slavi. Marijana Kokalj - Željeznova. Na starega leta večer. Tiho, tiše, tiše je zvonjenje. Tiše, tiše moje je, življenje. Kam odšli ste, lepi moji časi? Kam prešli mladostni solnčni krasi? Raztopili se ko zvonov spevi — v dalji zadnji se gube odmevi. Ksaver Meško. Gospa Marina. An^k.a Nikoiičeva. XIV. N u je idejaHa kioričao gospa Varada, ko ije, zlekrnjeitia v pesek, z rokami pod glavo, dolgo gledala za plavajočimi oblaöld, „nu, zdaj boš pač odpotoval. In mene 'boš ostavil samo. Saj razumem. Radoveden si na graščino, ki jo je podedovala gospa soproga —" „ „Saj ni graščiiina, Vanda, prosim te, ne —" " „To je vseeno. Meni je viseeno, graščina ali bajla^ Glavno je to: Ti boš odpotoval. Jaz naj si pa poiščem drugega kavalirja. O, saj jih je, tastih kavaiirjev. Mar misliš, da ga ne dobim? Ah, takole je pač z vama, možje iz zakonov! Ce le pomigne gospa soproga, čeprav ste ji drugače deveta briga —" „ „Vanda, Vanda. kaj vendar govoriš? Ne delaj krivic —" „Marini? Svetnici' z dedščino?" „ „Vanida —" " „O, to je podlo, -padlo," je vzlUiknila jezno, se VTzravnala ter se s pestmi uprla v pesek, „podlo je, da me puščaš samo zaradi tiste neumne dedščine —" . Kdo ti pa pravi, da te bom pustil samo in da bom odpotoval? Da] si"vendar dopovedati, Vanda. Saj je bil samo kratek telegram. Niti ne vem prav, kje je posestvo in kam naj bi potoval. Na vsak načm bom počakal na obljubljeno pismo, ki naj vse raztiolmaći —" " „Tako, na pismio boš saimo počakal? Tri, ätiiiri dni, moirda pet? Zadosti časa, da si preslsrbim no^'ega prijatelja, kaj ne? In ta čas te bom smela še ljubiti? In ti krajšati čas do odhoda? In ko se boš poslavljal, čez štiri dni ali pet, in boš z mislimi že pod Triglavom, pri ženi in otrocih, v družinski idili —" „„Vanda, ne govori, ne govomi, trgaš mi srce—"" „In meni, meni ga ne trgaš? Mar misliš, da je to veiselo ostati sama? Iskati novo tovarišijo? Ko si bil tako ljubosumen, da nisem smela nikogar niti prijazno pogledati? Še včeraj —" „ „O, Vanda, ne muči me —" " ,3;do te muči, mili mloj," je dejala zdaj bolj mehkio-, z rahlim nasmeškom na licu. „Kdo te muči, moj dragi? Jaz samo nočem, noičem, An-dro, da boš odpotoval. Nočem", je rekla tiho in poCasi, ter obrnila vanj svoje lepe oči, tiste mehke, vlažne, ki so bile modre kakor nebo in morje. „Nočem," je .pristavila še tišje in legla nazaj v pesek. „Nočem, Andro. — Ali boš ostal?" In iztegnila je roko. „ „Vanda —" " „Boš -" S 'poljubi ji je zadušil besedo. — „Nespameten si," se je smehljala, sezula kopalni čeveljček iz rdeče gume in pozorno iztresla zmce peska, ki ji je žulilo nežno kožo, „nespa- meten si, Amdno. Ali ne veš, da so onstran lovorjevega grmičja tudi kopalci? Andro, kaiko isi vendar nespameten, Andro, Andro." In dvignila se je naglo kakor blisk ter stekla do obale. Nad njo je zapljusnilo morje. Trenotek na to je priplavala njena glava v tesni rdeči kapici nad gladino, in njene bele ro'ke z lahnim zlatim koloritom, kakor ga pričara južno solnce samo Moiadiinkam, so itreplao rezale valove. ,^Krasna voida, topla in vendar sveža, skočite vendar, gospod inženir," je valbil glasno njen jasni glas. A ko sta iplavala drug ab drugem daleč ven v srebrno modrino, je rekla naenkrat, ko je bila dolgo prevdarno molčala: „Sicer pa, Andro, zakaj Mardna ni šla z nami. Do Triglava je pot trikrat tako dolga kakor v Dubrovnik. Pa vendar nd bila predolga za Sesteroo. |Zakaj ni šla z nami?" Zakaj ni šla z nami. Andro je olcrenil in plaval proti bregu. Zakaj ni šla z nami? „Saj vendar nič ne sluti, Andro," je čeblijalo poleg njega, „saj nič ne ve. Ce bi te IjuHla, Andro, če bi te močno ljubila, če bi te ljubila kakor jaz, bi vse zaslutila. In te ne bi pustila samega z menoj. In bi se bojevala. O, jaz bi se bojevala za-te, Andro, do smrti hi se bojevala. Raztrgala bi se z Marino zate. Kako bi Mo to bridko — in zabavnio — Pomisli, Andro — A jaz bi zmagala — Andro — je-li Andro —" Ali ni isilišall? Valovi isio moömo šumeli. Ko se je ozrla vanj, je videla na njegovem licu čudno luč. Morda je bilo morje. Morda čudna senca, ki dela ob poldnevu pod močnim solncem poteze tako trde — Dolgo ni izprcgovorila nič. Ko sta že .skoro priplavala do kopališča, je dejala 'malomarno: „Vidiš, Andro, saj prav za prav niti ne moreš kar takole odpotovati k Marini. Zdaj ko je postala taiaorekoč bogata, bi izgledalo, da so te privedli nazaj v sladko zakonsko življenje materijelni —" „ „O molči, Vanda, prosim te, molči, miolči —" " A ona je že bila na suhem in, ogmjena v pisan obalni piaišč, je hitela v kabino. Pri kosilu je že čalkal ravnatelj Kapp. „Šarmantno je bilo danes jadranje, božansko. In stari Tomo, da ga vidite, kako zna ravnati z jadri in krmilom. Veter vam ujame, tudi če ga tvoj nois niti ne sluti. Kolosalen dečko, ta Stari fant. Le da se vamai ljubi ves ljubi dan ležati v tistem dolgočasmem pesku." Gospa Vanda je pozorno prikapavala raztopljeno maslo grižljaju kuhanega brancina, preden ga je naravnala na srebrne vilice. Rekla ni nič. Andro je še mešal po juha. Nekaj ga je dualo v grlu. Vstal je in prosil za trenotek oproščenja. V svoji sobi je poiskal brzojav. Da, zdaj so tam. Prav zdajle ob tej uri se vozita Klop in Sesterca po beli cesti, ki drži nekam, kjer so pod snežnimi gorami travnild kakor smaragd zeleni, kjer stoji med jablanami hiša, ki je ne pozna. Klopčič se je dvignil v vozu po svoji navadi, roko je ovil mamici krog vratu. Vprašuje in vriska. Ruža pestuje Sesterco, ki z debelimi prstki lovi po zraku nekaj, kar vidi samo ona. Tako živo, tako ždvo vidi vise, vso malo družimo svojo. Talko jasno vidi Marino. Tabo vidi danes njeno ljubo sliko, kakor že davmo ne. In naenkrat mu je jasno, da ve, da že davoo, davno' vse vć. — O Marina, Madona — Ne, neče mfisliti o tem. Ne sme. Ne more. — Vanda ima pirav. Zdaj ne more, zdaj se ne sme Vimiti. Saj ga tudi ne kliče. S tem brzojavom ga ne Idiče. Samo suho dejstvo dedsöine, vzrok nenadnega potovanja mu sporoća, polaga račun o bivanju njegovih otrok. Andro pozna ta poročila. Točno in nestrpno piše o otrocih kakor guvernanta, piše o goispodinjstvu kakor gospodinja. Vsak drugi dan do-speva karta in Amdru je zadostovala. Do dames je zadostovala. Danes se je spomnil prvikrat, prvifaat je spoznal, da je pisala Marina nekdaj drugače. Počasi je zganil brzojav in ga položil v listnico. Ne, ni ga klicala, — Počasi je stopal po belih stopnicah do mize na plaži, kjer je bila njegova družba. Enkrat se je ozrl nazaj, kakor da je nekaj izgubil. Da, zares, občutje je imel, kakor da se je nekod nekaj odkrušilo, nekaj dragocenega, kakor da se je zatrkljal po tleh dragulj in izginil v peselk, in ki ga ne bo nikdar nikjer več našel. • Hiša je bila velika, -siva in mračna. S isevemo stranjo se je naslanjala v holm, ki se je tiščal gozdnatega, precej visokega pogorja, le za dvorišče je puščala prostora. Spredaj je imela prizidano obširno vežo-, nekak podvoz, Id je bil zgrajen na stebrih in obokih in ki je nosil v prvo nadstropje prostran balkon. Ob njegovo kamenito ogrado je bila prislonjena lestev, in čudna figura, napol mož, napol ženska, je lezla po njej, z veliko vrečo na plečih. ,J?ižol nosi gori, fižol, da ga bo izluščila in sušila na zraku," je pojasnil lipe, pokazal z bičem na žensko ter ustavil kobile. "Hej", je zaklical, „hej, doli stopi, Neža, sO' že prišli." Klop, nestrpen in poln pričakovanja je že pritiskal na kljuko kočije, a ona se je udala samo veščim Lipetovim prstom, ki so vedeli, kako je treba umetno zasukati zarjavelo pero. A še preden se je izikrcala Marinina družinica iz Noetove barke, je prilezla z lestve zopet Neža, to pot brez tovora, a za Klopa in morda tudi za Ružo in Marino silno zanimiva. Le da slednji dve nista imeli ne časa ne razpoloženja, da bi ogledovali tako natančno kakor Klop njene kratke, debele škornje, živo pisano krilo, grobi, modri predpasnik, ki ga je imela obešenega s trakom okoli vrata kalior hlapci, in temno, zgubano lice, ki je bilo skoro tako ščetinasto kakor Lipetovo. Z Lipetom sta si bila namreč brat in sestra in stara dvojica je služila na Brdih menda, odkar je bila živa. „Pravi so, pravi, saj se spominjam nanjo, iko sem takrat vozil ranjko doli v Ljubljano," je govoril Lipe nezaupni Neži, „kar odpri hišo, v božjem imenu, kar odpri." Da, hiša je bila mračna, okna vsa zadrta, notri vzduh po prahu in trohnobi. „Tukaj sva midva," je pojasnil Lipe in odprl dve čumnati na 6 levo. „In tukaj ostaneva, kajti imava zapisan kot in prevžitek do smrti." „„Seveda, lipe, kaj mislite, da vaju bom pregnala? Saj sem tako vesela, da sta tulöjij:. Vse se ,bomo lepio poanBniJi. In tu sem vam pripeljala našo Ružo v pomoč. Kar bo za nas, bo vse Ruža naredila. In to-le je naš Janezek in njegova sestrica. Daj ji lepo roko, Neži, Klop." Poltem so šli gori v „sobaine", kakor je rekel Lipe. Saj ranjiica je živela samo spodaj,, v sobid poleg hišteme, in tam je tudi umrla. Ampak sobane so zgoraj. In zmerom so zaiprte, odkar se spominja Lipe, so sobane zaprte. Samo kadar so snažili in zračili, tako dvakrat na leto, so jih odiprli. Ne, spal ni nikdar nihče gori. Nikdar odkar se spominja Lipe, ni nibče ispal tam gori in tega je že skoro petdeset let. Sobane .so bile kaicor iz prar^rljijce. V sredi dolga soba s stdli okoli mize, o, najmanj dvajset stolov, je naglo ugotovila Marina. Živo poslikane ®o bile istene. Na balkon je vodilo troje vrat, ki se niso- dala odpreti. Aha, zato nosijo fižol po lestvi gor, kar od zunaj! Naprej so bile na desno in levo same spalnice, večinoma prostrane, z dvema posteljama, s tremi, pa tudi dve majhni sobici sta bili vmes, skoro koketno opremljeni z belo prepleskanim izrezljanim pohištvom, z velikimi zrcali in rožastimi zavesami iz katuna. Marina je stala pred uganko. A Klop je še nekaj našel, nekaj izrednega ~ zibelko, majhno zibelko, nizko, živo poslikano, zibelko, kakršnih več ne poznajo otroci današnjih dni in ki se je lahno zagugala, če se je je dotaknil s prstom. „Za Sesterco bo," je.kričal, ko so mu razjasnili njen pomen, „saj Sesterca je še strašno majhna." „Nič ne vem, gospa," je zatrjeval hlapec lipe, „nič ne vem, midva sva prišla k hiši, ko je büa ranjica že malo čudna. Pa drugi ljudje tudi nič ne vedo, samo tisto kar vedo vsi, da ženina k poroki ni bilo takrat. Tele sobane pa so bile opremljene že od nekdaj. Od takrat, ko še ni bilo železnice, pa se je gospoda preko Ljubela in Podkorena vozila v Trst in na Dunaj s kočijami. Pa so tukaj-le večkrat izmenjali priprege. Od takrat so tudi hlevi. In senožeti, da ni bilo treba plačevati za seno, in njive kamor so sejali oves. Tu zgoraj pa je gospoda prenočevala in se gostila. Pa odkar sem jaz pri hiši, se ranjka ni več ukvarjala s temi-le stvarmi. Saj tudi ni bilo treba. Železnice so stekle in vozniki so ostali za pečjo." " Na srečo — okna so se dala oidpreti in po nekolikem trudu z oljem, kladivom in kleščami so se udala tudi vrata na balkon. Od povsod je udrlo v sobe solnce, da so se stresle pajčevine v kotih in je zaplesal prah v njegovih žarkih. Omare so se odklenile in odkrile platno in posodo. Neža je morala k štedilniku, da skuha južino. Ruža pa se je lotila sob, pomivala, ometala in brisala, da bodo njeni otročički sladko spali. „Vse bodo postavili na glavo," je momljala spodaj Neža in pihnila v mleko, ki je hotelo skipeti. „Vse bodo preobrnili." A zgoraj je veselo udarjala takt šibica iztepalka, in Ruža, trdna kakor dren, niti najmanje utrujena po dolgi vožnji je pela polglasno zategnjeno popevko njene južne domovine. „Vse bodo poistavili na glavo," je mrmralo spodaj. In vse so zares preobnniLi, .a še veđmo ni bilo -vse prav obrnje™. Marini se je često zdelo, ikakor da je zašla v dom Timjulöice, kjer je vse sto let spalo. Trawike je preprezal -mah, drevje Je lišaj ovil, omela se je naselila v vrhovih. V hlevu je stala ena sama krava. „Za nas troje je bilo dosti," je rekel Lipe. „Kar smo dobili zai iseino, srao odrajtali za davke. Ce lili zadostovalo, je šlo v denar par smrek — kaj ise je poznalo par smrek v našem goadu?" — ,Jfupovali? Kupovali eismo ničesar. Za sol in tako smo dajali jajca." — „Ne, plače nisva dobivala. Saj nisva nič rabila. Saj sva imela vsega. Za vse je skrbela Honoa-ata." — "Da, tudi obleko nama je kupovala in obutev, in kot naima je zalpisala do smrti in pošten prevžitek, celo za najin pogreb je eapustila denar v testamentu." Med ljudi pa niso nikdar hodih, nilido ni prihajal k njim. Ranjica ni mairala ljudi, niti z gospodom župnikomi n govorila. Menda je vzela v službo Lipeta in Nežo samo zato, ker nista büa tod doma. Sirotka sta bila od onstran Karavank, in ko sta se preselila, sta bila še prav mlada. Takrat je bila Honorata še močno postavna in lako moška, da je menda niibi vrag ne bi bil ugnal. Najrajši je obula škornje, kakor jih po njej se danes nosi Neža, požvižgala psom im hajdi, v hosto. Po cele dneve je ni bilo na izpregled. iZačetkoma so še obdelovah polja, trdbili gozd in obi-rah sadje. Tudi čebele so imeli. Poča« je vse opustila. Orodje se je polo-railo, v njivah je zagospodari! plevel. Še čebele so se razletele. Poish niso smeK reči ničesar in končno jima je bäo tudi prav tako. Zdaj lahko sama vse opravita in ni bilo treba gledati na Brdih tujih obrazov. Honorata mi delala nič. Samo tu pa tam je dala zapreči kočijo, da se je peljala v mesto. Zato je moralo stati v hlevu vedno par težkih, temnih konj, in zato so tudi vedno posejali par ogonov ovsa. Vozli iso ,se v RadovOijioO' ali v Kramj, in takrat v Ljubljano.. Enlflrat pa so se peljali preko Poidikorena v nemški kraj nekako okoli Celovca. Oid takrat je ranjica hoiddla vedno v örinem. In od takrat ni nikdar branila, če so isi prišli lotroci iz vasi naklatit sadja. Koočno pa tudi otrok iE vasi ni več bilot kajti sadja iskoro niso več rodila stara drevesa. A Bog ne daj, da M nasaidfli nova in posekali stara. Bog ne daj! Vse je moralo samo umirati na Brdih, vse samo od sebe poginiti. Celo gospoda od sodnije se je začudila, ko je našla ua Brdih vse tako zapuščeoo'. Saj so vedeli, da je stara Honorata, ki se je nosila napol kme-tiSki, napol gosposki, čudna žensika. Vendar so mislili, da je dobra gospodinja, čeprav nekolfco skoipušna, in da ima nekod naikopičene zelo ogromne prihranke. A zdaj se je izkazalo, da mi zapustila nil^akšne gotovine. Nikjer ni bilo sledu o vrednostnih papirjih ali hranfflnih knjižicah. Samo škatljico -starih cekinov so našli, ki jih je čuvala starka menda kot železno rezervo. Komiisija je bila pregledala takoj po smrti vse omare, preobrnila vse prodale, prebrslcala vse listine — a našla nji ničesar. Ker tudi iz loporoke ni bilo raizvidno, da bi zapuščala razen posestva še droge vrednote, so zaključili zapuščinsko razpravo na podlagi tega, kar je bilo. Sedaj tudi Marini niso več toliko zavidah „bogate" dedščine. Mnogo truda in skrbi ter novca bo morala vtakniti v tisto podrtijov In še oba sitna starca, skoro tako čudaška kakor umrla gospoidinja, bo imela na glavi. A Marina se ni plašila. ^ dedščina tete Honorate je začutila .piod seiboj trdno dno, nad seiboj je videla streho, k|i bo varovala njo in deoo. Oprijela ise je idela z vsa vnemo, z vso IjuljezniJo in vztrajnostjo. Čim ve6 je delala, tem bolj se je gubila tesnoba iz njene duše, tem jasneje je gledala v bodoćnoist. Svobodna, neodvisna bo utirala pot sebi, svoji sreči 'in svoji deed. Bog ti poplačaj, ti čudaška teta Honorata — Da, ćim več je bilo dela in sikrbi, tem ljubše ji je bilo. Eo je fizično do ooiemioglosti utrujena legala k piočitku, je zaspala naglo, spala trdno in sladko. Nemirne misli so počivale in niso več blodile, begale, uhajale tja, kamor bi hotelo živo srce — (Dalje prili.) Nekdo je šel v noč nocoj... v moji izbi svetillca brli Nekdo je šel v noč nocoj tak medlo. sam. Kak hudo. Truden in ues bolan išče poti, meni pri srcu je nocoj! pa ne ve, kam. Tisti popotnik je mimo hiše prišel, ves star in bolan. Ozrl semt se za njim: to hodim skozi noč jaz sam. Jaz sem te videla. . . Jaz sem te videla. Molčeč opoldan je beli svet objel, nasmehnil si se, ko si mimo nas šel, razbolelih otrok. Komaj smo si v duše pogledali, mi romarji z juga, vi s severa, pa smo si z nemo izpovedjo izpovedal': vseh tisoč čudežev naših prečistih hotenj. Sestra! Brat! Pa smo duše prečudno prepleli in so v večerih sijali obrazi nam beli. — Jaz b? še preko zvezd rad! Nekje se je zvezda utrgala. O, kaj so tako globoko naše poti? Cisto beli so nam, bili obrazi, s povešenimi očmi smo mimo šli. M u r o p o 1 j s k a. Trinajsta. w a n d a m i l a s z e w s k a. (Prev. Ivan Vouk.) L Jucija je upala do zadnjega, da jo ipov-abijo. Ali se je bodo spomnili? Morda niso imeli dovolj časa, pa so povabilo odlagali od dneva do dneva. Sicer pa je bilo to docela razumljivo: pred velikimi praznila vlada v liiši zmešnjava: pripravljanje potic, čiščenje in pospravljanje itd. Toda prišel je predbožični dan, od lipinsldh pa- ni bilo glasu. Še pisali ji niso, da bi ji voščili vesele praznike. Nič. Lucija je zgodaj vstala ter si đblelda revnoi, (skromeo praznično obleko, ki je bila že obledela. Zdaj je sedela pri oiknu ter premišljevala, kako bi izkoristila svojo prostost. Imela je pred seboj tri proste dneve. Koiilio načrtov je bila že napravila za te dolge počitnice! Prvi in drugi praiznik v cerkvi do poldneva, nato izprebodi in obiski pri raznih bratrancih, bližnjih in daljnjih. Ko so ji gosipodarjli; dovolili tako dolge počitnice, ni še akusila tako-rekoč radosti tega prostega časa. Toda zdaj je radost že napol izginila,, ali pravzaprav je skoraj docela izginila. Gledala je skozi okno ter opazovala velike, pohlevne in tihe snežinke, Id so padale na oknice, medtem ko je njeno uho lovilo najmanjši šum, ki je prihajal is stopnic. Nekdo pride, morda, zdaj... Morda me povabijo na polnočno večerjo. Gotovo me povabijo, kakor biliio se spomnijo... — je pomislila z bolestjo, Id je naraščala z \isakim' naslednjim trenutkom. Njena mala soba v četrtem nadstropju se ji je zdela v tem trenutku še revnejša in grša kakor sicer. Skoraj se ji je primrzila, ko je gledala belo zamiazane stene, malo šepasto mizo in dve napol polomiljeni stolici. Težke tišine ni prerušil niti kanarček, ki se je stisnil v klopčljč ter pokril nožice s perotaiicami Očividno je bilo v sobi mrzleje kakor obićajno. IzvleJda je iz žepa denarnico in vnovič preštela revni ostanek skromne plaće, ki jo je prejemala kot vzgojiteljica dnevničarka. Ni bila učiteljicai, ampak zgolj vzgojiteljica... Pa tudi ni bila. sposobna za nobeno drugo delo, ker ni znala nič. Dovršila je jedva trii razrede osnovne šole v nekem podeželskem mestecu, ko so ji umrli starši. Vso svojo mladost je preživela pri tujih ljudeh. Že iz mladega ni hotela biti nikomur v breme. Zalo se je iskreno zahvalila -svojim bratrancem, ki so ji hoteli pomagati, toda odklomila je njihove pionudbe. Z delom se je hotela preživljati. Njeno delo je bilo trdo, toda živela je. Ta sobica, v kateri je stanovala, je bila njena, zaito je bila ponosna namjo. Toda danes, na božični predvečer se ji je adela strašno pusta. Pogledala je na uro. Poldan. Nihče ne pride več. Nihče je ne povabEl Oblekla se je in stopila na ulioo. Bilo je pač treba kaj kupiti za te tri dneve. Treiba je bilo skrbeti za polnočno večerjo ... 10 Ko je kupovala slamke, zelenjavo dn kruh, je -morala silama zadrževati solze, ki ®o ji silile v oći pri miisli, da bo sama jedla te slanike in to cvelaöo, v svoji pusti sobici, na taiko -svečan večer., Ubožica se je zavedala svoje revne usoide; in kakor v tolažbo je kupila še nekaj jabolk in 'Oglja. Ko se je vračala proti domu, je zagledala na trgu še neprodane božične smrečice, in nehote je obstala, pa jih je samo gledala. — Vzemite eoo, gospodična; poceni vam jo dam — je dejal fant, Id je mahal z rokama in se tolkel ob pleča, da bi ise ogrel. Lucija je v duhu štela svoj denar. Pravo božično drevo bi bilo zanjo preveliko razkoišje... toida takale mala vejica... — Koliko hočeš za to? je vprašala tiho in skoraj sram jo' je büo. — Samo dvaijset grošev, da vam ugodim, gospodična. — Deset ti jiih dam, ali hočeš? — Kaj šel Potem je bolje, da vaim jo dam zastonj... — je dejal tant in se zasmejal. Skoraj šiloma mu je stisnila denar v roke ter odšla s svojo- vejico, stiskajoč jo k prsim in upogibajoč ise pod torbo, ki je bila polna oglja, toda bila je bolj vedrega duha vldjub vsemu. Zanetila je ogenj, pojedla slanik ter pila nekoliko toplega čaja, pa ji je postalo mehkeje pri srcu. — Pa pojdimiot Mimogrede stopim k Lipinskim, kar tako kakor da me je k njim prignal prosti čas. Ko me bodo videli, me morda povabijo, če ne, se vrnem domov. Slicer pa ni taka nesreča, če izgubim enkrat polnočno večerjo! Koliko je ljudi, M nimajo niti toliko kakor jaz! # Pri Lipinskih je vladala ikajpak strašna amešnjava in veliko ropotam je. Otroci so d|irjali po vsej hiši; iz kuhinje je odmeval kovinski zvok mož-narja, Id so büi vamj na vse pretege, in hripavi kubaričin glas: — Saj sem vam relda, gospa, da ostanemo brez peciva? Ti ekonomični recepti niso za nič. Kalao je pa mogoče napraviti kaj poštenega brez sladkorja, brez rozin, brez vanilje? Nihče se ni zmenil za Lucijo-. Goispa lipdnska je rezala na koščke sladki kruh v kuhinji; Magdalena je hitela pogrinjati miizo v jedilnici; „stari" se je ravnokar vrnil domov ter se šalil z -otroki, govnoreč jim, da letos ne bo darov. Samio eden izmed malčkov je odprl vrata na hodnik in za vpil: — Mama, teta Lucija je priiišla. Gospa Lip-inslca se je prijela z -obema rokama za glaivo: — Se tega je bilo treba —! Te -stare tete -so prava kazen božja! Aleksandra, poj-di ta-koj k -očetu, in da mi nihče ne pogrne še za -ko-ga na miizi. Si razumela? Cez e-n-o minuto- p-ridem. Medtem je Ma-gdalena že devala kozarce na pogrnjeno miilzo. — Nocoj imate več povabljencev — je -pripo-mnila teta Lucija. — Da, — je o-dgovorila deklica. — Ali so prišli Ciševski? — Da, -so- prišli. 11 — Zofija tudi?— Da. Lucija je štela na prste sama zaise: — 0'ba lipinska ie Ciše'vska s Sofijo, je pet. Otroci, je devet; Magdalena, domaći učitelj, učiteljica. Ra-voio dvanajst oseb. Da, dvanajst... In hkratu ji je prišlo na misel: — Tudi če bi hoteli, me ne morejo povabiti. Bila bi trinajsta. Na hodniku, ki je vodil v kuhimjo, je gospa Lipinska šepetala možu; — Pojdi k njej. Daj jd, karkoli hočeš. Razloži ji Za nič na svetu ne bi hotela imeti trimajste osebe pri mizi. Vrag odnesi to nesrečno žensko! Nalašč je prišla, da bi jo povabili. — Ne govori tako glasno ... Je deijal on s übim glasom. — Prišla je samo za trenotek in gotovo kmalu odide. Morda bi dobili še koga, da dopol-riilmo šte^lo: Smili ise mi. Jasno je, da je računala na nas. — Moj Bog, saj nimam niti zadosti krožnikov! Ko pa je toliko' ljudi! Jaz sama mioram za vse skrbeti. Pojdi k njej, pa ji reci, naj pride jutri h kosilu. Jutri. Del tega pogovorai je rslišala Lucijia. Težak vzdih se ji je izvil iz prai, pa je šla v isobo, kjer so bili zbrani otroci. Trije najstarejši so jo komaj pozdravili. Samo najmlajši, iSigis, se je je oklepal in ji izražal svojo naklonjenost. — Veš, teta? Tako velike ribe hodo zai večerjo! In s isladlco omako! Pa še veliko drugih reči! Glej, tetka, četo udaril sem se danes, ko sem pomagal Magdaleni. Tetka je z otožnim nasmehom pobožala malčkovo ročico. — Jutri — je dejala — ti prinesem nekaj. Pai ne pravi nikomur nič. Jutri ti prinesem jabol'ko. Sigis ni bü preveč vesel te obljuibe, vendar pa se je spustil z njo v pogovor, — Konja dobim v dar. To je pratv gotovo. Ko sem danes gledal skozi ključavnico, sem, videl njegov rep... Imenitno! Ves čm je. Angel pa je že prinesel božično ismrečico. Veš, te&a, to ^ti je nekaj lepega: do stropa sega. Pozneje jo boš vidda. — Ne ostanem z vami pri polnočni večerji. — Ne ostaneš z nami? — se je začudil mali. — Kam pa pojdeš? Božično smrečico bomo imeli, pa pojdeš? Kam pa? Ato bodoi imeli tudi tam smrečico? — Mislim, da. —• In ribe tudi? — Da, ribe tudi. — Pa boste peli božične pesmi? AJi vas ibo velika družba? Mikalo jo je, da bi odgovorila: „Da, dragi, minogo vas bo'. Vi vsi: Aleksandra in Ladis, Nina in ti. Vsi boste v mioji mali sobici v četrtem nadstropju." V predsobi je zabmel zvonec in nekaj hipov za tem so se raizlegli veseli vzkliki. Otroci so stekli iz sobe in tudi Sigis je zdfknil s tetkinega naročja ter zbežal ven. Ivan... Ivan je prišel!... je vpila Magdalena. 12 Luciji je zastal dih. Ali je m'ogoće? Ivan? Torej ao mu dovolili zapustiti polk in mu dali iprazniški dopust? In liipdnska, ki jima je bilo tako hudo, sta žalovala, da ga ne bo. Sum je naraščal; vsi so iobkolili Ivana ter ga cubsuli z vprašanji: — Torej iso te pusfciili? Zakaj nam nisi piisal, da prideš? Kdaj si prispel? — Ravnokar. Nisem imel časa, da bi braojavil. Komaj je polko\'nik podpisal dopust, sem stekel k prvemu vlaku, ki se je odpeljal v Varšavo, in zdaj sem tu... je odgovarjal svež glas, trepetajoč od radosti. Lucija, M je ostala sama v soibj, je stopila ven skozi stranske duri. Čudno, koliko časa je iskala galoše, rokavice in površnikL.. Hkratu se je pojavila na pragu sobe gospa Lipinska: Lucija? Ali greš? — Seveda, hotela sem samo... — Ostani, Ivan je prišel, veš. Jutri se vrne k polku. Sicer pa moramo biti vsi skupaj pri polnočni večerji. Za hip je obmolknila, nato je rekla: — Cuj, Lucija, ne smeš oditi. Moraš ostati z nami. Ravnokar sem ie iskala... ne smeš zameriti... pri tej amešnjavi... Vsa sean iz sebe. — Oh, saj vem! — je rekla Lucija z otožnim nasmehom. — Dvanajst oiseb za polnočno večerjo je mnogo... Trin... ne, štirinajst, — je popravila naglo gospa, — ne pustiih te. — Toda... — Nič „toda"! Stefan, otroci, hitro semkaj! Pri'dite iin pridržite to poredno tetko Lucijo, prosite jo, da ostane. Ni govora, da bi te pustili. „Razumem,, — je pomislila Lucija, — zdaj sem vam potrebna,. Trinajsti bi bil zdaj Ivan..." i Ko pa se je spomnila Sigisove glavice, krasne božične smrečice, ki je segala do stropa, lepega gugalnega konjiča in svoje mrzle puste sobe... je v njenih očeh vzplamtela iskrena radost. Snela je rokavice in dejala: — Dobrov Ker tabo želite, pa ostanem. Tihožitja. Ruža-Lucij .. Na moji beli blazini sp! mladozelena veja, ki sem jo utrgala blizu tvoje hiše. Na največjem listu gori moja solza, v solzi rdeča polnočna luč. II. Odkar poznam tvojo pesem, mi je vijolina kakor dete. Počiva na rdečem žametu in poleg nje bela roža. Kot misterjozen lok polzi mesečina preko tihih strun. Roža ve, da sva se v solncu srečala. m. v večno knjigo ljubezni sem imenom bogov pripisala tvoje ime. Položila sem knjigo na zeleno mizo svojega dela. Nanjo sipa rožnate liste cvetje 13 jutranje zarje in gasi z vonjavo dneva plamen izjokane sveče mojega tajnega bedenja. ^^ Na zlatosojni svili oblačila, ki bi ti bila v njem rada izgovorila besedo neminljive vdanosti, leži beli venec iz cvetov dišečega oranževca. Pripravila sem tudi zrcalo, a zvezda tujega neba je udarila vanj svoje lice in mi ga razbila. V. 5 srčno tenčico tvoje usode sem pregrnila svoj kelih prepoln k'pečega vina. In krizantemo zvestobe sem položila v njene rahle gube in rdeče korale svoje mladosti v njeno globoko samoto. VI. Na javorovi mizi življenja sta pripravljeni dve kupi: njegova polna žarkih želja, moja polna pekoče grenkobe. Nekdo je položil tja poleg pretrgano verigo. VII. Dobro cvetje njegove ljubezni umira brez vode mojih posvečenih studencev, a veja, ki se iz čistega kristala boči preko tvoje sike, je želena. Vse v ozadju pa je grozni slap pravice, ki vanj krvavi moje srce. Organizacija gospodinj na gospodarski podlagi.*^ Minka Govekarjeva. K ^oliko nas je gospodinj! A hodimo vsalia zase. Od časa do časa nas prisili Iiipna potreba, da se zdrznemo in vzklikamo, vzpodbujamo: Tudi nam, predvsem nam, je treba velike, krepke organizacije! V Zagrebu obstoja že 5 mesecev Domačins.ka škula. To šolo, ki priireja tudi dvomesečne popoldanske tečaje za gospodinjske pomočnice, podpirata občina mesta Zagreha in država. Ima pravico javnosti. — Tudi Beograd ima svoje Društvo domaćica in izdaja svoje glasilo, V splošnem pa lahko rečem, da je poklic gospodinje pri mas talcorekoč edini, ki še ni sistematslii in strokovno organiziran. In ker nismo organizirane, zato ludi gospodinje nismo imele in nimamo ni-kakcga vpliva na pristojnih mestih, pri občinah, deželnih io državnih zborih. Niti nimamo možnosti, da bi izrazile svoje nezadovoljstvo, svoje želje, stiske in potrebe, se brigale za olajšanje in poenostavljenje svojega dela ter si pridobile ugled, priznanje in uvaževanje gospodinjskega pokhca. Nimamo foruma, s katerega bi vsaj poizkušale javnosl uveritd, da je delo gospodinje polno vrednosti in da je poklic, če tudi ga oblasti še ne priznavajo. Švica in skandinavske države pa gospodinjski poklic že dolgo priznavajo- kot polnovredno gospodarsko panogo. V tem pravcu koraka Nemčija in v najnovejšem času še Čelioslovaška. Ni dvoma, da bo to stališče splošno zmagalo. Na polju dela za prospeh in uveljavljcnje domačega gospodinjstva in gospodarstva se lahko zedinijo vse žene brez razlike stanu, politične pripadnosti in vere. žena trgovca, uradnika, obrtnika, delavca in luneta, vse imajo isLe brige •) Referat na lanski skupščini Jugosl. žen. Saveza v Zagrebu. 14 in isto delo za doibrobiit svoje rodtiine. Skrbeti morajo za telesni in duševni blagor rodbinslcili članov in za red v hiši. Saj je celo prav miogoče, da ima; marsikatera žena višjega uradnika x razmeroma nizko plačo večje skrbi, kako dostojno nastaniti, obleai, nasititi in solati veččlansko rodbino kakor žena malega obrtnika, rokodclca ali delavca. Prav zato lahlto delajo gospodinje vseli stanov skupno ter nastopajo v svojo skupno korist zlasti ondi, kjer bi posameznice ne imele vpliva, torej v velildb in važnih zadevah. öim dalje bolj se tudi pri nas čuti neobhodna potreba vseobče gospodinjske organizacije. Predvsem spada v njen delokrog racijo o alizacija gospodinjskih poslov, t. j. z najmanjšimi žrtvami in s porabo najmanjših sil doseči po možnosti največji delovni uspeh. To bi dosegle s predavanji in z nazornim, prikazovanjem visega novega, zares dobrega, kar so prinesle v gospodinjstvo tehnika in di'uge praktične vede in kar služi za olajšanje gospodinjstva v sploišnem in pripravljanja jedi še posebej. Zelo umestne in instruiktivne so tudi razstave, ki kažejo pot, kako priti s čim manjšimi žrtvami in gmotnimi napori do praktične gospodinjske iz-vežbanosti, in predočujejo vrsto novih pridobitev na gospodarskem in gospodinjskem polj.u. Najaktualnejše pa je seveda vprašanje draginje, oderiuštva ter higijene živil. Nujno potrebno je, da dobe -gospodinje vpliv na nadziorstvo in kaznovanje ponarejevalcev živil ter na nadzorstvo prodaje podeželskih pridelkov po trgih, prodajalnah in branjarijah. Skratka, tržno nadzorstvo je delokrog žen, ki naj imajo poleg praktične izkušenosti kajpada tudi ipotrebno strokovno naobrazbo. Dalje je naloga gospodinjske organizacije: 1. Skrb za uvedbo obveznih večernih strokovnih nadaljevalnih šol za hišne pomočnico, kakor jih imajo obrtne vajenke. 2. Sodelovanje in soodločanje v obrtnih sodiščih. 3. Slfrb za uvedbo obveznega gospodinjskega pouka na nižjih, srednjih in višjih ženskih šolah. 4. Sodelovanje pri akcijah za zgradbo stanovanjskih hiš, ki so potrebne za ohranitev in utrditev družine. 5. Vpliv na gradbeni i-ed v posameznih občinah. Gospodarji čestokrat grade stanovanja s krasnimi sobami, a vse premajhno kuhinjo. Pa vendar prav tu preživlja gospodinja z deco nad Vi dnevnega časa ... Poselskih sob v mnogih primerih sploh ni, ali so pretirano tesne, mračne, brez zraka in solnca. (5. Znižali naj bi se davlu na živila, M so narodu glavna in neobhodno potrebna. 7. Gospodinje naj bi uvedle propagando za kupovanje domačih, jugosloven-skih izdelkov po geslu: Svoji k svojimi 8. Poizkusno javno kuhanje raznih novih jedi bi posebno dvignilo porabo vitaminov bogate zelenjave in sadja ter bi ugodno vplivalo na raznovrstnost jedilnih listov. P o d e ž e 1 s k i m g o s p o d i n j a m, ki jim je organizacija prav talco potrebna kakor mestnim, naj bi bila po prizadevanju in na pobudo mestnih gospodinjskih organizacij v pomoč od občine nameščena diplomirana in izkušena občinska sestra. Morala bi biti kmetskim gospodinjam poleg učiteljic nositeljica kulture in civilizacije, posredovalka med mestom in deželo, pa tudi svetovalka pri vzgoji in negi dece, pori delu v gospodinjstvu, pri izbiri poklicev ženske mladine itd. Seveda bi morala biti taka sestra tesno in v ljubezni združena z življenjem in čuvstvovanjem ljudstva, med katerim 15 živi. Ker le tako bi mogla uspešno vršiti svojo vzvišeno in človekoljiubno dielo. Hkrati! bi bil to nov poklic za naše ženstvo. V mestih in na deželi bi gospodinjske organizacije morale azltušati doseči: Zaščito matere dn žene, kjer je to potrebno. Žena in njena deca naj se n. pr. zaščitijo pred možem pijancem, zapravljivcem in razuzdancem. Organizacija gospodinj hi lahko in morda tiidi z uspehom inasitopala proti družabnemu redu, ki dopušča, da ima alkoholik in nravstveno pokvarjeni slabič oblast nad dobro in sposobno ženo, da jo pretepa in izpreminja njej in otrokom dom v pekel. V gostilnah zapravlja denar v diružbi tuijh žensk, domov pa se vrača zlovoljen in — praznih rok. Ali pa se nekega dne sploh ne vrne in pušča ženo in svoj zarod v bedi in pomanjkanju. A človešlta dnužha vidi vse to in se — ne gane. Ali ni tu ogromno dela za naše gospodinje, ki naj bi se zvezale od prve do zadnje, da dosežejo tudi v pravnem položaju refoimo družaibnega reda in s tem izboljšanje svojega in svojili otrok položaja?!... Organiziranje gospodinj bi bila lalhka stvar. Treba samo, da se zbere nekaj razboritih žen, Id bi navdušile še druge za skupno delo v korist vseh. KaJfor sem že omenila, naj bi bila organizaciija slroko-vna in nepolitična, temelječa na gospodarsid in socijalni osnovi. Svoje delovanje naj bi raztezala na mesto, trg, občino, morda tudd na vso banovino. Pravila so laliko za vse enaita, in naj bi se kvečjemu v podrobnostih prilagodila lokalnim potrebam. Posameizne organizacije naj bi bile včlanjene v Jugoslovenskem ženskem savezu, kjer bi našle podpore in zaslombe vse dollej, dokler se ne ustano'V'i Zveza jugoslov. gospodinjskih organizacij, kailtršno n. pr. pripravlja Cehoslovaška, ki naj bi nam bila v vsalcem oziru učiteljica in vzornica. Da bodo gospodinje rade pristopale k organizaciji, bi moral odbor skrbeti, da nudi svojim članicam ugodnosti, ki jih izven društva niso deležne. Na Dunaju n. pr. obstoja že mnogo let Državna organiizacija avstr. gospodinj (Reiohs-organisation der Hausfrauen Oestecreiohs), kratko imenovana Rohö. Ta pre-sla-buje potom velikega podjetja svoje članice s kurivom, ki ga dobivajo na drobno po isld ceni kakor idrugi lodjemalci na debelo. — Dalje ima Rohö dogovor z raznimi dunajskimi tvrdkami, ki dajejo vsem članicam popust. — Tudi je vsaka članica s tem, da plačuje malenkostno povišano članarino, že zavarovana: v primer« bolezni ali nezgode ji zavairovalnica izplača bolezensko ali nezgodno podporo. Razen tega ima organizacija tudi svoj pogrebni sklad. Za vsako umilo organizirano giospodinjo prispevajo ree ostale po mal znesek; skupna vsota se izplača svojcem pokojnice. — Članice, ki potrebujejo za svoje podnajemnilie posteljno perilo, ga dobe za malo odškodnino pri organizaciji Robo. Vračajo umazano perilo, a prejemajo zopet čisto. — Tudi izposoja Rohö — zopet proti mali odškodnini in za določene ure — razne drage gospodinjske stroje, n. pr. sesalnico za praii s postrežbo ali brez postrežbe. Naročilo se izvrši telefonično. — V raznih letoviščih pri Dunaju imajo članice pred sezono in po njej precejšen popust. Za članarino letnih 5 šilingov = 40 Din dobivajo tudi društveni mesečnik „Die Hausfrau". — V Rohö je končno Se brezplačna pravna posvetovalnica in posredovalnica za službe. Naštevam to, ker menim, da bi tudi Jugoslovenke lahl» delale po teh in še drugih, že praMčno preizkušenih vzorcih in vzorih. Treba samo, da usmerimo tako delo na naše Icrajevne potrebe. Ponovno toplo priporočam: Gospodinje, organizirajte se, da boste z uspehom varovale svoje interese! Dela je več ko preveč! Združene v organizaciji delajte na to, da se ustanovi pri banskih upravah, in sicer pri oddeUcu za trgovino, industrijo in obrt, poseben urad za strokovno gospodinjsko šolstvo, ki naj obsega: 16 1. Dvoletni teoretsko-praldični tečaj za strokovno naobrazbo gospodinj, ki so imele pred vstopam že najmanj petletno gospo din j'slio prakso. Ti tečaji naj bi se zaključevali z mojstrskim izpitom. 2. Strokovne nadaljevalne šole za gospodinjske pomočnice. Diplomirane gospodinje mojsti-ice bi sprejemale v dvoletno učno dobo va-jenke, ki so delale najmanj že dve leti v kakem gospodinjstvu. Med svojo učno dobo naj bi posečale gospodinjske vajenke — kakor obrtni vajenci — še gospodinjsko nadaljevalno šolo z učnim načrtom, ki naj obsega tvarino, potrebno gospodinjskim pomočnicam. Po preteku dveh let bi napravile vajenke izpit pred posebno izpraševalno komisijo, ki naj obstoja iz odbora strokovno nadaljevalnih šol za gospodin ske pomočnice. Ta odbor pa naj bi tvorili: diplomirane zastopnice gospodinjskih organizaciji urad za strokovno gospodinjsko šolstvo, zastopnice kvalificiranih gospodinjskih pomočnic in zastopniki vseh onih falitorjev, ki bi prispevali k rednemu vzdrževanju teh šol. Na ta način bi dobile gospodinje izprašane, polnovredne in zato tudi polnopravne gospodinjske pomočnice. Pomagano bi bilo gospodinjam, še bolj pa njihovim pomočnicam. Saj v splošnem moram naglasiti, da začetnice vse premalo cenijo trud, ki ga ima gospodinja ž njimi. Precej dolgo pač traja, preden dopoveš in na praktičnih primerih pokažeš, kalco treba opravljati vsaiko posamezno hišno delo: kaj in kako kuhati, kako pospravljati, likati tla, kako prati in gladiti perilo, nositi na mizo in pospravljati ž nje. Ako dekleta ne pustiš k štedihiiliu, se ničesar ne nauči: ako kuha sama — neizučena ^ ti napravi mnogo škode. Zato smo gospodinje prišle že darvno do zaključka, da zahteva tudi poklic gospodinjske pomočnice s/istematičnega šolanja. A da dobimo šole za gospodinje-mojstrice in za gospodinje pomočnice, za to naj se zavzemajo poleg nas tudi še pomočnice same. Gospodinjsldm pomočnicam priporočam, naj se tudi organizirajo izven strank v strokovne organizacije, sloneče takisto na gospodarski in socijalni podlagi. Potem si bodo lahko ustanovile tudi še svoje poselske šole in tečaje, si gradile domove, počitniške kolonije in zavetišča, kalcor so jih ustvarile gospo-diojslce pomočnice po.drugih državah. Obisk na državni šolski polikliniki v Ljubljani. a n k a N i k o 1 i č e v a. T orej tukaj. Na srečo je napis nad širokimi vrati v ograji zadosti viden, kajti drugače res ne vem, ali bi uganila, da je skromna pritlična stavbica dom institucije, ki vrši tako važno zdravstveno-socijalno in znanstveno delo, ki preiskuje, nadzoruje, čuva in leča zdravstveno stanje približno 10.000 učencev, «padajočih v zavodov delokrog. Skromno bivališče zares ta Deckerjeva baraka, Iii gostači na vrtu državnega učiteljišča na Resljevi cesti. Vstopim, in prvi neugodni vtis se mahoma izgubi. Sprejemnica, ob enem čakalnica je topla, prijazna, vse je belo prepleskano, slorajno snažno. Ob stenah je par klopi, vse polno mladine stoji naokoli in čaka, da pride na vrsto. Pred vhodom v prostore nraduje zaščitna sestra v beli čepici. Njena „pisarna" sestoji iz mize, omare in stola, in vendar, kalco vzorno-točno posluje, kakor 17 sem se pozneje prepričala. Moj obisk je najavljen in Irenotek na to stopim v ozek kabinet, kjer nie sprejme ljubezniva voditeljica šolsko poliklimke, gospa dr. Kdstain-Lunačkova, mlada zdravnica, ki bistro gleda preko učenih očal in z vnemo tolmači pomen in ustroj svojega zavoda ter me seznani z vodjo anlnopološli.ega oddelka polikliiiili.e, gospodom dr. Škerljem. Ker ini uhajajo pogledi preko napol odprtih vrat, mimo katerilr hodijo učenci, prihajajo zaščitne sestre in zdravnilti, mi pojasni gospa doktorica: „Gospod dr. Škerlj ni zdi'avnilc, temveč dela znajiistveno, je biolog, antropolog. Njegov oddelek si bosite laliko ogledali pozneje. Gospoda tam zunaj sta naša dva stalna zdravniiia, gospoda dr. Giber in -dr. Basin, ki vodi okulističen (očesni) oddelek. Stalno jc pri nas nameščcnili še ipet zaščitnih sester. Kazen toga deluje na našem zavodu po potrebi več drugih špcoijalistov. Plačuje jih zavod sam. Manjše operacije ■tudi izvršimo na zavodu, samo težke, za kaLere nimamo priprav, oddamo v bolnico." In zopet potoži gospa zdravnica: „Ah, da bi imeli le kaj več prostora!" „KolMto otrok pa zdravite v vašem zavodu, gospa doktorica?" „„V naš delokrog spadajo vse ljubljanske srednje šole, tedaj gimnazije, realne' gimnazije, učiteljišče, srednja tehnična in obrtna šola, vse meščanske šole, ter osnovne in meščanske okoliške šole, to je Hrušiea, Moste, Vič in meščanska šola v Šiški; vsega skupaj nekalco 10.000 otrok." " „Za ljubljanske Ij.udske šole se pa nič ne pobrigate?" „ „Te ne spadajo k nam. Te šole nadzorujejo mestni šolski zdravniki. Naš zavod pa je državna ustanova. Vse stroške nosi država." " „Kalso pa se vrši zdravstveno nadzorovanje otrok? Ali pridejo kar sami, če so bolni?" „ „Seveda, lahko pridejo kar sami ali s starši. To se zgodi navadno popoldain, ko ni šole. Taltrat imamo tudi največji obisik. V času šolskega pouka, to je običajno dopoldan, pa morajo prinesti tozadevno sporočilo razrednika, za kar imamo na šolah posebne formularje. V to sporočilo točno zabeležimo, od kdaj do kdaj je bil dijak pri nas, da tako preprečimo zlorabo našega zavoda," " se nasmehne zchavnica, in jaz takoj pomislim na nepreparirano matematiko. „Zelo pa stremimo za tem," nadaljuje gospa, „da začnemo zdraviti otrolsa, preden je bolezen v takem stadiju, da bi pripeljala bolnika sama k nam. Zato vodimo o vseh v naše področje spadajočili učencih, o zdravih in o bolnih, kartoteko, kjer je vsak otrok zdravstveno popisan. Sestavimo jo na podlagi socijalno-zdravstvenih izkazov, ki nam jili preskrbijo šoJe, izpolnjujemo jih po ugotovitali, ki jih najdemo pri šolskih pregledih učeče se mladine. Talce obiske i» šolali delava dr. Giber in jaz, pi-vi pregleduje dečke, deklice pa jaz. Merijo in tehtajo otroke naše zaščitne sestre. Ti pregledi se redno izvršujejo v 1., 4., in zadnjem (7. ali 8.) letu pouka. Otroke, pri katerih konstatiramo katenoltoli bolezen ali hibO', ali tudi nagnjenje, dispozicijo za bolezen, vzamemo v našo oskrbo. Stopimo v stil!, s slarši, opozorimo jih, damo jim nasvete, nudimo v našem ambulatoriju zdravniško pomoč, dajemo brezplačna zdravila, popravljamo in lečimo bolno zobovje, obsevamo s Wemenovo Inčjo, itd. itd. Želeli bi imeti tudi svoj lastni ortopedični zavod, prostore za sotočenje, za telovadbo — ah, toliko lepega in koristnega bi lahko storili, samo če H imeli prostor." „In tuberkulozni učenci?" „ „Storimo pačf kar moremo. Vplivamo na bolnika in okolico, da higijensko pravilno živi, da pošiljamo zaščitno sestro tudi na domove, da se pobrigajo za snago, dajemo zdravila, V Rakitni imamo ferijalno kolonijo, v kateri smo imeli letos 85 učencev. Tu sem sprejmemo samo lažje slučaje. Vse to je brez- 18 plačno, samo nekateri so plačali malenliostcn prispevek. Imamo načrt, da bi preuredili v Mcdvodai slari Sokolski dom v stalno olorevališče, kamor hi lahko vse leto pošiljali holehne otroke." „Za boljšo prehrano otrok seveda ne morete ničesar storiti?" „ „Pač, nekaj že. Imamo ponekod naše mlečne kulninje, kd izdajajo ob dopoldanski pavzi učencem po K 1 toplega mleka." " „Tudi brezplačno?" „Prav revni in potrebni dobe tudi mleko brezplačno. Večina pa rada plačuje po 75 par za južino. Saj s tem povrne samo efektdvni sti-ošek za suorovo mleko. V zadnjem času pa nam je dala tvrdlca dr. Wander v Zagrebu na razpolago brezplačno gotove količine OvomalMna, M ga anešamo oliiokom v mleko, kar je zelo redilno." " „Ali imate te mlečne kuhinje povsodi?" „ „V poštev pridejo predvsem šole z majihno deeo, tedaj osnovne. Zato izdajamo mleko tukaj v zavodu za oilroke ma vadeici, za otroke v Šiški kuha mleho otroško zavetišče, v Mostah se kuha na šoM." " „Ali vpliva šolska poliklimilia lahkoi tudi na snago učencev?" „ „Seveda, posredno in neposredno. Posredno z navodili, predavanji, ki jih imajo naše zaščitne sestre po goBpodinjskih tečajih, obrlmli šolali, s propagando. Neposredno pa z našim kopališčem," " in gospa me odvede skozi ča-kahiico v majhen prostor, kjei- so mameščme 4 prhe. Otroci dobe tukaj toplo pršno kopel in miilo zastonj, kadar hožejo, samo brisačo morajo prinesti." „Ali se poslužujejo teh kopeli?" „ „Seveda. Pri nas se okoplje mesečno 400—800 otrok." " „Kje pa imate poleg toga največ obrala?" „Menda v zobnem oddelltu. Tam zdravimo mesečno 200—300 zob. Seveda vse brežsplačno. Samo pri plomibaih plačajo otroci' za materijal po 15 dinarjev od zoba." " „Ali se udejstvuje poliklinika še kako drugače?" „ „Naše zaščitne sestre pomagajo tudi pri Šolski kuhinji kraljice Marije v Prečni ulici. Tja smo delegirali našo najbolj iziaišeno sestro Keceljevo. Ona nadzoruje mladino med kosilom in ji je z nasvetom in zaščito na razpolago ves popoldan, ko čaiajo dijaki na vlalie, ki jih odpravijo domov." " Potem mi razkaže gospa zdravnica še ostale prostore njenega majlhnega, mnogo premajlmega kraljestva. V ambulatoniju sta dva mala pacijenta, prostorček s krcmenovo svetilko je trenutno prazen in talto stopim končno v antropološlii oddelek k dr.škerlju. Skoro se nasmehnem, ko se ozrem po tem specijalnem znanstvenem oddelku, ki menda meri nekalco poldrugi meter v kvadrat. Gospod doktor je menda zapazil moje začudenje, kajti nasmehnil se je tudi on in rekel šegavo: „Klein, aber mein." Resnično, občudujem sla-onmost nekaterih naših intelektualcev in se divim njUi idealnemu veselju do dela. Kajti koliko sistematike, koliko drobnega dela, kohko dragocenega znanstvenega gradiva se je nabralo v tem majčkenem prostoru v kratki dobi poldrugega leta, odkar obstoja. Seveda obstoja prav za prav že tretje šolsko leto, ampak efektivno se je delalo šele nekakšno osemnajst mesecev. „Moje delo," mi pojasnjuje gospod doktor, „je dvojno, pralctično in teoretično. Prvo je podlaga drugemu, in oboje naj vam da po nekolilio letili podrobnega dela izsledile, ki nam bodo kazali zdravstveno sliko našega prebivalstva, dobre in kvarne vplive, dednost gotovih bolezni itd. itd." V trenutku me to delo silno zainteresira, in z velildm zanimanjem bi hotela najrajši preštudirati vseh 750 rodovnikov, ki jih je gospod doktor že sestavil. Za svoje delo si je izbral gospod dr. Skerlj metodo, da sestavlja rodovnike 19 učencev. To stori na ta načdn, đa si povabi s posebno tislcano pozivmico za vsak popoldan po 4 matere z otroki, in sicer iz pa vih razredav šLiriih različnih šol, to je iz vadmice, Most, Viča in šiške. Na ta način dobi rodbine iz različnih miljejev, kar je za nadaljmo raziskovanje prav zanimivo in važno. Rodovnik sestavi na ta način: Najpreje ugotovi sedanji stan rodbine, koliko živih, koliko umrlih bratov, sester, vzrok smrti, starost, slabe navade, pijančevanje, druge prestale bolemi. Potem se preiskava cepi in sledi na eni strani materini, na drugi očetovi rodbini, ter se razteza na njih brate in sestre. Nadalje pridejo na vrsto starši matere in očeta na eni in na drugi strani z vsemi brati in sestrami. Seveda, marsikaj se ne da več ugotoviti, marsikaj je morda netočno, a v obče je gospod doktor zadovoljen in skoro vedno se da zasledovati rodbinsko pokolenje do 3., 4. generacije. V rodovniku se zasleduje tudi izvor rodbine, poklici, preselitve in doselitve v mesto, izprememba niiljeja itd. Poleg rodovnikov ]e organiziral gospod doktor tudi sistematično merjenje in tehtanje li'Sitih otrok, o katerih, je sestavil rodo\Tidk. V bodoče želi razširiti svoja raziskovanja tudi na jakost krvnega tlaka, in če bo mogoče na lavno sliko. Razen tega se preiskujejo učenci in učenke na vadnici redno vsakega pol leta in ise zabeleži njih razvoj, tako da bomo po parletnem raziskovanju videli povprečni normalni raizvoj našega otroka. Kar se je nabralo praktičnega gradiva popoldan, obdeluje gospod doktor teoretično dopoldan in v ozkem prostora poldrugega kvadratnega meti-a nastajajo sistematični pregledi, razprave, poljudni dn znanstveni članki, ki jili priobčujejo naši listi. „Dovolite, gospod doktor, ali se odzivajo matere vabilu v vaš oddeleli? Ali imajo zanimanje za vaše delo?" „ „O da, skoro vse pridejo in z veseljem mi dajejo podatke ter iščejo tudi podaüwv pri sorodaikih. Saj unamo na vabilu tiskan tozadevni poziv in poduk, da nam služijo točni podatM o boleznih pri predtiildh tudi v lažjo ugotovitev eventualniii dispozicij in bolcznii pri njih otrocih. Pri materaii sem našel v obče polno razmnevanje in inavadno vedo prav mnogo povedati." Resnjično, tudi to slednje dejstvo me je veselilo. Naša žena, tudi naša priprosta, z delom preobložena žena ima vedoo čas in najboljšo voljo, kadar se tiče dobrobitja njenega otroka, ima smisel za znanost, za zdravje. Vesela .sem zapuščala ta naš vzorni zavod. Videla sem v njem toliko z ljubeznijo opravljenega dela, tolUto vneme, toliko veselja do dela, da želim voditeljici in njenim pomagačem, naj bi se jim čimprej uresničila upravičena želja po bolj udobnem domu. „Na suhem, peščenem, zdravem prostoru bi morala stati naša poliklinika, mnogo solnca bi morala imeti, terase za ležanje, prostore za telovadbo in gimnastične vaje na prostem. V mirnem krajn bi morala stati, kjer ini preveč prometa in mestnega trušča, a vendar v centru, da bi bila enako oddaljena od različnih šol. In v bližini bi moralo biti komodno prometno sredstvo, n. pr. tramvaj. To bi delali, da bi bilo veselje," mi je razlagala gospa doktorica. „„Pa vse to stane mnogo, mnogo denarja."" „O sredstva nam da na razpolago država. Samo prostor bi nam morala preskrbeti brezplačno Ljubljana in ga gotovo tudi bo. Da bi se zgodilo čim preje, želimo iz vsega srca šolski polikliniki in — sebi. 20 Neprijeten duh iz ust, njegov vzrok in preprečenje. K. ^adar pa-idejo pacijenti k zoboBdravniku, se po-leg zobnih bolečin samih najpogosteje pritožujejo radi neprijetnega tduha iz ust. Dožim morajo biti zdrava usta popioilnoma hrez duha, trpi sfcoiro vsaikdo veßkrat in TČaisih celo pogostoikrat na tem zlu. Slab duh iz ust ne piovzroča sicer nikafeih bolečin niti drugih suhjelati-vnih neugodnih občutkov, pa je vendar Jjo stanje zelo neprijetno, ker začaisno napravi človeka družabno nemogočega. Saj se v mnogih dučajih sam tega niti me zaveda, med tem ko drugi, ki pridejo z njim v dotiko, to močno občutijio. Kot uljudni ljudje tega sicer ne pokažejo in ne govorijo' o tem, razven v najožjem rodbinskem krogu, vendar pa slednjič pacijent to le sam tudi oipazi in mu je zelo neugodnoi, če vidi, da je okolici nadležen. Slab duh iz ust prihaja od nezdravega stanja zob m ustne dupline, ali pa je posledica bolezni kakega bolj oddaljenega bolnega organa. Povzročajo ga lahko tudi nekatera hranila, začimbe in dražtlna okrepčila, ki več aH manj časa po zavžitju kvarijo^ izdihani zrak. S popolno goifcovoatjo se lahko trdi, da izvira več kot 90% vseh slučajev slabega duha iz ust od predolgega zastanka hrane okrog zob, ki se potom bakterij ra2;kraja. Predvsem proizvaijajo ostan-ki ogljikovih hidratov ra/-Ljčne močnodiišeče spojine maščobnih kislin, dz ostankov beljakovine pa nastajajo neprijetno dišeče amonijakove spojine, močvirni plin in žve-pleni vodik. OstamM hrane se držijo v brazdah na površini zob in v med-zobnih prostorih, najlažje pa v duplinah nagnitih zob in na raskavi površini zobnega kamna. Ce je slučajno odprta kaka korenika s segnitiin živcem, povzroča itoi v zvezi z razkrajajočo' se hrano, iki se v taki dupMnl posebno lahko nabira, izrednoi močen in neprijeten duh iz ust. Tudi pod nezglajenimi, preko zoib stoječimi plombami in ravno tako pod prevelikimi kronami, ki se tesno ne oprijemajo zobnega vratu, se nabirajo in gnijejo odpadki hrane in dajejo trajno^ zelo' slaib duh. Vsled razpadanja in gnitja hrane se vname tudi prosti rob dleisna, ki sčasoma ■izgubi isvežo rožnajto barvo, oteče in odstopi od zob. Tako idlesno je silno občutljivo in krvavi> že na rahel pritisk, zlasti pri uporabi zobne ščetke, in pogosto začenja gniti. Gnoj, Id se izceja iz o'gnojenega dlesna, pomešan z ostanlti razkrojene hrane, M se oikrog takih zob posebno rada nalbira in hitro skisa, povzroča istotako prav neprijeten duh iz ust. Posebno pozomoist je oibračati večjim mostičkom in protezam iz kavčuka ali zlata, ker