Haroftntaa: Četrtletno Ole 7-50, polletne Dla 13 celoletne Din 30-—. Upravništvo »Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaia vsak petek, Poitarina plačana. POM««na fttev. Din 1«— Štev. 43. V Lfubijani. petek dne 23. oktobra 1925. Leto VIIL Pismo iz Beograda Beograd, 20.oktobra. Ta teden je bilo v Beogradu že znatno Živahnejše. Politiki se razgovarjajo in iščejo poti. kako bi drug drugemu izpodnesli tla. Mora se pa reči, da je nastopilo v pogledu nadaljnjega razvoja dogodkov že precejšnje pomirjenje. Vloga nas poslancev iz Slovenije ni baš lahka. Glavna naša stranka, ki sta ji slovenski kmet in delavec žal posvetila svoje zaupanje, je v prav neprijetni zagati. Avtonomija, limanice SLS za nabiranje pristašev, je tako brezizgledna, da je SLS borbo zanjo opustila. Seveda to ne more ostati brez posledic za ugled SLS. O. dr. Korošec se je še lani družil z g. Stepanorn Radičem ter se mu ,vrival kot nekak jerobski svetovalec. Ko se je g. Korošec najbolj zanašal nanj, je g. Radič ubral svojo pot, odklonil republiko in avtonomijo ter Jo prepustil g. Korošcu. Zdaj pa je dr. Korošec seveda hud. Kakor je prej prijazno hodil okoli g. Radiča. tako se zdaj huduje nad njim. Ce g. Svetozar Pribičevič včasih ostro prime radičevce. ni to nič čudnega. On je v tem dosleden in je mogoče, da v tem kritiziranju, čeprav često v zelo ostri obliki, spozna in prizna tudi nasprotnik, da je v vsem le dober in plemenit namen. A če zdaj g. Korošec napada Radiča, češ, da je romal po Moskvi in Londonu, da je bil Matija iOubec. ki je bežal pred mučeništvom in se skril, je ta stvar zelo nelepa in neiskrena, kajti ni minulo še pol leta, odkar je isti SLS bilo vse sveto, kar je sklenil g. Radič, tudi njegova pot v Moskvo in razni njegovi napadi, ki jih je časopisje SLS s slastjo pogrevalo. pri čemer se je le balo, da bi jih g. Radič nadlicitiral v hudih besedah. Res, žalostna je usoda SLS. Kar je včeraj blagoslavljala, mora danes preklinjati, in verjetno je, da bo še blagoslavljala, kar je včeraj preklinjala. Več let že vodi SLS boj proti popolni uvedbi oblastne samouprave in trdim lahko, da je SLS glavni krivec, če danes v Mariboru in Ljubljani še ne zborujeta oblastni skupščini kot naslednici bivših deželnih zborov in če niso novi okrajni zastopi po ustavnih predpisih že izvoljeni. Kakor se stvari razvijajo, bo treba zdaj še prositi, da čimprej dobimo to, kar je SLS preklinjala. Te dni so klerikalni poslanci poslali v svet samozavestno vest, da so ugovarjali v finančnem odboru proti visokim davkom. V tem oziru smo stvarno vsi enih misli, a ravno SLS je odklonila skupen nastop poslancev iz Slovenije proti davkom. To je cenena slava, da so se gg. klerikalni poslanci oglasili v finančnem odboru. Vsak poznavalec razmer bi jim lahko naprej povedal, da so se lotili stvari na napačen način in na napačen dan. Več so škodovali, kakor koristili, ker je stvar izgledala kakor pehanje za volilnimi kroglicami in prazno kričanje skozi okno, ter je g. finančni minister, žal, imel prav lahko stališče. Zaradi te nerodnosti bodo vsi nadaljnji koraki mnogo težji, ker je vladna večina radičevcev Politični Kakor izrecno veleva ustava, se je tudi letos pričelo redno zasedanje Narodne skupščine z 20. oktobrom. Na prvi seji Je skupščina samo izvolila predsedništvo. Naslednji dan je bil prečitan kraljev nkaz o otvoritvi zasedanja, te dni se izvršijo še druge zunanje podrobnosti, na to pa je pričakovati, da se skupščina loti resnega dela, ki je počivalo cele mesece. Predvsem sta na vrsti zakon o invalidih in državni proračun. A kaj še pride, ne moremo prerokovati, ker se prerokovanja slabo obnašajo, kakor so to pokazale dosedanje izkušnje. Zatorej otvoritev rednega zasedanja spremljamo samo z željo, da bi odslej bilo boljše. Politična živahnost je hipoma zopet narasla. Naravno, da je glavna pozornost predvsem posvečena obema predstavnikoma sedanje vladne zveze Pašiču in Radiču, ki sta prejšnji petek imela daljši sestanek ter sta se posebno razgovarjala o tem. kako bi tudi Radič vstopil v vlado ter na ta način tudi on prevzel osebno odgovornost za današnjo vladno politiko. Vprašanje, kako in kak minister naj bi postal Radič, postaja vedno bolj zamotano ter je povzročilo že precej spora v vladi. Ne vč se še danes ne, kako se bo to vprašanje rešilo. Ker se obenem pojavljajo tudi druga nesporazumijenja, se lahko pojmuje, da tudi današnji vladi ni postlano z rožicami. Medeni tedni so pač minuli in zdaj sledijo zakonske težave kakor povsod v življenju. A nas Slovence v sedanji politični situaciji nedvomno najbolj zanima, kako se v Beogradu obnašajo slovenski radičevci z g. Pucljem na čeiu, ki se silno bahajo kot podporniki sedanje radikaisko-radičevske. vlade. Toda Slovenija nima od njihove bahavosti ničesar. Še tistih drobtin, ki jih je »Kmetski list» napovedoval. ni nikjer ovohati. Jasno je torej, da slovenski radičevci ne pomenijo ničesar, ker in radikalov odobrila postopanje finančnih oblastev. Tako je dobra stvar po klerikalni krivdi žalostno propadla. Zelo se bojim, da je zavožena in jo bo prav težko spraviti zopet v pravi tir. Medtem sva midva s poslancem dr. Piv-kom delala za naše volilce, kolikor sva mogla. Ne morem reči, da naju naši prijatelji ne uporabljajo v prav obilni meri za svoje zahteve. Večina zahtev je utemeljenih, le žal, da vsega ne "doseževa. Marsikaj vendarle prineseva volilcem, čeprav ne obešava tega na veliki zvon- Dr. Gregor Žerjav. pregled ne zmorejo ničesar. In ker se v samih Puc-ljevih vrstah širi nezadovoljstvo proti takšnemu zastopstvu, je »Kmetski list» ves iz sebe ter zopet po starih, neiepih manirah bruha jezo — proti dr. Žerjavu in slovenskim samostojnim demokratom. Pucljevci imajo velik strah, ker so nekateri listi napovedali, da dr. Žerjav in dr. Pivko vstopita v vlado. Pomislite, kaj bi tedaj bilo z bahavostjo slovenskih radičevcev, ko bi bili gladko potisnjeni ob stran! V tem strahu so začeli na vse pretege kričati, dasiravno je resnica samo ta: V soboto se je v Beogradu vršila skupna seja poslanskega kluba in glavnega odbora Samostojne demokratske stranke. Na tej seji sta dr. Žerjav in dr. Pivko izjavila, da je treba v Sloveniji tudi pod vlado RR nadaljevati dosedanje delovanje za enotno napredno fronto in da morata ne glede na to, kdo tvori vlado, sodelovati z vsemi onimi, ki to hočejo. Ta napoved enotne fronte je »Kmetski list* zopet spravila iz ravnotežja in s svojim kričanjem zopet dokazuje, da je ne mara. Nič za to. «Kmetskemu listu* in njegovim gospodom je bilo že večkrat povedano, da se bo napredna fronta stvorila — če ne z njimi, pa brez njih. Stvorila pa se bo, ker to hočejo vsi preudarni slovenski naprednjaki, tembolj, ker je prišel odločilni čas, da se poruši klerikalizem. Klerikalni stranki prede slaba. Brezizgled-110 obsojena na grenki kruh opozicije, preživlja svoje kritične dni. Pristaši odpadajo kakor list za listom, celo duhovniki ne prikrivajo več svojega nezadovoljstva, in pri vsem tem propadanju klerikalne organizacije ^ se zadnje čase vedno bolj govcri tudi o pred-stoječem polomu klerikalnih gospodarskih zavodov. Da bi rešili, kar se rešiti da, so klerikalni voditelji že parkrat poskušali pri-riniti se v vlado. Toda vsi njihovi nespretni napori so bili gladko odbiti. Mirno lahko rečemo, da je klerikalna stranka v opasnosti razkroja, pa naj njena glasila pišejo, kakor hočejo. Vsekakor bodo nastopni meseci v živahnejšem ^ tega zelo zanimivo. Vstop prost vsakomur in brezplačen. Pridite vsi, ki hrepenite po izobrazbi JEŽICA. Nedavno tega je imel dr. Korošec v našem Društvenem domu tajen shod. Da se politika SLS razklada samo še pri varno zaprtih in pred politično najmanj samostojnimi občani, je za SLS kaj slabo znamenje. Pa shod pustimo ob strani Samo to omenimo, da je prostore zanj dal župnik g. Košir, in sicer Društveni dom, ki je cerkvena lastnina. Če bi župnik napram vsem drugim strankam bil enako uslužen in dajal prostore v rabo vsem organizacijam, ki na vzgojnem polju kažejo vsaj take uspehe kakor Marijina družba in Orli, bi se seveda nad shodi SLS v Društvenem domu ne spodtikali. Kaj pa je prinesla klerikalna politika v zadnjih sedmih letih dobrega ljudstvu, da se ji dajejo na razpolago kar cerkveni prostori? — F a r a n i. GRADEC PRI LITIJI. Dne 30. avgusta so bile občinske volitve za občino Hotič. Naša napredna stranka se je dobro držala in je dobila tri odbornike. Zaenkrat lep uspeh. Proti volitvam je bila vložena pritožba in sedaj čakamo odgovora iz Ljubljane. Imamo gerentstvo, s katerim smo prav zadovoljni. Gerentstvo je napravilo z velikim trudefm in delom red v občinski upravi. — Šolska stavba v Hotiču je končana. Poslopje je vzdignjeno za eno nadstropje, tako da je nastala iz enorazrednice sedaj dvorazred-nica. Stalo je vse 300.000 Din. Zahtevamo, da se takoj razpiše druga učiteljska služba, da se v pritličju postavi v drugi sobi stanovanja peč kakor v sobah zgoraj in da se zazidana vrata zopet odprejo, da se stanovanje uredi, kakor je bilo prej. Šolski vrt mora služiti šolskim učnim, ne pa zasebnim namenom, ali pa naj se razdeli med obe učni moči Čas je tudi, da se voli nov krajni šolski svet. — Imam, gospod urednik, še več novic, ki pa naj ostanejo za prihodnjič, ko pride zopet čas volitev, za katere naj se naša demokratska stranka dobro pripravi, da dobimo županstvo v Gradec in ne v Hotič. Saj snvo novo šolsko stavbo plačali večinoma samo mi Gra-eani, največ zaslužka pa so imeli Hotičani. BOŠTANJ OB SAVI. Zveza kulturnih društev v Ljubljani je obljubila prirediti v letošnji seziji več raznovrstnih predavanj. Prvo zelo zanimivo predavanje Tako se tolaži, ko stopa z dežnikom in culo čez ramo na daljno pot, na božjo pot. — No, mene ni posebno tiščalo delo, ko sem se vrnil po dolgem letu iz mesta domov pod rodni krov. Čas počitnic je zadihal z vso svojo prostostjo in brezskrbnostjo. Bele hiše, rdeči farni zvonik, podružni cerkvi ua hribih, reka šumeča: vse me je pozdravljalo. Tiste dni so se odpravljali romarji na božjo pot k Sv. Križu pri Belih vodah. Znana je ta božja pot ne le po bivši Štajerski in Kranjski, še bratom za Sotlo in Korotancem «gor za iza-rom», vsem je znana. Prepričajo te o tem neste-vilni podpisi, katerih so črni vsi zidovi cerkve božjepotne, posebno še majhne, stare cerkvice, ki stoji zraven nje. Še zidovi tsvetih štenga ti pričajo o množicah, ki so tekom let romale k Sv. Križu. Na božjo pot so se odpravljali tudi moji znanei, sam mlad svet. /Kaj, ko bi jo mahnil z njimi,> mi je planilo v glavo. Čas imaš, ne zamudiš ničesar > teh dveh dneh.. V hipu je bil sklep storjen. Uresničiti gaje treba. Kmalu smo bili zmenjeni, da drugo jutro odrinemo čez gore. a Rosno jutro je bliskalo v travi in modro žarelo na poletnem jutranjem nebu. Majhna je bila družba nas mladih, pa zabavna. Tri dekleta, ki jih je Bog ustvaril menda za sam smeh, in dva fanta, izmed katerih se eden od srca rad smeji, drugi pa <Šaljivi Jaka>, da mu je treba iskati para. Še sedaj sem mu hvaležen za smeh. Napravili smo tako kakor tisti, ki je z levo roko segel za hrbtom v desni hlačni žep, pa je ponosen dejal: Po najbližji poti! Iz našega trga se vije pot po klancu mimo podružnice v hrib, mimo petih kmetov, Zelenaka, Oltarja, se izogne planinske planote Travnika, čez planinske pašnike in gozdove, se dvigne v serpentinah na Hlipovec, na bivšo koroško-štajersko mejo. Gre dalje po vrhu Komna, Ker-neza, Krumpačke planine, Gočkih planin, zavije v grapo dve uri navzdol, kakor v pekel, potem pa kakor v nebesa k Sv. Križu, ki kraljuje na višini, visoko nad šaleško in Savinjsko dolino. Hodili smo od sedmih zjutraj do petih zvečer skoro brez prestanka. Prišli pa bi šestih urah, če bi zbrali drugo pot. Ne bom omenjal podrobnosti hoje; omenil bi le, da je eno deklet obupavalo, ker je pozabilo doma rožni venec; po vsej sili ie hotela četrt ure nazaj, češ, da brez njega vendar ne more na božjo pot Pa smo ji nazadnje le ubranili. Mislim, da je molila tudi brez rožnega venca. Drugo pa je polivalo že pri prvem hribu; mislila je uteči nazaj, pa se je le opogumila. «Hvala Bogu, da le nisem ušlab je rekla na vrhu, ker ji je bil všeč spremljevalčev smeh in sploh cela božja pot. Prilezli smo že v precejšnjo višino. Globoko pod nami je ležala dolina, vsa vijoličasta, kopajoča se v jutranjem solncu. Trg Ljubno se je zdel kakor na dlani. Dobro sem razločil domačo hišo in vrt krave na gmajni, srebrn potok, vijoč se po njej, penečo reko, hčerko naših belih planin, ki so se grele v solncu vse skalnate in veličastne. Ojstriea, Planjava, Raduha in Peca so se gledale v solncu. Deveto uro je zvonilo v dolini, pri fari in podružnici; bajno je donel, brnel bronasti glas do nas v višavo, kakor da zvoni nekje daleč tam za devetimi gorami in vodami. Pa je le naša farna mati pošiljala zadnje pozdrave in želela srečen pot. Prišli smo mimo travnika, na katerem je kosilo pet koscev; prvi s «šnajtom», kakor pravijo pri nas krivcem za klobukom. Kakor jekleni modrasi so sikale kose in izpodjedale travo, posuto z bujnimi, omamno dehtečimi planinskimi cvetkami. Fantom pa so žarela lica in brnel zdravi smeh v čistem planinskem zraku. Skril se nam je razgled, ko smo stopili v košat smrekov gozd, na cesto planinsko, mehko kakor preproga. Malo časa, četrt ure, nas je obdajalo zelenje? razgrnilo se je, razprostrlo, da se je pokazal kmeti ski dom s skednji, hlevi, s hruškami in orehi^ nageljni in resedami. Slovenska planinska doma* čija v miru planinskem, v zraku, ki ga sreblješ/ škodbam. Podoba je vsekana v živo pečino in se torej ne da odločiti in tako shraniti v muzeju. NOTA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU. V nedeljo 25. t m. ob 10. dopoldne bo pri nas slavnostno odkritje spominske plošče vojakom našega kraja, padlim v svetovni vojni. Poteka že sedem let, odkar živimo v Jugoslaviji in odkar se je nehalo svetovno klanje. Mnogo je zahtevala vojna žrtev tudi od nas. V spominski plošči, ki se bo odkrila v nedeljo, so zapisana za vedno imena vseh padlih vojakov župnije Nove Štifte. Vabljeni ste od blizu in daleč, da se udeležite odkritja. DRAMLJE. Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! Po dosedanjih običajih smo pač le nedelje in praznike spoštovali ter opuščali težka dela. Večkrat so nas gospod župnik okarali na prižnici, če so opazili, da bi bil kdo izvrševal na gospodov dan bolj težavno delo. No, pa župni-kova služinčad bi se morala vzdržati ob nedeljah takih težkih del. Bila je kvatema nedelja, ko je župnikova dekla pipala repo na njivi. Torej tudi za te naj velja zapoved spoštovanja praznikov in nedelj. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Tudi tukaj na naši severni meji, čeprav teden pozneje, smo obhajali petletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Javno manifestacijo na prostoru pred cerkvijo je otvoril g. župan. Kot slavnostna govornika sta nastopila g. župnik, ki je v lepih in vzvišenih besedah orisal življenje koroških Slovencev pred glasovanjem, in šolski ravnatelj gospod Hlebec, ki je ljudstvu obrazložil trpljenje naših bratov po plebiscita. Nato so sledile deklama-cije. Tukajšnji pevski zbor je pa zapel par koroških narodnih pesmi. H koncu se je prečitala resolucija, ki se odpošlje kraljevi vladi v Beograd. Za Jugoslovensko Matico se je nabralo 300 Din. Razlika. Žena: sPravijo, da sedem krojačev napravi moža. Kakor se mi pa vidi, za tebe ta izrek ne velja.* Mož: cNe vem, toda z gotovostjo morem trditi, da me ena šivilja lahko uniči.* da se ti širijo pljuča, da zardevaš, da živiš dvakrat. da pluje kri po žilah kakor hudournik. Pred hišo smo odpočili; lipa je cvetela nad nami, čebele pirovale v cvetju. Brnenje čebel in pošumevanje smrek, tisto tajnostno, ki je lastno samo smrekovim vrhovom, v bujnem rastju planinskem. Drugače pa tišina kakor v nirvani, kraju večnega miru. Naš šaljivi Jaka je smuknil v hišo brez besede. Koj nato pa se je prikazala kmetica z lat-vico mleka. Kakor dež razpaljeno grudo, je hladilo mleko našo razgreto kri. «Bog lonaj, pa še drugič bodi prašen,* kakor pravijo pri nas. Pokramljali smo malo, nato pa odrinili. Pridružil se nam je gospodar s hčerjo in sinom, zgovoren in posatven, v najboljših letih Dekle pa tip kmetske deviške sramežljivosti: tiha in molčeča, zardevajoča ob vsakem pogledu kakor poljski mak. Čedna, bi rekel, pa za božjo pot mnogo pretiba. Mogoče se motim; za svojo božjo pot, za molitev, je bila najbrž dovolj glasna, le za našo božjo pot se je zdela meni vse prej, nego zgovorna. Fant je bil malo manj plah, kmetski fantovski ponos ga je opogumil, odprl pa tudi ni vso pot niti enkrat ust! Pa je prikrevsala za nami še bližnja posest-nica z majhnim fantkom, ki se je držal za krilo, pa prst je držal v ustih. Prvič je šel tako daleč od doma, pa je pretolkel vso dolgo pot pogumno, ne da bi enkrat potožil, da ga noge bole. Mati je bila silno pobožna in je na glas molila v cerkvi pred pridigo. Roma pa kakor večni Jud, Ahasver; menda ni božje poti blizu in daleč po Sloveniji, da je ne bi obiskala že večkrat. Še celo v Italiji v «Kložetu» je bila, kjer se zdravijo obsedenci. Nekateri tulijo, da je strah in groza! Kmalu so nas objeli prastari bukovi gozdovi • temnimi stoletnimi bukvami, ki so last ljub- Kmetijski pouk VOŠČENKA. LMos se hvalijo s sadno letino posebno na Dolenjskem in sosednjem Štajerskem. Med sortami jabolk, ki so na Dolenjskem posebno dobro uspele, se imenujeta voščenka in kana d k a. Ti dve sorti sta v resnici tako odličnih lastnosti, da zaslužita še vse več pozornosti in vpoštevanja za nove nasade. Kanadka je tuja sorta, ki se je pa pri nas z uspehom udomačila. Prej so jo imenovali tudi cpariški rambur*. Debela jabolka so nekoliko robata z rujavkasto in pikčasto kožo; drevo samo ima pa bolj potlačen vrh s temnozelenim in zdravim listjem. Podobne rasti je tudi naša voščenka, ki dela tudi raje bolj nizek vrh in ima močno razvito in temnozeleno listje. Voščenka je domača sorta, na katero smo Dolenjci lahko ponosni. Lahko bi nam prinesla ta Borta bogate tisočake v deželo, ako bi se zavedali njene vrednosti kot zimsko eksportno jabolko in ako bi se poprijeli njenih nasadov v večji meri povsod tam, kjer nam dobro uspeva in bogato rodi. Voščenka se odlikuje po svojem finem in silno prijetnem kislasto-sladkem okusu, ki v dobro dozorelem stanju močno .spominja na okus oranž ali pomaranč. Pri tem je zelo sočna in mehko-krhkega mesa. Glede sočnosti in svežosti finega okusa presega tudi priznano dobro ka-nadko. Razen tega se po zimi bolj drži in ostane do zadnjega sočna. Spričo vseh teh njenih prednosti bi jo morali po Dolenjskem še vse bolj ceniti in sicer po vseh tistih krajih, kjer se danes z vspehom prideluje. Po teh krajih bi jo morah splošno razširjati in razmnoževati, tako da bi prišli sčasoma vendar tako daleč, da da bi jo lahko pošiljali v druge dežele v celih vagonih. Naj se prepričajo pj drugih krajih, da imamo tudi v naši deželi tako žlahtno sadje, da se lahko kosa z najbolj žlaht- nimi in svetovno priznanimi sortami drugih krajev, kakor so n. pr. tirolski rožmarin, tirolski beli zimski kelvil, štajerski mašanckar itd. Danes se prodaja pod imenom voščenka tudi neka druga sorta, ki se goji v okolici Besnice na Gorenjskem in ki je znana zaradi tega pod imenom cbesniška voščenka*. Ta voščenka ima sicer svojo bledovoščeno barvo od vsega početka, je tudi zelo trdna, po okusu jo pa sploh ni primerjati z dolenjsko voščenko. KISANJE ZELENE KRME V JAMAH. Pri večjih posestnikih se navadno zgodi, da preostajajo jeseni tolike množine zelene krme, da je ni mogoče porabiti v svežem stanju; posušiti se pa tudi ne da, ker je čas prepozen in ker nima solnce več potrebne moči. Nekatera zelena krmila so pa sploh taka, da jih ni mogoče posušiti, kakor n. pr. razna cima. Taka pozna zelena krmila se dado še najbolj uporabiti, ako jih stlačimo v jame, da se tam okisajo, slično kakor n. pr. kislo zelje v kadeh. Tako okisani krmi se živina hitro privadi in jo potem prav rada žre. Največ vredno je pa to, da se krave pri taki klaji prav dobro počutijo in da nam bolj molzejo kakor ob sami suhi krmi. Izkušnje z okisano zeleno krmo so doslej tako dobre, da so začeli na večjih posestvih nalašč pridelovati zeleno turšico, da jo kisajo v jamah in pokladajo po zimi molzni govedi Zelena turšica I dobi v šestih tednih prijeten, kiselkast okus in i duh po jabolčnih tropinah. Kisanje zelene krme je docela preprosta stvar" 1V ta namen napravimo najprej jamo, ki je en meter globoka (pri večjih jamah tudi več), dva do tri široka in po potrebi dolga. V to jamo stlačimo zeleno turšico in druga taka krmila, ki jih zrežemo, da se lažje in bolj stisnejo. Vrhu zemlje napravimo še kup in ga stlačimo v podobi strehe, nato pa pokrijemo dobro z zemljo. Še prej se pa priporoča, da pokrijemo stlačeno zeleno krmo s tenko lego slame, da se krma ne onesnaži. Plast zemlje, s katero pokrijemo ves kup v podobi groba ali sipnice, bodi 30 cm debela, da ne moreta zrak niti moča tako lahko j Ijanskega škofa kakor sploh večina naših višjih I planin in gozdov. j Slast je hoditi po takšnem gozdu. Belkasto-siva debla dvigajo vrhove v višine, razprostirajo veje, dolge, z drobnim listjem posute, obrastle z zelenkastcsivimi lišaji. Kakor težki baldahini temnih, zelenih preprog valovijo v vetru veje. Siva debla, temno zelenje, tla rjava od debelo na-gromadenega listja, Id prhni in gnije. Tihi šumi vejevja, od daleč udarci žolne, trkajoče na debla, ■ čebljanje majhnih potočkov, ki curljajo, skačejo hip za hipom čez granitno kamenje, ki ga je polna vsa struga. Bukve pa strme in se čudom čudijo našemu smehu, ki neprestano vrši v gozdni samoti; redkokdaj vidijo te samotarke, da hodi po tej poti človek, pa še ta je tih od skrbi in dela. Mi pa, brezskrbni, mladi, v smehu in veselju, kakor da ne živi tam daleč v dolini svet s skrbmi in težavami, z boljo in jokom, s strahom in skrbjo za bodočnost. Poprek vodi pot dolgo uro. Včasi se odpre razgled po naših visokih kmetijah, ki so oddaljene po tri do štiri ure od trga. Vsako pobočje hriba venca ponosen, lep kmetski dom. Širne so planine. Ure in ure daleč sama gora, hrib in grapa, gozd in pašnik, njive in polja, rastje in žitje tega, daleč od sveta odrezanega kosa naše zemlje. Pokrajina, razprostirajoča se med Bo3kovcem in Tirom, Komnom, Travnikom in Peco ter Raduho sliči notranjosti Pohorja, samo višja, bolj razdrapana po površini in manj znana je še nego omenjeno pogorje. Gošče je slednjič konec; odpre se prosta pot čez planinske travnike in pašnike, posejane z raznobojnimi planinskimi cvetlicami. Posekane jase žare večinoma rdeče, pašniki pa bleste pla- menastorumeno, ker ti travniki so domačija velike rumene, zdravilne arnike. Dospeli smo do pastirskih koč, napili se kristalne vode pri pastirjevem studencu, nato pa odrinili dalje. Pot se je pričela vzpenjati strmo navzgor; senčna sicer, toda kljub temu nam je lil pot v debelih curkih. To je pot, ki vodi čez Hlipovec, tvori nekako sedlo, kjer je prehod v Črno na Koroškem najlažji. Na stari bukvi kraj poti že blizu vrha sameva nekdaj slikana, sedaj vsa preperela deščica, delo <*ega kmetskega slikarja, ki pravi, kako sta dva kovača, ki sta v mrzli zimi, vračajoča 8e iz Črne, na tem mestu zmrznila v snegu. Zajela ju je najbrže noč, nista mogla dalje, visok sneg je bila njuna mrtvaška postelj do spomladi, ko so ju našli potniki že napol strohnela na poti. Vrh Hlipovca je pašnik. Na sredi stoji lesen križ; tu je meja bivšo Koroške in Štajerske. Mi smo krenili na desno, po strmi rebri na Komen. Krog poldneva smo dospeli na vrh. Drevje, ki je prihajalo proti vrhu čimdalje nižje in za-nikrnejše, ker ga ovira planinski veter, ki veje tod v poletju in zimi, je proti vrhu prenehalo popolnoma. Vrh je sama trata planinska, sočna paša govedi, ki se pase vse poletje po Komnu in vseh vrhovih tja do konca Gočke planine, ki se strmo spusti v dolino. Pred nekaj leti je stal na vrhu samo lesen križ, ki še sedaj sameva tamkaj, toda kmetom se je zazdelo, da je vrh Komna svet kraj, češ, da je marsikdo, ki je poromal in molil na vrhu, bil uslišan, in so postavili zato nedaleč od lesenega križa zidano kapelico. Domač umetnik ji je okrasil stene z okusnimi lesenimi rezbarijami, obesil po vseh stenah polno svetih podob in nodobie, blizu. Tudi se morajo pozneje nastale razpoke zadelati. Kjer gospodarji zeleno krmo jeseni redno na ta način kisajo, imajo nalašč za to betoniranc jame, ki so bolj čiste in snažne. Tudi za prašičjo klajo se prireja taka kisava iz različno cime, ki nam ostaja v pozni jeseni. Za male količine zadostujejo tudi pripravne kadi, kakor jih rabimo za drugo kisavo. TREBLJENJE TRAVNIŠKIH JARKOV. Naši travniki trpe v mnogih legah velika škodo zaradi preobilne moče. Pičli in slabi pridelki se dobivajo po takih mestih. Namesto dobrih trav in sladkih zelišč nam rastejo po takih prostorih kisle, borne trave in razne ple-velne rastline in mah, ki dajejo slabe košnje in malovredno krmo. Nobeno gnojenje nam ne zaleže dosti. Po takih legah ni druge pomoči, kakor da jih osušujemo in potem dobro gnojimo. Preobilno močo je treba odvajati, da se zemlja osuši. To pa dosežemo s pravilno vrezanimi jarki in skupnim vodotokom, ki odpeljejo vso vodo v bližnji potok ali reko. V tako mokrih letih, kakor je bilo letošnje, se \sa škoda mokrotnih in mokrih leg še huje občuti kakor ob drugih navadnih letih. Po raznih travniških legah imamo za od-peljavanje moče že vrezane potrebne jarke, zvečine jih pa po takih legah še manjka. Za tisoče in tisoče bi se lahko izboljšali prihodki s takih leg, če bi se osušile s potrebnimi jarki in odtcki. Veliko bi to zaleglo pri naši živinoreji in sploh pri vsem gospodarstvu! Bogati zakladi, ki počivajo zdaj v zemlji, bi se s tem odkrili. Pokazala bi se vsa druga rodovitnost po takih mestih. Lotiti bi se morali takega dela po mnogih legah z združenimi močmi, da bi kaj izdalo, da bi bilo vse delo ceneje in da bi dobdi potreben odtok vode. Marsikje bi se dalo pa tudi še posamezno doseči lepe uspehe, če bi vrezali po travniku potrebne jarke. Take travniške jarke, ki služijo odvajanju preobilne moče, je pa treba čistiti in trebiti. Prav sedaj na jesen je čas, da se lotimo tega dela. Marsikje so jarki že zaraščeni in zadelani tako, da se voda ne more več gladko odtekati, ker smo te jarke preveč zanemarjali in opuščali pri njih za obdelovanje in za rastlinsko življenje, vsako delo. Ker nam s takimi jarki ni ustreženo,' je treba, da jih zopet očistimo in do tal iztrebimo. Iztrebi jena zemlja naj se poravna po travniku, ruša pa zapelje na kompost, da tam segnije. Kompost sam naj se pa zvozi na travnike, kakor hitro je goden za to. Ta trud in ti stroški, ki jih imamo s trebljenjem in čiščenjem travniških jarkov, se nam hvaležno vračajo v večjih in boljših pridelkih. SUROVA IN OPLOJENA ZEMLJA. Zemlja, ki jo danes obdelujemo po naših njivah in v druge namene, je različna po svoji pri-rodui sestavi kakor tudi po stanju in stopnji dosedanjega obdelovanja in gnojenja. Najbolj se to opazi pri težki ilovnati zemlji in pri lahki peščeni zemlji. Mestoma vidimo, da izgleda zemlja kakor bi bila še čisto surova in mrtva in to po svcji barvi kakor tudi po svcjih drugih lastnostih, ki jih presojamo z očmi. Taka je kakor od pamtiveka. Vse dosedanje obdelovanje in gnojenje se dosti ne pozna. Na videz ji manjka vsake črne prsti (humusa) in vsled tega tudi tistih ugodnih lastnosti, ki mrtvo zemljo oživljajo in oplojajo, da postane bel j rodovitna. Kar je prišlo gnojilnih snovi v zemljo, so rastline sproti po-užile in porabile, tako da manjka v zemlji tiste založbe na črni prsti, ki jo usposablja k večji rodovitesti in k izboljšanju tistih njenih lastnosti, ki imajo pri težki zemlji za posledico rahlost, pri sipki peščeni zemlji pa večjo spri-! jenmcst in zveznost. Vsa ta na videz surova ; zemlja je pomanjkljivo obdelana ln premalo vgnojena. Zaradi tega je tudi premalo živa, premalo delavna in premalo rodovitna. Ce manjka v zemlji črne prsti, manjka tudi bakterij (glivic), ki žive od črne prsti in ki oplojajo zemljo, da postane bolj delavna in bolj rodovitna. Kakor znano so bakterije silno važne rojenice v zemlji, ker pomagajo pri razkroju zemlje in gnoja in pri presnovi hranilnih snovi za rastline. Cim bolj je zemlja obdelana in vgnojena, tem bolj je oplojena in rodovitna. V talci zemlji jo vse več življenja. Z nadaljevalno dobrim gnrje-njem in obdelovanjem pripravimo tudi težko zemljo, ki je na videz surova, tako daleč, da postane bolj rodovitna, bolj rahla in sploh bolj godna Za vzgled so nam vrtni prostori na težki zemlji, ki so imeli skroja bolj surovo zemljo, ki imajo pa danes vsled obilnejšega gnojenja in obdelovanja več črne prsti (humusa) in ki imajo vsled tega tudi vse bolj rahlo in rodovitno zemljo. Iz prvotne surove in težke zemlje je nastala oplojena zemlja, bogatejša na črni prsti, begatejša na bakterijah in bolj založena z redilnimi snovmi, kar vse ima za posledico, da je taka zemlja tudi bolj rodovitna. Z izdatnejšim gnojenjem bi naša težka zemlja lahko postala sčasoma še vse bolj rodoi vitna. Da prido do tega, moramo z našim delom prispevati! ZAPRAVLJIV OST V ŽIVINOREJI. Navadno si tolmačimo zapravljivost, pa bodisi v živinoreji ali pa v drugem našem gospodar* stvu, na ta način, da Smo potratni, da razmetu-jemo, da nismo varčni s krmo, da izdajamo denar za nepotrebne Btvari itd. Zapravljivi smo lahko pa tudi še na druge načine. Zapravljivi smo lahko na ta način, da redimo živali, katerih reja se nam ne izplača. To velja posebno za slabe molznice, velja pa tudi za druge živali, če vidimo, da je užitek manjši kakor nas slane vsa reja, potem zapravljamo* Stroški so v tem slučaju večji kakor dohodki. Bodimo tedaj preudarni. V hlevu je imeti le take živali, ki nam porabljeno krmo in druge stroške poplačajo, bodisi z mlečnostjo ali z drugim užitkom. Reja se mera izplačati! Če nam daje krava tako malo užitka, da se njena reja ne izplava, potem jo je nadomestiti z drugo boljšo kravo. V tem pogledu moramo sploh na to delati, da bomo prirejali živali, ki so res dobre za užitek in ki nam pomagajo pri našem gospodarstvu povzdigniti dohodke. Reja slabih živali pa naj se opusti. Ko pridemo do dobrih živali, je treba to rejo ohraniti tn razmnožiti in jo nadalje izboljšati z dobrimi pleinenjaki in skrbno rejo. Ravno tako smo po drugi strani zapravljivi, če dobre molzno krave slabo redimo in če na izkoriščamo njih mlečnosti. Tudi to je zaprav-ljivost! Slaba reja dobrih molznic je ravno tako napačna, kakor če nam leži lep kapital neizrabljen. Še več! Take krave se iudi pokvarijo v svoji mlečnosti. To opazujemo, kadar pridejo kravo postavil na oltarček celo v gotskem slogu izrezljano in z zlaio peno prevlečeno monštranco. Se več! Prosili so kmetje župnika, da bi jo posvetil, da bi potem ljudje še bolj romali na vrh. Pa je ni hotel, zrl je na vse to početje s precej dvo-mečim očesom. Vzel je vso svar bolj realno, ker je pač poznal lahkovernost tega pobožnega slovenskega ljudstva. Na tihem so mu seveda zamerili, romajo in molijo pa če vedno h kapelici vrh Komna. Tudi mi kot pobožni romarji smo odprli zapahnjena vrata v to gorsko svetišče, odkrili se, kmet pa je naredil velik križ in dejal: «Če smo res romarji, se spodobi, da malo pomolimo!* Vzel je rožni venec v roke in pričel moliti. Sklenili smo roke in molili na tej višini pred odprtim svetiščem sami daleč na okrog. Nisem smel pogledati okrog, kajti kdor moli, naj ne zija okoli. Kakor romantična je bila vsa situacija, vendar moram resnici na ljubo povedati, da me prav nič ni mikala. Noge so me bolele, da sem kemaj stal, želodec je že prav pošteno krulil, ti pa stoj tu in moli, ko bi se najraje zleknil v travo in počival, počival. Molili smo in molili, pa kakor ima vsaka ječ svoj konec, ga je imela tudi ta molitev. Križi so bili storjeni, klobuki zopet na glavah, — meni se vsaj ni bilo treba odkrivati in pokrivati. ker ga sploh nisem imel s seboj — trava je vabila preomamno, da se nismo mogli več ustavljati. Poiskali smo primerno kotlinico, kjer ni pihal vedni veter, in polegli. Solnčna obla je romala po nebeškem zvodu, gledala na nas in se nam smejala. Mi pa smo ji kljubovali; raztegnili smo dežnike, zleknili se vsak pod svojega in pričeli južinati. Kako je teknila želodcu, sestradanemu po^ mrzli gorski vodi, ta južina! Zal, da ni bilo vode, da bi si pogasili tudi žejo, ki nas je prav občutno mučila. Tolažili smo se, da pridemo kmalu zopet do vode. Zal, da nismo počivali dalje kakor pol ure. Tako nerodno mi je bilo zopet vstati, ko bi človek najraje ležal v tem miru in solncu ter zaspal, da bi se ne zbudil nikdar več. Nadaljevali smo pot, sedaj najlepšo. Po vrhovih, popolnoma golih, smo jo mahali zopel dalje. Razgled prekrasen! Na zapadu vsi savinjski gorski velikani, Peca na koroški strani s sinjimi v daljavo in modrino tonečimi koroškimi, še v Avstriji se nahnjajočimi gorami Ld žitnimi, polji, Sv. Uršula proti severovzhodu iu vsi savinjski hribi na jugu. Pa cerkvica na vsakem hribu kakor za igračko. Hodili smo, hodili in ob eni uri popoldne zagledali Sv. Križ, kraljujoč na gori. Pa smo bili kakor otroci in mislili, da ga dosežemo v dobri uri, a smo hodili še štiri ure. Končno smo vendarle dospeli do vznožja svetokrižkega hriba; pokazali pa so se obenem že prvi znaki božje poti: neizogibni romarski berači, ki jih ne manjka pač na nobeni božji poti. Dve velikanski serpentini smo imeli še premagati, da smo se slednjič oddahnili v gostilni vrh gore. Dobro vino in še no predrago toči cerkvena gostilna. Okrepčali smo se z vinom in prigrizkom iz nahrbtnikov, nato pa smo šli pogledat goro in razgled. Cel kup poslopij se je zgnetel na samotni, v nebo kipeči, strmi gori. Stara majhna m velika nova cerkev, več kapelic, «svete štenge>, cerkvena gostilna in farovž, oziroma romarska hiša za romarje in duhovnike. Vse se tišči blizu skupaj, jedva je prostora za vse, ker ploskev gore ni ravno velika. Osamljena, kakor odtrgana 3e vidi gora od drugega pogorja, od katerega je odrezana z globokimi jarki na-vseh štirih straneh. Zato pa izgleda tem veličast-nejša, tembolj visoka, tem pripravnejša za sveto, romarsko goro. Ze so sence legale v dolino, gora le se je še svetila v zarji zahajajočega solnca. Savinjska in Šaleška dolina, Pohorje, Uršula in Oljka, Šoštanj in Velenje, vse je ležalo pred nami, zavito že v pajčelane vijoličastega, prihajajočega mraka. Na gori pa so goreli ognji prodajalk čaja in Podoba je, da se jo noge in muko daljne poti, saj so na cilju pri križu Čudežnem. Belovaški župnik stoji ob cerkvenem vhodu, z blagoslovljeno vodo rosi izmučene romarje, podaja roko duhovnemu sobratu, voditelju procesije. Klobuki se spoštljivo odkrivajo, rute izginjajo v somraku cerkve, bližajo se križu v le-moti svetišča, padajo skrušeno na kolena, pod svod mračne cerkve pa doni radostna, vriskajoča pesem. Odpeli so litanije, zatopili se v tiho molitev in obstopili spovednice lučki romarji; pa je zadonel drugič zvon velikan, pozdravil drugo procesijo, koroško iz Črne. Se več jih je bilo, z dvema duhovnikoma, še glasneje je donela njihova pesem. Oltar je za-blestel v neštetih svečah, da se je razsvetlila mračna cerkev, pete litanije, z bučanjem orgel spremljane, so zadonele po božjepotnem gorskem svetišču. Popolnoma narodni napevi, kakršne so zaljubljene pesmi ped okni ljubic v sobotnih večerih, ravno takšne so te pobožne pesmi. Narodova last so, narodova duša poje v njih. Kar je narodne pesmi, je enaka, vesela, slovenska; kar nič je ne straši, če poje pred svojim Bogom ali pa iV gostilni ali v ljubezenski sreči. Noč je padla na zemljo ter zakrila dolino in planino. Ko smo stopili iz cerkve, smo se spogledali in vpraševali z očmi. ^Prijatelj, prijateljica, kje bomo pa spali ?> To je bilo zopet vprašanje zase. Kako ga bomo rešili? Proti romarski hiši smo jo mahnili In povprašali, ali imajo še kakšno postelj prazno. «Vse zasedeno, samo na podstrešju jo še »lama. tam lahko še dobite** Trda slama in mogoče še kaj živega v njej, to pa menda ne bo za nas. Menda je uganil mežnar naše misli, da je takoj pripomnil: «Slama je popolnoma sveža, si lahko pogledate.) Šli smo na podstrešje in videli, da je resnica, kar je trdil mežnar; odločili smo se za slamo. Ko smo mu dali precej napitnine, nam je pogrnil še čisto rjuho. Tako je bila naša postelj gotova. Zaspali pa nismo kmalu; poleg nas v sobi je vriščal neki otrok. Stariši so ga prinesli s seboj na božjo pot, menda so ga zaobljubili. Otrok je bil pač utrujen in je kričal. Zato se je moj tovariš razjezil in se je začel kregati z materjo, češ, naj nese otroka ven, če noče utihniti. Ona pa mu je odvrnila, da naj sam gre ven iz hiše, če mu ni po volji. Seveda je temu primerno odgovoril. Pravdala sta se precej Časa v največjo zabavo ln smeh. Tudi zunaj ni bilo miru. Ženske, ki spe večinoma vse v cerkvi, so pele pobožne pesmi v cerkvi, fantje pa v gostilni fantovske. Dolgo v noč smo čuli veselo petje, dokler nam niso sanje zatisnile oči. » Naj povem zgodbo, okrašeno z narodno fantazijo, legendo o postanku te božje poti. Pred dobrim stoletjem ni bilo še cerkve, niti človeškega bivališča na gori. Zelena trava je rasla po temnem gozdu, voli in krave belovaških kmetov so se pasle po strmi rebri. Vrh gore pa se je spenjala v zrak trovrha smreka. Toda smreka vrhu gore ni bila navadna trovrha smreka. Poslušajte čudo: dva vrha, stranska, sta bila vrha smrekova; srednji pa ni bil smreka, ni bil navaden drevesni vrh, bil je les križa. Velik križ, lesen križ na njem in z njim pa je raslo telo Gospodovo. Sv. Križ, čudo na gori! Niso zvedeli ljudje o čudežu, ni so razodel sveti kraj po človeku. Bližnjega kmeta voli so se pasli v bližini, počivali pod križem v senci smrekovi in križevL Posebno eden vol je ležal dan za dnem pod križem in se ni ganil z mesta. Pogrešili so ga doma, šli ga iskat; pod križem so ga našli, pod čudežno trovrho smreko, na pol ležečega, na pol klečečega Raznesla se je novica in vrelo je ljudstvo romat k čudnemu križu. Prvi začetek božje poti. Na cerkvenem stropu ti kaže dogodek lepa slika. V oblaku trovrha smreka s križem in volom, spodaj na gori pa pobožno ljudstvo v domači noši, možje odkritih glav, otroci in žene, gospa v klobuku in nekdanji avstrijski oficir v uniformi. Strme molijo vsi, v oblake zroči, na čudež sveto-križki. Postavili so cerkev, majhno sprva, ki še sedaj stoji poleg nove, velike. Romarji so vreli od vseh strani, cerkev je bila premajhna, postavili so veliko prostorno, lepo, sedanjo cerkev. Smreko čudežno so podrli, križ, izrastel iz smreke, so postavili v cerkev na glavni oltar. Od stropa do tal sega visoki križ, kras cerkve, zaupanje romarjev. Po kolenih drsajo krog oltarja, poljubljajo sveti les, odkrhnejo trešlico, da jo ponesejo na dom za zdravilo proti raznim boleznim, posebno proti božjasti. Taka je bajka svetokrižka, lepa kakor pravljica babice v zimskem večeru za zapečkom. • to že res zgodilo, kajti glasilo Pucljeve stranke 1 se noče prepirati s finančnim ministrom. Sicer pa je stvar popolnoma enostavna. Pucelj je član stranke, ki sedi v vladi skupaj s finančnim ministrom dr. Stojadinovičem. Finančni minister pa ureja svoje poslovanje tako, kakor to želi celokupna vlada. Ako bi «Kmetski liste napadel finančnega ministra, bi ž njim vred napadel tudi vso vlado, obenem pa tudi tisto vladno stranko, katere član je poslanec Pucelj. In tega vendar nihče ne more zahtevati, da bi in « Jutro* še davno nista tako na suhem, kakor so možgani tistih ljudi, ki pišejo takšne čenče v najbolj krščanski list Prav gotovo je, da so piše, da je brez-verska «Domovina* postala ponižna, ko ji je točno dokazal, da je brezverski list. Kdaj pa je je tudi napovedoval, da bo to storil, a besede ni držal. Naj torej objavi naše cbrezverske* članke v celoti, da bodo tudi «Domoljubovi* naročniki spoznali njegovo blagoslovljeno lažnivost. Drugo jutro smo vstali, odšli v cerkev že ob petih. Pridiga, slovesna sv. maša, obhajilo vseh romarjev. Vsaka maša pri Sv. Križu spominja romarja in mašnika na čudež na gori: mašnik daruje mašo pred tabernakljem, na katerem je upodobljena trovrha smreka s križem, ogrnjen je z masnim plaščem, na katerem je všita ista podoba. V sredini smrekovega gozda svoji Sv. Križ, po gozdu se pasejo voli. Cerkev pa je en sam spomin s smrekovim gozdom porastle gore in volovske paše. Zato je kmetskemu človeku domače v tej hiši božji, kjer ga vse spominja domačnosti: smreke in voli. Smreka ua tabernaklju, smreka na mašnem plašču, vol in smreka na cerkvenem stropu. Kakor dom je to svetišče, zato res sveto, domače, kakor je svet vsak dom našega kmeta. Naj še omenim malenkost iz cerkve. Domač umetnik je moral delati oltarje in svetnike, kajti v Materi Božji na stranskem oltarju je brez dvoma upodobil tip kmetske slovenske neveste. Nisem se mogel ubraniti temu vtisu. Tudi slike, oziroma okraski, niso delo prvovrstnega umetnika. Da ni vedel, kako so ustvarjene gosli, nam priča angeljček na steni, ki igra na čudne gosli: glava ubiralke je obrnjena nazaj, da izgledajo gosli kakor človek, ki ima vrat zavit No, ni mu zameriti, kdo pa gleda v cerkvi na to. Če sem pa jaz nataknil tudi to napako ua nos, pa naj mi ne zameri slavni umetnik, če še živi! Še nekdo mi naj ne zameri, če ga omenjam: to je svetokrižki gospod organist. Naj ima zavest, da je eden izmed redkih slovenskih originalov na deželi. Preludije igra namreč on brez not na pamet. Potem se ni čuditi, da se njegovi preludiji ponavljajo petdesetkrat pri eni maši. Kar pa je veselo pri vsej stvari, je dejstvo, da to niso preludiji, kakšni stari koralni preludiji, ampak izvirni valčki in polke, kompozicije gospoda orga-nista svetokrižkega, igrane na pamet! Peta maša je bila, pa je pred vsakim «Dominus vobiscum* zaigral dva takta svojega «valčka», potem šele odgovoril. Bil sem na koru, pa sem se moral prav od srca smejati originalnemu orglarju sveto-križke cerkve. Tri pevke so mu pomagale, dve sopranistinji in ena altistka. Prvi dve tihi, boječi, da sta se slišali prav malo, zato pa je donel ponosni alt tem mogočneje; sopran, vodilni glas je šepetal, alt pa grmel iz mladih prs močne, krepke dekline. Hvala za smeh, originali na koru! Obiskali smo še csvete štenge*. Po pravici povedano, da mi je žal, da sem lezel po kolenih, teh zmučenih kolenih, osemindvajset stopnic visoko, da so bila vsa rdeča in trda in sem komaj vstal, ko sem prilezel na vrh. Vse so oguljene, odrsane od neštevilnih kolen romarjev, ki so lazili in drsali po njih. Na vsaki stopnici se pomoli in poljubi svetinje, vdelane v stopnico. Na vrhu je bil včasih zvonček želja — zdaj ga ni več, vzela ga je vojna. Nismo čakali desetega opravila, odpravili smo se kmalu po sedmih domov. Popoldne smo že počivali v krilu domače hiše. Roma slovansko ljudstvo in bo romalo, dokler bo plala v njegovih žilah pobožna slovenska kri. Naj roma, da se razvedri, veseli v svojem Bogu in romantičnih božjih potih, naj se teši z molitvijo, naj uživa božji mir, ki je last teh pobožnih duš. Saj v njem so srečne. Za razpis občinskih volitev v Trbovljah Trbovlje, 19. oktobra. Pretekle dni se je vršil sestanek gerentskih sosvetnikov, na katerem so razpravljali o za-početi akciji za razrešitev sedanjega gerenta = nedomačina in o razpisu občinskih volitev. Ob tej priliki se je sestavil akcijski odbor iz vseh političnih trank, ki so bile zastopano v dosedanjem gerentskem sosvetu. Vsi gerentski s odvetniki so nato v ponedeljek, 19. t m. podali svoje ostavke. To so storili v posebni spomenici srezkemu glavarstvu in velikemu županu. V njem navajajo razloge za svoj odstop. Končno se izrekajo za odstavitev gerenta in za razpis občinskih volitev, ki naj jih vodi ge-ient = domačin. V četrtek 22. t m. sklicuje akcijski odbor drugo svojo sejo, katere se bosta udeležila po dva zastopnika vseh tukajšnjih političnih organizacij. Trboveljsko prebivalstvo sledi tej akciji z velikim zanimanjem. Vsakdo si želi, da bi prišlo čimprej do legalno izvoljenega občinskega sveta in ž njim v zvezi do uresničenja raznih socijalnih naprav. Mačeha s Kompoljskega gradu, ki jo je spisal priljubljeni ljudski pisatelj Anton Stražar in je izšla kot IL zvezek Praprečanovih zgodb, je gotovo knjiga, ki spada v vsako knjižnico in v vsako hišo. Ostale povestice so morale v tem zvezku izostati in pridejo s slikami vred v tretjem zvezku na vrsto. Tretji zvezek izide še pred Miklavžem in bo 'ep po vsebini in tudi bogato ilustrovan! Cena bo 10 Din. Za Miklavža preskrbite svojim otrokom lahko zastonj lepo mladinsko knjigo. Če naročite štiri izvode .^Mačehe s kompoljskega gradu*, prejmete zraven lepo mladinsko knjigo čisto zastonj. Če pa naročite 15 izvodov Stražarjeve knjige, prejmete krasno, vezano in bogato ilustrovano mladinsko knjigo zastonj. Vabimo posameznike in zlasti tudi društva, da ne zamude te nad vse ugodne prilike, ki traja do 31. decembra t. L Vsa naročila sprejema založba V i gred (I. Albreht), Ljubljana, Škofja ulica 8/L Zvon na Čreli pri Vranskem (Narodna pripovedka.) Na Vranskem se je nekdaj ljudem slabo godilo. Že več let ni žito dozorelo, ker ga je vsakokrat uničila slana. Jokaje so kmetje poželi slamo in jo pokrmili živini, sami pa so morali prositi po sosednih občinah kruha. V tej stiski so se zaobljubili, da bodo kupili zvon za cerkvico na Greti, če bo žito zopet dozorelo. Še tisto leto je žito obrodilo. Denar za zvon so začeli takoj nabirati. Ta je dal več, oni manj. Vsakdo je dal nekaj, četudi zadnje krajcarje pri hiši, samo da je izpolnil obljubo. Zato je zvon pel tako lepo kakor duše, ki se selijo iz vic v nebesa. Ljudje so zvon tako spoštovali, da je vsak takoj prenehal delati, kadar je večerno zvonjenje naznanilo, da bodi konec dela. Imel pa je zvon tako močan glas, da so ga slišali po vseh deželah in celo v datinjo Turčijo. Na Turškem je nastal vedno veiik hrup, kadar so čuli to zvonjenje. Najbolj so se jezili Turki zaradi tega, ker so mislili, da se nahaja zvon že v sami turški deželi. Preiskali so vse turško cesarstvo, a zvona niso našli. Na meji so šele zvedeli, da prihaja glas iz slovenske dežele. Turški paša je zbral veliko vojsko in šel v slovensko deželo iskat zasovraženi zvon. Tako so prišli na Štajersko. V Mozirju se je zemlja tresla od peketanja turških konj. Tisti dan je začel zvon na Čreti že ob dveh popoldne sam zvoniti in ljudje so takoj vedeli, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Zato so se skrili. Turki so se napotili proti cerkvici. Domačini pa so začeli valiti kamenje nanje, tako da so jih mnogo ubili. Turški paša pa ni odnehal in se je zaklel, da mora dobiti zvon. Kristjani se niso mogli dolgo upirati in so jih Turki neusmiljeno pomorili. Turški paša je zajahal svojega konja v cerkev in mu položil krmo na oltar, potem pa je gledal po cerkvi in rjul: «Kje je tisti bik, ki tako moravha, da ga slišijo po vseh deželah? Sedaj bo šel z nami!» Čim je to izrekel, se je konju udrlo, da so ga komaj izvlekli. Še dandanes se vidijo pred oltarjem odtisi podkev. Paša se je zaradi te nezgode tako razjezil, da je ukazal Turkom, naj vržejo zvon iz stolpa. Zaslišalo se je milo zvonjenje, nato pa se je zvon sam odtrgal in zdrčal po hribu navzdol, da ga ni nihče več videl. Po travniku, po katerem je drčal zvon, je še dandanes strašno razrita zemlja, ki bo ostala vedno takšna v spomin na poslednjo pot čudežnega zvona. Ljudje so dolgo žalovali za njim. plačevali maše, da bi ga našli, a vse je bilo zaman. Vsak večer pa so vaščani slišali njegovo zvonjenje iz skalovja. Cez mnogo let je pasla neka deklica koze na planini, zaslišala zvon iz skalovja, hitela v smer, odkoder je prihajal glas, in našla zvon med dvema skalama. Tekla je v vas sporočit veselo novico. Preden pa je dospela domov, jo je dohitela noč, ponoči pa ljudje niso mogli več iti po zvon. Drugo jutro jih je vedla deklica k omenjenima skalama, a zvona ni bilo več. Prejšnji večer se je pregrešil neki kmet iz vasi in zapeljal še po večernem zvo-njenju voz rži s polja. Zaradi njegove pregrehe je zvon izginil, da ga še do danes niso našli. — (Povzeto po pripovedki iz knjige: Vinko Moderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline.) Kraljevič Marko in puška (Srbska pripovedka.) Jahal je Marko na svojem konju Šarcu in naletel na mladega pastirja. Pastirček je držal v roki nekako železno cev, v katero je sipal orali in kamenčke. <:Da ustrelim orla, ki mi krade jagnjeta.* <:Mar hočeš s tem ustreliti orla?» je vprašal Marko. cA kako boš to napravil ?> cTakole: na tem koncu pri luknjici bom za-palil prah, ki se bo razprhnil in pognal kamenčke iz cevi. Kamenčki bodo pogodili orla in ga ubili.* cče je tako,* je dejal Marko, custreli v mojo dlan.* Dete je namerilo puško na Markovo dlan iu ustrelilo. Puška je počila in kamenčki so prebili veliko in težko Markovo dlan. Marko je začel ogledovati rane, so čudil ter končno rekel pastirčku: cOdslej ne bo več junakov na zemlji, ker .;e je iznašla taka stvar.* Marku so je zagabilo življenje, pa se je podal pod neko jelko, najprej ubil konja šarca, da ga ne bi Turki mučili na starost, potem pa je legel, zaspal in umrl. Mala gosenfca (Njeno življenje.) Na travniku je živela nekoč mala zelena gosenica. Bila je zelo srečna. Veliko svetlj solnce je sijalo in jo grelo. Cvetlice so ji prikimavale s svojimi lepimi glavicami, ptice so prepevale na drevesih in grmovjih. Zelena travica je bila tako ' dobra in okusna, da jo je majhna gosenica neprestano jedla.* cGcsenica, ti si strašno lena živalica,* jo je karala nekoč mravlja. cVes dan ležiš, ješ ter ne delaš ničesar.* | Gosenica se je nasmehnila in jedla travo dalje. Tudi čebela, ko jo je videla neprestano jesti, se je kar zgrozila. Enako so se ptice čudile toliki požrešnosti. Toda gosenica je jedla in jedla, dokler so ni od silnega napora utrudila in zaspala. Kmalu se je zopet zbudila in začela iskati kakšno toplejše mesto. Bila je tako utrujena, da je komaj premikala. Nato se je s težkim trudom privlekla do bližnjega stebla. Tu si je poiskala lep zelen list in da se skrije pred hladnim vetrom, je zavila glavo v ta listič. Vendar je šo vedno občutila hlad. cPotrebno bo,> je rekla sama pri sebi, cda si stkem topel plašček, ker bom sicer poginila.* In začela se je vedno bolj krčiti. Njene noge, telo in glava so se začeli pokrivati z nekim čudnim sivim mrežastim plaščkom in končno je mala gosenica bila vsa ovita ter je zaspala v tem ovoju. Kmalu je prišla teta Zima ter se začela kruto igrati z listjem po drevesih. Dotaknila se je tudi lista, na katerem je bila gosenica, ter ga posušila. Toda mala gosenica je bila tako dobro zavita, da ni občutila prihoda tete Zime, temveč je dalje spala. Prišla je mrzla burja, pa tudi ta ni škodovala gosenici. Zapadel je sneg ter pokril polja in gozdove, a mala gosenica za vse to r.i vedela. Neprestano je spala in spala. Ko se je na pomlad drevje obleklo v zeleno listje in so pisane cvetlice pomolile iz zemlje svoje glavice, se je zaradi toplega sohica zbudila tudi naša zaspana gosenica. Preluknjala je svoj plašček. Na travniku o brenčale čebele, ptičice so zopet pele v gozdu, mravlje so hitele iskat hrano. Majhna gosenica je dobila lepa mehka krila in veselo poletela v beli svet Zanimiva šala Najmanjši in najslabotnejši deček more z naslednjo šalo povzročiti veliko veselost, ako trdi, da je močnejši kakor 8 do 10 najmočnejših tovarišev skupno. Seveda mu tega ne bo nihče verjel in tako mora majhni babač pokazati, da je dejanski govoril resnico. Ta šala se more izvesti tudi z odraslimi, ki jih istotako premaga otrok. Za to šalo sta potrebni najprej dve enako dolgi krepki palici. Vsako teh palic drži z obema rokama pred sabo po ena oseba v razdalji enega metra. Obe osebi se postavita z obema palicama druga napram drugi. Na eni palici se krepko priveze dolga močna vrvica, potem potegneš vrvico k drugi palici in okrog te nazaj k prvi palici, zopet okoli te palice in nazaj k drugi. To napraviš osemkrat da se vrv ovija osemkrat okrog obeh palic. Sedaj rečeš osmim najmočnejšim tovarišem, da primejo: dva na desnem koncu, dva pa na levem pri vsaki palici. Sedaj vzame mali čarovnik viseči del vrvice v roko in drži napeto. Vsem osmim nasprotnikom mora naročiti, naj z vso silo vlečejo narazen palici z ovito vrvico, obenem pa naj se baha, da se njegovim osmim nasprotnikom ne bo posrečilo obdržati sedanjo razdaljo med obema palicama. Nato naj potegne za konec vrvice in kmalu se bosta obe palici dotaknili. Trije bratje in sreča (Pravljica.) Šli so trije bratje iskat srečo. Ko so tako hodili, so srečali ob potu sivolasega moža, katerega so vprašali, kod vodi pot do sreče. Pa jim je starec rekel: cKdor preplava to široko reko, bo na drugi strani našel ogromno skalo. Naloži naj jo na hrbet in nese na visoko goro, toda med potjo ne sme niti enkrat vzdihniti. Na vrhu gore je skrita sreča* Pa je rekel prvi brat: cRecimo, da preplavam to globoko reko in da pridem do one skale. Ne vem pa, zakaj naj bi jo vlekel na vrh gore. Ali ni to smešno? Kako naj tudi pridem na vrh gore, ne da bi pod težkim bremenom niti enkrat vzdihnil? Tu ne maram iskati svoje sreče.* Enako je menil drugi brat Tretji pa je skočil v vodo, preplaval reko, našel skalo in jo nesel na vrh gore. Tam je bilo veliko mesto in ljudje so hiteli z vseh strani gledat potrpežljivega človeka, ki je nesel skalo v hrib brez vzdihovanja. Čudili so se njegovi pogumnosti in ga izbrali za kralja. Tako je našel svojo srečo, katero sta njegova tirata zavrgla. Zaiec in žaba Zajec in žaba sta se dogovorila, da se bosta podala drugo jutro na pot. Krastača je vstala že pred jutranjo zarjo in zbudila zajca, češ: cVstani, da ne zakasniva. > Zajec ji je odgovoril: cPojdi naprej, ker si počasna, jaz bom malo spal, došel te bom z lahkoto.* Žaba se je podala sama na pot in se čestokrat ozirala nazaj, da bi videla, ali ji tovariš sledi. Zapazila je nekega zajca, ki je tekel po istem potu ter ga vprašala, ali je videl onega drugega zajca, njenega tovariša. Pa ji je rekel: «Ne čakaj ga, ne bo prišel več. Ko je počival, so prišli lovci in ga ubili.* Pa je rekla žaba: cKdor zgodaj vstane, ima dve sreči, a kdor počasneje hodi, pride prej.» Brez kmetovalca ni življenja Trgovec, hlapec, kraljev sin in kmet so potovali z ladjo po morju. Nastala je huda nevihta. .Ladja so je razbila in se potopila. Četvorica se je rešila samo tako, da so jo valovi vrgli na obrefje neznane zemlje. Tam so začeli misliti, od česa bodo živeli. Trgovec je menil: : Gost: di°nial ker se mu Z 1 posrečilo, v seji imančnega odbora, ki je i\o je vse ZDe/aio, je oajenjai. Ker se mu obrav„aval carinska tarifo, doseči da se žito je že zazdelo, da iz te moke ne bo dobrega •« ■ - - ' Ud zllo» kruha. Zdaj šele je prilezla iz kuhinje debela krčmarica v spremstvu trepetajoče natakarice, ki je pričela pobirati steklenino ?n urejevati razbite stole. Tam je našla desko, odbito od mize, drugje zopet nogo od stola, odtrgano polico in izruvane obešalnike. Premaganci so se počasi vračali. Ta je šepal na levi, drugi na desni nogi, tretji si je izpiral nos in četrti je tipal na čelu bolečo zateklino. Le Pavel je ležal. < Revež,» ga je milovala natakarica, «pre-cej jih je moral prejeti.« kaj tednov ter plačevati lepe denarce kljub Ljubljani duhovni svetnik, bivši župnik na Je temu, da so ga oni fantje izzivali. «... Pavel je še precej časa nosil obvezano glavo, vendar pa je drugače brez posledic prebolel hudo rano. Soteščan. Pomagati si zna. Gost gostilničarki: cS tako majhno obrisačo se pa ne bom mogel obrisati.* Gostilničarka: cVeste kaj, prinesla bom manj vode, pa bo ta brisača zadostovala.* žici g. Simon Zupan. Bil je priljubljen duhovni pastir. N. v m. p.l * Nov adjutant kralja Aleksandra. Divizijski poveljnik v Sarajevu, general Janko S. Vukotid, ja imenovan za častnega adjutanta kralja Aleksandra. * Iskrene pozdrave pošiljamo vsem slovenskim fantom, posebno pa dekletom iz tople Južne Srbije: naredniki: Maks Japelj, Lojze Cankar, Franc Sojer; podnaredniki: Ferdinand Skale, Joško Pogorelec, Janko Veras, Franjo Golob, Janez Vajlguni, vsi od bregalniške artilerijske brigade. stvu. Bistvene razlike proti sedanjemu stanju so v tem, da takih prošenj v tuzemstvu ne predlaga s svojim predlogom več delegacija ministrstva financ, marveč veliki župan one oblasti, kjer stanuje upokojenec in da se brez dovoljenja uživanja pokojnine v inozemstvu izplačuje takim, ki so odpotovali v inozemstvo, pokojnina kvečjemu za tri mesece, za četrti mesec pa se ustavi. * Opozorilo vinogradnikom. Nepošteni prekupčevalci skušajo nakupovati od vinogradnikov celo dobra vina po 2 do 2"25 Din. Doslej se cene še niso ustalile in je nemogoče natančno in zanesljivo trditi, kakšne bodo. Na vsak način pa bodo višje, kakor jih skušajo izsiliti špekulanti, ki zlorabljajo veliko denarno zadrego vinogradnikov. Oblastva pozivamo, da pazijo na take primere. v * Ponarejeni 100-dolarski bankovci so se pojavih v Novem Sadu. Bankovci so bili prav za prav bankovci za 1 dolar, a sta bili pridejani dve ničli. Oblastva so odredila strogo preiskavo, da se ugotove krivci. * Naše železniško omrežje. Po najnovejših podatkih prometnega ministrstva znaša danes naše železniško omrežje 10.011 km. * Slovensko šolstvo v tržaški okolici. V dobi šestih let je v tržaški okolici število slovenskega učiteljstva padlo od 113 na 41. Leta 1918. je bilo pri Sv. Ivanu 18 slovenskih učiteljev in učiteljic, sedaj jih je 6, v Skednju jih je bilo 20, danes jih je še 7, Res dobro se godi našim rojakom pod Italijo. * Bogat lov tunov t Dalmaciji. Ribiči so te dni blizu Omiša v Dalmaciji vlovili 17 tunov nenavadne velikosti. Posamezni eksemplarji tehtajo nad 100 kg. Najlepši eksemplar so ribiči poklonili prirodoslovnemu muzeju v Splitu. * Prvi sneg t Beli Krajini. Iz Bele Krajine nam pišejo: V noči 14. t m. je razsajala huda nevihta z močnim bliskanjem. Po polnoči je začel naletavati sneg in zjutraj ga je bilo že 4 cm na debelo. Ker je bilo južno vreme, je bil sneg precej težak, tako, da je drevju, posebno akacijam, ki so še košate in imajo vse zeleno listje, odkrhnilo do 8 cm debele mladike. Zgodaj se nam je prišel pokazat sneg, pa morda le ne bo tako hudo. * Trboveljske novice. V vseh tukajšnjih okrožjih vlada veliko zanimanje za glavno skupščino Bratovske skladnice, ki jo sklicuje Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v vrtnem salonu restavracije «Pri Levu> na Gosposvetski cesti v Ljubljani. — V višjo po-ložajno skupino so imenovane naslednje učiteljice v trboveljski občini: Ema Zamejčeva v Hrastniku, Marija Omerza, Eleonora Koroščeva, Marija Windischerjeva in Ida Strajnarjeva v Trbovljah. — Jubilejni koncert trboveljskega «Zvona> ob priliki njegove tridesetletnice se bo vršil bržkone že 8. novembra t. 1. K sodelovanju so povabljena vsa glasbena in pevska društva iz Ljubljane. V teku 30. let so predsedovali društvu naslednji gospodje: Pankracij Gregorc, župnik; Josip Moli, trgovec; Jože Goropevšek, posestnik; Ludvik Plavšak, rudniški uradnik; Josip Gorjup, rudniški uradnik; Franc Feštajn, rudniški poduradnik, in Pavel Vrbič, rudniški inže-njer. Sedanji pevovodja društva je g. Oskar Moli. — Še nekaj dni nas loči od velike tombole konzorcija Narodnega doma v Hrastniku. Dobitkov je vsega skupaj nad 200 v vrednosti nad 10.000 dinarjev. Opozarjamo na srečke, ki so povsod na prodaj. Naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, priti na najcenejši način do lepih dobitkov. — Zadružna elektrarna je soglasno sklenila ustaviti vsem članom, ki že dalj časa ne plačujejo toka in inštalacij, električni tok. Med dolžniki je tudi krajni šolski evet, kateremu ne more nakazati občina šolskih prispevkov, ker že štiri mesece ni prejela občinskih doklad na direktne davke od pristojnega finančnega oblastva. Če ne bo dolg krajnega šolskega sveta poravnan do 23. t. m., mu bo odvzet električni tok, s čimer bodo najholj prizadete trboveljske šole. Skrajni čas je že, da pridejo pri finančnem oblastvu do pre-potrebnega reda. — Občinski proračun in proračun krajnega ubožnega zaklada občine za leto 1926. bosta do 29. i m. javna razgrnjena pri županstvu, da se morejo morebitni ugovori vložiti v teku gornjega roka. — Gerentstvo okrajnega zastopa je dovolilo razširjenje mostu preko Trboveljšice pri Liscu na Vodi tudi za pešce in ne samo za vozove. — Pri prometu z obveznicami Vojne škode se priporoča skrajna opreznost, ker so se pojavili falsifikati teh obveznic. V dvomljivih primerih se je obrniti na pristojni davčni urad, da ugotovi, če je obveznica pravilna. — V torek 20. t. m. se je vršila v Trbovljah odborova seja Ljudske visoke šole, na kateri se je določil program in seznam predavanj. Otvoritev in nastopno predavanje se bo slovesno izvršilo. Ljudska visoka šola bo začela z rednimi predavanji po vsej priliki v nedeljo 8. novembra. — Zaprisega vojaških obveznikov, ki še niso zaprisegli, se bo vršila 23. t. m. pri Forteju na Vodi in sicer ob 8. zjutraj za tiste, ki so dopoldne prosti in imajo popoldne delo, ob 2. popoldne pa za tiste, ki imajo dopoldne delo in so popoldne prosti, ter za obveznike iz občine Dol pri Hrastniku. Zaprisege se morajo udeležiti vsi še ne-zapriseženi obvezniki letnikov 1875. do vštetega 1904.1. * Ameriške novice. V okolici Clevelanda je strela ubila našega rojaka Ignacija Železničarja iz cerkljanske župnije na Gorenjskem. Želez-nikar je bil v nesrečnem trenutku zaposlen pri tlakovanju ceste. Pokojnik je bil 54 let star in vdovec. V Ameriko je prišel pred 14 leti. — Eden najstarejših slovenskih naseljencev v Cle-velandu, Alojzij Rehar, in njegova soproga sta dne 26. septembra obhajala svojo srebrno poroko. — Umrl je v Clevelandu rojak Ivan Belčar v starosti 56 let. Delal je v topilnici svinca in se zastrupil s svinčenimi plini. Rodom je bil iz goriške okolice. — Dalje je umrl Matija Hrastar, star 43 let. Rodom je bil iz Št. Jerneja na Dolenjskem. V Ameriki je bil 25 let. * Zimsko vreme v Hercegovini. V Mostarju je divjala zadnje dni velika nevihta. Okrog Mo-starja in v smeri proti Nevesinju je zapadel sneg in so se pojavile velike črede volkov, ki so raz-trgalen že mnogo goveje živine in ovac. * V Rakeku na vrtu g. Mlakarja je zrasla red-kev, ki tehta preko 4 kg in je velika kakor zelnata glava. * Cvet in sad. Neka gospodična je nabrala te dni ob Starem gradu pri Škofji Loki vijolice, tro-bentice, modri svišč, ciklame, robide ter cvetoče in zrele jagode. Igra narave je letos sploh čudovita. Ponekod pada sneg, drugje pa cvetejo pomladne cvetke. * Končna ureditev invalidskega vprašanja. Minister za socialno politiko se je odločno lotil invalidskega vprašanja. Proučiti hoče vse odredbe, zakone in pravilnike, ki so bili, odnosno so še v veljavi iz časov pred prevratom, kakor tudi vse one po osvobojenju in uedinjenju. Dalje si hoče natančneje ogledati zakon o začasni podpori invalidom, ki velja za vso državo, in načrt novega invalidskega zakona. Želeti bi bilo, da se to pereče vprašanje čimprej reši tako, da dobe invalidi, kar jim po vsej pravici gre. * Smrtna kosa. V Mostah je po dolgi bolezni umrl gospod Miško Smoljan. Bil je odličen pristaš naše stranke in član naprednih kulturnih organizacij. Kot značajen mož se ni nikdar bal odkrito zastopati in izpovedati svoje napredno prepričanje. — V Sarajevu je umrl g. Iv. Dernič, lesni industrijec na Lancovem in v Fojnici. Bil je vedno navdušen in zvest pristaš SDS. — V Libojah je umrl v starosti 75 let bivši \odja keramične tvornice g. Edvard baron Grultschrei-ber. Starejši Zalčani in okoličani se dobro spominjajo družabnega in inuzikalno nadarjenega gospoda, ki je v družbi rad zaigral na klavirju slovenske pesmi. Kot pristen Nemec se je priučil slovenskega jezika in Savinjsko dolino je vzljubil kot drugo svoj domovino. — Blag jim spomin! * Mrzlo zimo napovedujejo. Francoski zvezdo-slovec Maurč napoveduje, da bo letošnja zima bolj mrzla kakor navadno, zato pa bo tudi prihodnje poletje bolj toplo kakor običajno. Francoski učenjak zatrjuje, da se zopet povrne normalno vreme, kakršno je bilo pred desetlcljem. V bodoče bomo zopet imeli ostre zime z visokim snegom in vroča poletja. V teku prihodnjih mesecev moramo računati tudi z manjšimi ali večjimi potresi. Tudi lani so napovedovali hudo zimo in je vendar ni bilo. Upajmo, da bo tudi letos tako. * Vprašanje Sv. Nauma končno rešeno. Albanski parlament je te dni odobril odlok veleposlanikov glede Sv. Nauma in Vrmoša ob Ohridskem jezeru. Tako je to obmejno vprašanje med našo državo in Albanijo rešeno tako, da ostaneta Sv. Naum in Vrmoš naši državi. Sedaj so rešena vsa naša obmejna vprašanja in nimamo več teritorialnih sporov z nobenim sosedom. * Odbor Zveze kulturnih društev v Mariboru se je na svoji seji konstituiral tako-le: predsednik Anton Skala; tajnik Ivan Robnik; blagajnik M. Vidmar; knjižničar dr. Maks Kovačič; referent za predavanja Vekoslav Spindler; referent za prireditve Ivan Kejžar; svetovalci: dr. Pavel Strmšek, Josip Malenšek, dr. Franjo Juhart; nadzorstvo: dr. J. Boštjančič, Drago Humek in Maks Doininkuš. * Regulacija Sušnice in Koprivnice. Razen neregulirane Savinje sta prizadevala Celju ob povodnjih tudi oba v Savinjo, oziroma v Voglaj-no stekajoča se potoka Sušnica in Koprivnica dosti skrbi. Sedaj se je pa oblastvo zganilo in | sresko poglavarstvo je v sporazumu z velikim županom sklenilo tok obeh potokov komisijonal-no ogledati in potem takoj pričeti z regulacijo struge. Treba bo strugo dobro očistiti, poglobiti in na nekaterih mestih primerno zravnati. * Boljši tobak. Uprava tobačnega monopola, ki je puščala doslej v promet res le manj vreden tobak za pipe, razglaša sedaj, da bo še tekom letošnjega leta uvedla dve boljši vrsti tobaka za pipe, da bi na ta način dosegla večjo predajo. 41 Trgatev po Štajerskih goricah je končana. Splošno se sodi, da je bila letos trgatev mnogo obilnejša kakor lani, vendar pa kakovost zaostaja za lansko. Zadnji solnčni dnevi so izdatno pripomogli, da se je trgatev nemoteno vršila. * Sestanek delegatov obrtnih zadrug. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru sklicuje za dan 25. oktobra ob devetih dopoldne v Narodnem domu v Celju sestanek delegatov obrtnih zadrug za mesto in okolico s šmarskim in gornjegraj-skim okrajem vred. Namen sestanka je, določiti kandidate za volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico. * Prastari grobovi. V okolici Dubrave v Dalmaciji so naleteli delavci na veliko kamenito krsto, v kateri se je poleg pepela nahajal človeški okostnjak. Ob glavi je bila postavljena žara. Že prej so delavci našli več takih grobov, a žal ni bil poklican strokovnjak, da bi jih pregledal. V neposrednji bližini je bil najden tudi nož iz kremena. * Redka starost. V dalmatinski Podgori je 15. t. m. bivši posestnik Šimen Kurtič praznoval lOOletnico svojega rojstva. Starec je še popolnoma čil in zdrav, le oči so mu nekoliko opešale. Zanimivo je, da je Kurtič vse svoje življenje užival zelo preprosto hrano. Za pijačo mu je služila samo voda. * Smrtna nesreča. Te dni ponoči je na po-vratku proti domu padel rudar Vouk med Bir-tičem in Logarjem preko nizkega mostu in so ubil. Vzrok seveda nesrečni alkohol. * Nesreča pri streljanju ob trgatvi. Pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah se je ponesrečil pri streljanju z malim topičem ob priliki trgatve desetletni sin posestnika Samuela. Odtrgalo jo fantu na desni roki tri prste. * Zadušil se jo. V Sarajevu je delavec Meh-med Filipovič prenočeval v novo pobeljeni sobi. Ker ga je zeblo, je zakuril peč z ogljem. Zjutraj so ga našli mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da se je Mehmed zadušil z ogljikovo kislino. * Žrtev neprevidnosti. Kuharica Katarina Po-kosova v Zagreba je pustila pločevinasto škatlo s parketnim voskom na vročem ognjišču. Ker je v tem vosku bencin, se je škatla kmalu vžgala. Kuharica je skušala ogenj pogasiti s cunjo, nakar se je ta vnela kakor tudi s tekočo maso oškrop-Ijena obleka kuharice. Nesrečna ženska je dobila pri tem tako težke opekline, da je še isti večer umrla v bolnici. * Eden rajhenburških roparjev aretiran. Kakor smo nedavno poročali, sta bila v Senovem pri Rajhenburgu napadena rudniški inženjer Forges in rudniški uradnik Peterca. Roparji so jima vzeli 350.000 Din, ki so bili namenjeni za izplačilo delavcev. Sedaj je prišel eden teh roparjev v roke pravice. Varaždinska policija je aretirala Fabijana Gršiča, katerega je Peterca pri napadu spoznal. Gršič je bil oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča. * Umor iz sladostrastja v Celovcu. Te dni ponoči so slišali v Celovcu na ulici klice na pomoč. Ko so ljudje prihiteli na lice mesta, so našli žensko, močno krvavečo, v zadnjih zdihljajih. Obenem so opazili, da je zbežal po ulici neki mlad moški. Ženska je kmalu umrla. Kakor so zdravniki ugotovili, se je izvršil umor iz slado-strastja. Drugo jutro se je oglasil pri policiji neki moški, ki je povedal, da je njegova sestra, 261etna Ana Leitnerjeva, odšla prejšnji večer v spremstvu nekega Alfreda Pirkerja na sprehod in da se ni vrnila. Pokazali so mu umorjeno žensko, v kateri je spoznal svojo sestro. Morilca Pirkerja še niso izsledili. Sumi se, da je izvršil samomor. «DOMOVINA» št. 43 Dve pripovedki Jurija Šišmiša Pripovedke mojega prijatelja Jurija šišmiša so bralcem «Domovine» že znane. Mislim, da so vsem ugajalo. V naslednjem naj Vam povem še dvej 1. Tu in tam v naši Sloveniji še živi kak star možak, ki se še spominja, kako je bilo za njega dni, ko so še lovili fante za vojaški stan. Dostikrat so se med možmi-lovci in fanti vnele cele bitke. Saj to tudi niso bile nikake šale. Kogar so vjeli, ta je bil siromak, kajti bil je toliko časa pri vojakih, da ni bil za nikako rabo več. Kdor je bil toliko srečen, da je ostal živ, je prišel domov kot betežen ali pohabljen starec, ki je mogel prijeti edinole za beraško palico... V našem brdskem kraju je bil v tistih časih pri zapriseženih možeh-lovcih tudi Boldinov Na-cek iz Prevoj. Brihtna glavica je bil ta Nacek. Če je le izvohal, kdaj bodo fante lovili, jim je na skrivaj povedal za pretečo nevarnost Enkrat je pa le bil Nacek v hudi zadregi. Lovski poglavar Školč iz Prapreč, imenovan tudi «oberrihtar», je kar na nagloma neke nedeljo zjutraj povedal svoji družbi, da bodo po rani sv. maši pri brdski cerkvi pograbili tega in tega. Kako naj sedaj Nacek izvede človekoljubno delo in reši svoje najboljše prijatelje? Zviti Nacek jo je kmalu pogodil. Možje-lovci so pili v bližnji Lukovici, ki je v dolini ob cveliki cesti* v znani Slaparjevi gostilni. Na neopažen način se je Nacek izmuznil od svojih tovarišev in kar letel po strmi poti proti brdski cerkvi. V dobrih petih minutah je bil že gori. Kakor je v navadi na deželi, so tudi pri brdski cerkvi stali fantje zunaj med službo božjo, ne vsi, ali dosti. Začudili so se upehanemu Nacku, ki je prisopihal do njih; vpraševali so ga, za kaj mu gre, pa jim ni dal nobenega odgovora. Dober streljaj .proč od njih se je ustavil na-vihanec, stopil k eni graščinskih češpelj, ki jih je bila cela vrsta ob graščinskem vrtu, ter začel govoriti: cTega pa res ne vem.* «Tako vidiš, ti sedaj nič drugega ne kaže, kakor da boš morala sama skrbeti za otroka. Pu si za drugič zapomni!* Anton Stražar. v—■■• - ■■ -■ Stran 12 == • PogreiSa se pol milijona dinarjev. Iz Sarajeva poročajo, da je v Stalaču izginila poštna denarna pošiljka v znesku 505.000 Din. Ker se je domnevalo, da je pošiljka zašla v Sarajevo, se je tamkaj izvršila preiskava, ki pa je ostala brea uspeha. • Roparski umor. V Javorniku (občina Črna) je bila pred kratkim ponoči umorjena v svoji spalni sobi 141etna pasti rica Elizabeta Molar-jeva. Najbrž se je v sobo vtihotapil neznan ropar zvečer, ko soba ni bila zaklenjena. Zločinec je po izvršenem zločinu odnesel razne stvari v vrednosti 1800 Din. • Junak x nožem. Med vinlčarjema Dominikom Gornikom in Alešem Hasom pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je vladalo že dalje časa veliko sovraštvo. Ko se je te dni zvečer vračal Dominik Gornik s trgatve domov, ga je nenadoma napadel Has in mu z nožem prizadel več vbod-Ijajev. Gornik bo najbrže izgubil eno oko. Hasa so orožniki aretirali. • Medved na lovu za kravo. Iz Broda ob Kolpi poročajo, da se v zadnjem času, ko so poljski pridelki večinoma že spravljeni, približujejo vasem medvedi ter napadajo živino. Tako je pred nekaj dnevi blizu Gašparcev velik medved napadel gozdarjevo kravo, ki je v smrtnem strahu sicer srečno ušla kosmatincu, a je na begu padla preko neke strmine ter si polomila rebra. • Sumljivi kolki. Te dni se je mudil v Celju posestnik Andrej Anderluh iz Cerovca pri Rogaški Slatini. V mestu se ga je najprej nasrkal, potem pa je nesel na davčni urad na prodaj kolke, in sicer dva po 500, pet po 250 in dva po 20 Din. Kolki so bili res nežigosani, toda na spodnji strani se je poznalo, da so bili že nekje nalepljeni. Anderluha so pridržali v Celju, ker obstoja sum, da so kolki ukradeni s kakih uradnih spisov. • Dva junaka z nožem. Jakob Stibernik, posestnikov sin iz Ponove vasi pri Grosupljem, je izreden velikan; istotako nenavadno visoke prikazni so njegove sestre, ki so nastopile pri Ljubljanskem sodišču kot priče. Vkljub svoji velikosti in moči pa se je Stibernik lotil z nožem sosedovega fanta Alojzija Škrjanca, ki je proti njemu pravi pritlikavec, ter ga dvakrat sunil. Bilo je na dan nabora 14. junija t L, ko je obtoženi Stibernik popival s svojimi sestrami in tovariši, potem pa šel iz gostilne izzivat fante-nabornike z besedami: amo treh narodov, temveč prav za prav štiri. Poleg Nemcev, Francozov in Italijanov so še tudi ostanki Ladincev ali Retoronianov. Ta jezik se govori v delu Graubiindena, vendar 9e število pripadnikov tega naroda vedno bolj krči. Doslej so bile v več krajih, med drugim v St. Moritzu. šole dvojezične. Starši so mogli po svobodni volji pošiljati svoje otroke v nemški ali ladmski razred. Toda število otrok, ki se prijavljajo v ladinske razrede, se stalno manjša. Skušali so se ti razredi ohraniti tako, da so sprejemali vanje italijanske otroke, s čimer pa italijanski starši niso bili zadovoljni. Sedaj so v St. Moritzu ukinili ladinske razrede in se ves pouk vrši v nemškem jeziku. Samo v višjih razredih se še nekaj ur uči ladinščina, vendar skoro samo za poznavanje ladinskih pesmi. X Z»kaj ženske toliko govorijo? V pariških listih se je zadnje čase razvilo živahno razpravljanje, zakaj ženske mnogo več brbljajo kakor moški. Javilo se je tudi par znanstvenikov. Eden izmed njih dokazuje, da brbljanje no utruja žensk tako kakor moških, ker imajo žensko mnego krajše rdeče žile, ki pri govorjenju igrajo veliko vlogo. Enako je tudi pri otrokih, ki iz istega razloga lahko neumorno kriči j), prepre-vajo in se cmerijo. Neki drugi znanstvenik dokazuje, da na žensko nobena stvar ne učinkuje tako globoko kakor na moškega, to se pravi, da moški vsak pojav prerešeta v možganih in razmišlja o njem, dočim pri ženskah učinkuje le pni vpliv, vse ostalo razmišljanje pa opravijo z jezičkom namesto z možgani. Tretji znanstvenik je ženskega spola — zdravnica, ki ogorčeno zatrjuje, da ženske sploh niso nič bclj brbljave kakor moški. A rjen mož, istetako doktor, objavlja istočasno svoje mnenje iu pravi: «Zakaj so ženske bclj jezične kakor moški? Zato, ker so pač ženske. Ce bi jezička ne bilo, bi med obema spoloma ne bilo dosti razlike!...» Ta mož že ve, kaj je zapisal. X Strašne številke iz svetovno vojne. Statistični urad v Washingtonu je izračunal, da je svetovna vojna «koštala» 247 milijard in 129 milijonov dolarjev, od čigar je antanta potrošila 163 milijard i 78'? milijonov, centralne sile (Avstrija Nemčija itd.) pa 83 milijard in 347 milijonov. Že strašnejše so številke vojnih žrtev. Antanta je imela pod orožjem okrog 42 milijonov, a centralne sile ekreg 23 milijonov mož. Po števih vojnih žrtev je dognauo, da povprečno na vsakih 8 vojakov pride po 1 mrtev in na vsake 3 po 1 ranjen. Skupno je bilo okrog 29 milij nov mrtvih in ranjenih. Nemčija je imela razmeroma največ mrtvih: 1,773.000. Za njo Rusija 1,703.000. nadalje Francija 1,357.000, Avstro-Ogrska 1 milijon 200.000, Anglija 908.371 in Italija 650.000. Najmanj mrtvih je imela Amerika, ki je izgubila 50.280 mož, torej 1 odstotek svojega vejaštva Največ ranjencev pa je imela Francija (5072 odstotkov), Avstrija (4615), Rusija (4125) itd. Kot razvidno, se navedeni podatki predvsem tičejo velesil. Toda splošno ugotovljeno je obenem, da sta najtežje žrtve v vojni prestali Srbija in Belgija, ki nista utrpeli škode samo v armadi, marveč nad vso deželo in domalo nad vsem prebivalstvom. X Razprava proti morilcem Matteottija v Italiji. Našim čitateljem je še gotovo znano, da so lansko leto fašisti na zverinski način umorili Matteottija, voditelja socijalistične stranke v Italiji. Razprava proti njegovim morilcem se bo pričela v začetku prihodnjega leta in obeta biti zelo zanimiva. Trajala bo dalje časa glede na obsežen materija!, kajti spisi o preiskavi obsegajo do danes že 20.000 strani. Izpovedi prič, katerih je bilo zaslišanih okrog 500, so napisan« v štirih debelih vezanih zvezkih. X Amundsen se zopet pripravlja na polet na severni tečaj. Predsednik norveškega letalskega društva je te dni Izjavil, da znaša proračun za novo Amundsenovo polarno ekspedicijo okrog poldrugi milijon norveških kron. Američan Ellsvvorth se je ponudil, da Amundsenu da na razpolago 100.000 dolarjev, kar znaša po) milijona norveških kron, toda le pod tem pogojem, da se ekspedicija imenuje «Ekspedicija Amund-sen-Ellsworth». Amundsen bi moral leteti pod norveško zastavo in edino Ellsvvorth bi bil njegov spremljevalec. Ostali znesek za ekspedicijo bodo dali razni časopisi in pa norveška vlada. Finančna stran cele ekspedicije je torej zasigurana. V nekaj dneh odide iz Osla poseben delavski oddelek na Spitzberge, da pripravi vse potrebno za odhod Amundsenove ekspedicije na severni tečaj. X Zgradba, k3 stane 17 milijonov dolarjev {950 milijonov dinarjev). Newyorški trgovec z nepremičninami Hecksher je kupil pred kratkim hišo, za katero je plačal 17 milijonov dolarjev, kar celo v Ameriki velja kot nečuvena svota. Hiša pa ima 32 nadstropij in je bila last Morgen-thaua, bivšega ameriškega poslanika v Carigradu. Vsako leto prinaša ta hiša okoli dva milijona dolarjev dohodkov od najemnine in bo kupec lahko tako najkesneje v deseth letih imel povrnjeno izplačano vsoto. X Nova prerokovanja. Po svetu se oglaša vedno več novih prerokov, ki si s svojim več ali manj razvitim darom govora pridobe mnogo pristašev. Te dni se je pojavil na Angleškem neki pastor, ki je na zaključni seji cerkvenega kongresa v Chichesteru izjavil, da ni več daleč ponoven prihod Kristusa na svet. Kristus bo ljudi odvračal od brezverstva, ki se širi v vedno večjem razmahu. Zveličar da jih bo kot dobri pastir zopet privedel v naročje matere cerkve. Toda pastorjevo prerokovanje je bilo sprejeto s tako majhnim navdušenjem, da ni več nadaljeval svojega prerokovanja. X Turško ženstvo. Modernizacija turškega ženstva se nadaljuje. Povsod po Turčiji se opaža, da turške žene opuščajo pajčolan, in v Carigradu je že bila celo tekma za najlepše ženske noge. Ta tekma je bila za Turčijo nekaj povsem novega m priglasila so se samo štiri dekleta. Priredili so v Angori tudi javen ples, na katerem je plesaio več turških žena. V Carigradu so žene plesale že dve leti, ne da bi jih kdo kritiziral, toda v glavnem mestu Angora do sedaj še ni javno plesala nobena žena. Žensko krilo je Tur-kinjam prej popolnoma zakrivalo noge, sedaj pa si odličnejše Turkinje nabavljajo moderno kratko krilo. X Bomišljauje blaznega pisatelja. Znani nemški pisatelj, šestdesetletni Emil Peschkau, trpi že dalje časa na domišljanju, da ga vse zasleduje in preganja. Domišljal si je, da se je celo njegova lastna obitelj zarotila proti njemu in da ga želi splaviti s sveta, da bi tako najprej prišla do dedšcine. V tej strašni domišljiji je pisatelj ono noč zlezel previdno iz svoje sobe ter zažgal lastno vilo na štirih straneh. Zena in otroci so se rešili s skoki skozi okno, k sreči pa je takoj dospela na mesto tudi požarna hramba, ki je ogenj udu-šila. Vila ni mnogo poškodovana. Požigaica so odpravili ua policijo, kjer pa je samo izjavil, da je hotel zažgati ^razbojniško gnezdo*. Policija je takoj uvidela, da se je nesrečnemu možu omračil um in ga je oddala v zdravilišče za umo-bolne, od koder se utegne povrniti zopet duševno in telesno čiL X Kače z drema glavama niso nikaka redkost in je tudi «Domovina> nedavno celo objavila sliko takega nestvora. Toda posebno pažnjo je uživala velika dvoglava kača, ki je bila vse letošnje poletje na ogled v živalskem parku v Njujorku. Kačo so ujeli spomladi v samem Nju-jorku, ko se je ravno vlekla preko neke stranske ulice. Čuvar njujorškega životinjskega parka pripoveduje o tej kači: cZares čudno je bilo pied vsem to, da smo kačo našli sredi tako velikega mesia kakor je Njujork, ne da bi jo bil kdo prej ubil. Bržčas se je hranila z ličinkami in glistami. Pri nas v ujetništvu smo jo krmili z mladimi miškami in se je zelo dobro redila. Kajti bila je požrešna z obema glavama, ki sta se včasi med seboj stepli in sta jezička sikala drug proti drugemu. Stara je mogla biti ta kača kako poldrugo leto. Da se ne bi preveč odebelila in da ji no bi hrana preobilno zastajala v telesu, smo najprej nakrmili eno glavo, nato drugo. Med obe glavi smo vedno morali postaviti lepenko, da desna ni videla, kaj počenja leva. Vsa ta pozornost in nega pa vseeno ni n t pomagala. Kača je pred mesecem na lepem poginila. Zdaj jo imajo nabasano ,v muzeju.* X Novine v Ameriki. V Zedinjenih državah se dnevno tiska iu čita ogromna množina vsako-jakih novin in časopisov, katerih sedaj izhaja 22.000. Tedenska glasila (kakor je naša «Domo-vina>) so tiskana v skupnem iznosu v 22 milijonih izvodov, dočim imajo dnevniki preko 33 milijonov izvodov skupiie naklade. Obseg novin se vedno veča. Samo v lanskem letu je bilo v Zedinjenih državah za novine potrošenih 3 milijone ogromnih bal papirja. V Zedinjenih državah je pač naravna stvar, da vsak človek čita dnevno ne samo ene, temveč tudi po več novin. Zato pa Amerikanci tudi kaj razumejo 1 X Žaloigra nesrečnega zakona se je te dni dogodila v Bratislavi (Cešoklsovaška). Nadporoč-nik liilia le zadnie mesece bil silno nesrečen s svojo ženo, katero je kot legijonar ob koncu vojne dovedel s seboj iz Rusije. Zena je živčno bolehala in je moža neprestano mučila z izpadi ljubosumnosti, če tudi za to ni imela nikakega povoda. Minulo soboto zvečer je zopet strahovito regljala. Ker se je mož hotel tega otresti in se podati v kavarno, se je žena s kuhinjskim nožem pognala za njim ter mu zadala tako globoko rano, da se je mož hipoma zrušil v krvi. Prepeljali so ga naglo v bolnico, kjer je še v poslednjih iz-dihljajih skušal olajšati ženino krivdo navajajoč, da ga je žena zadela slučajno, ne pa z ubijalskim namenom. Nato je preminul. Ženo so seveda aretirali, toda ker je njeno živčno stanje osobito zdaj po storjenem činu popolnoma razdrapano, so jo morali oddati v bolnico, kjer kaže že popolne znake blaznosti. ZDRAVSTVO HRANITEV DOJENČKA. Da segrejete mleko za dojenčka do pravilne hranilne toplote, postavite steklenico v skledo toplo vode in glejte, da bo voda segala višje kakor mleko v steklenici. Vodo segrejte, pa ne teliko, da bi vrela. Da preizkusite toploto mleka, ga zlijte nekoliko na površino svoje roke. Če je prijetno toplo na vaši koži, bo pravilno za Kdor rad čita lepe povesti, Ii&i naroči priljubljene Do sedaj so izšli slededi: Romao do ustnih, pisanih iu tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Dis 30 —. vez Din 40"—, po poŠti 2 Din več. Tiqi»ovi zobje Cona broš. Dia 3U'—, voz. Dia 40 —, po poŠti Din Ž-— reč. JEAN I>E LA HIRE: L u o i f e p Fantastičeu romaii * VI. delih. Gena broširano Din 45 —, vez. Din 55"—, po poŠti Din 2"— več. FEREAI. CUE\TDA8 Veliki inkvizitop Zgodovinski roman is dobe španske inkvizicija Cona ttroi. Din SO—, ve«. l>io 40 —, po poŠti Din 2"- več. HARRY SBEFF: flot papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ia neuravuo življenje papoža Aleksaudra VI., njj-govesfa sina Cezarja in hčerke Luk reci je Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Diu 40"—, po pošti Din 2'— več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zfpdovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII stoletja Ceua broš. Din 20'—, vez. Din 3D-—, po posti Din 2-— reč. FR. HKLI.ER : Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Diu to1—, vez. Din 25'—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pošti Din 2-— vež. Knjigo so naročajo pri upravnlštvu Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulioa 54. otroka. Če je mleko prevroče, postavite steklenico pod tekočo mrzlo vodo. Ko otrok pije, ga držite v naročju, tako da bo njegova glava počivala na vaši roki. Steklenico držite tekom vsega hranjenja tako, da je vrh steklenice neprestano poln. To mleko v vratu steklenice prepreča, da bi se sesal zrak skozi cuzelj. Dajte otroku priliko, da cuzelj primerno zgrabi. Hranjenje naj bi trajalo približno dvajset minut. Ce se otrok obira pri jedi, umaknite za trenutek cuzelj. Storite to večkrat tekom hranjenja. Če bi bil pa otrok zaspan, ga imejte ču-ječega, dokler ne bo vsega popil Ce pa vkljub temu zaspi, mu odvzemite steklenico ter mu je ne dajte do prihodnjega hranjenja ŽENSKI VESTNIK POSTREŽBA GOSTOV. Niso vsi enako premožni in ne morejo vsi enako postreči gostom, ki pridejo na obisk. Zato se pač mora vsakdo ravnati po tem, kakor mu sredstva dopuščajo. V naslednjem prinašamo nekaj navodil, kako se je ravnati pri postrežbi gostov: Dolžnost hišne gospodinje bodi, da nudi hrano gostom in tudi domačinom na kar najlepši način, zlasti ob kaki slovesnejši priliki Vendar pa naj gospodinja pazi, da pri tem nikoli bahavo ne preobloži mize, ker s tem ne doseže svojega namena. Miza, nagromadena z dragocenimi posodami, obsežnimi vazami in ogromnimi, pestrobojnimi šopki, na vse mogoče načine in oblike zguba-nimi prti in servietami, ue ugaja človeku, ki ima dober okus. Vrhu tega pa še stane obilo truda Mična preprostost, združena z dobrohotno postrežljivostjo, napravi na vsakega gosta vedno najboljši vtis. j Soba, ki jo uporabljaš za obednico, bodi pred vsem zelo svetla in snažna. Ob stenah se postavijo manjše skupine cvetlic. Ob steni, v bli-i zini jedilne mize, poišči tudi pripraven prostor | za manjše mizice, na katerih stoje razni kom-! poti, torte in podobne jedi pripravljene, da z njimi postrežeš. Seveda, ako moreš to storiti, kajti večini pri nas si ni mogoče privoščiti takega luksusa, ali vsaj ne prepogostokrat LEPOTILNA SREDSTVA V STARIH ČASIH. Najnovejša izkopavanja ameriških starino-slovcev v Tunisu blizu razvalin, kjer je nekoč bila stara Kartagina, so dovedla do presenetljivih najdb, ki pričajo o takratni prosvetljenosti bogatega trgovskega naroda Puncev. Odkrili so hiše, visoke sedem nadstropij, ki so bile zgrajene več stoletij pred Kristovim rojstvom. Nekaj teh zgradb je bilo zelo visokih in zidanih iz neke vrste betona. Do nadstropij se je prišlo po stopnicah, ki so bile narejene ob zunanji strani poslopja. Ta del stare Kartagine je bil popolnoma pokopan v pesku in se je zato razmeroma dobro ohranil. V stanovanjih so naleteli na vsakovrstne naprave in tako tudi na lepotilni salon, v katerem so se lepotičile sodobnice Hamilkarja in Hani-bala. Ta damska soba je vsebovala posodice z oljčnim oljem, s katerim so drgnile dame svojo kožo, da bi jo obdržale prožno in mehko. Potem so našli skodelice z neko živo-rdečo barvo, ki je služila za barvanje las. Druge skodelice so vsebovale prašek, narejen iz korenin lilij, ki so ga kartaginske lepotice vporabljale kot puder za svojo temno kožo, da bi jo napravile svetlejšo. Našli so tudi dišave, katere so takratne modne dame zlivale v vodo za kopanje, in barvila, s katerimi so si ženske barvale ustnice, da so jim dajale živejšo rdečo barvo. Žensko lepotičenje torej ni nič novega. Značilno je, da niti dandanašnje barvanje las ni nikaka nova moda. Pšenični lasje so bdi zlasti v Ni razumel. Uči- starem Rimu modna barva. Cesar Neron se je zaljubil v pšenične lase svoje Popeje, jih opeval v zelo slabih pesmih in jih česal z zlatim glavnikom. Vse njene izpadle zlate lase je dal vdelati v zlato. Galantnim Rimljankam je to Neronovo kavalirstvo baje zelo ugajalo. Kuhana svinjina s hrenom. Razreži dva kilograma mesa od vrata ali reber na koščke, posoli ga in daj v dobro pološčen lonec; prideni tudi košček korenja, peteršilja, zelene, pol čebule, dva zrna česna, lorberjev listič, vršiček timeza, limonove lupine in nekaj zrn celega popra. Nato prilij toliko vode in kisa, da je meso pokrito, pokrij ga in pusti počasi vreti približno poldrugo do dve uri. Ko je meso že precej mehko, ga od-krij ter pusti še nekaj časa odkritega vreti, da se sok bolj vkuha. Deni ga v skledo ter ga potresi po vrhu z nastrganim hrenom ali drobno /.rezanim drobnjakom. Ali pa napravi malo bledorumenega prežganja ter ga prideni k mesu; vse drugo napravi kakor prej. V snegu pečena jabolka. Drobna jabolka olupi, pri peclju izreži koščke jabolk ter jih po-kladaj v stran. Iz srede pa izkroži peške in jih odstrani. Potem malo prevri jabolka in izrezane koščke v vodi s sladkorjem, cimetom in limo-novo lupino, nakar jih odcedi. Nato jih nadevaj z marelično marmelado ter jih zamaši z izrezanimi koščki. Pomoči jih v sneg, zmešan s sladkorjem, in jih visoko naloži v skledo, v kateri jih nameravaš dati na mizo. Potem jih še bledo-rumeno speei v ohlajeni pečici ter daj s sladkorjem potresena na mizo. Čiščenje steklenie. Kadar se steklenice izpraznijo, se navadno kar z ostankom vina položijo v kot, tako da se ostanki skisajo in pri-sušijo na steklo. Pravi vinogradnik pa mora izpraznjene steklenice takoj izprati ter jih umite in posušene postaviti na svoje mesto. Kadar pride čas, da se steklenice zopet napolnijo, zadostuje da jih samo malo izplahneš. Stare kupljene in sploh nesnažne steklenice, v katerih se je nahajala neznana tvarina, se morajo dobro očistiti in oprati na naslednji način: Nalij v kakšen kotel vode, v katero nasuj pepela in daj potem to mešanico prevreti in vanjo potopiti steklenice. Pazi le, da boš počasi vlagal vanjo steklenice, ker sicer popokajo od vrele vode. Ta tekočina bo odločila vso nesnago. Nato je treba steklenice izmiti v čisti vodi. Ako so steklenice umazane od olja in se nameravajo uporabljati za vino, je treba v vsako vsuti pest pepela, nato priliti počasi vroče vode ter nekaj časa tresti. Končno jih umij s čisto vodo. Ako so še nesnažne, ponovi pranje na opisani način. Čiščenje srebrnine. Srebrnino dosti lažje očistimo, če pridenemo vreli vodi žličico soli in peeivnega praška, ter s tem umivamo. Olajšanje zabivanja žebljev. Preden zabijete žebelj v les, ga pretisnite skozi kos mila. Tako ga boste veliko lažje zabili in tudi les ne bo razjokal* ' ZA SMEH IN KRATEK ČAS Lepa nevesta. Evlalija: Evlalija: ^Pustite siromaka, ki je tako beden iu strgan, s Trgovec: Avtomobilski strokovnjak. Janez: «Ali si že kdaj razdrl avtomobil na komade?^ Jože: «2e, že.3> Janez: «In si ga zopet skušal sestaviti?*' Jože: cSkušal, pa ni šlo. Niti mehanik ga ni mogel zopet sestaviti.^ V dijaškem zavodu. Ravnatelj (pred kosilom): «Kdor bo pojedel največ krompirja, bo dobil največji kos niesa.» . Dečki so se razveselili te obljube in neustrašeno otepali krompir. Čez nekaj časa je ravnatelj zopet vprašal: «Kdo se je najedel do sitega» Dečki: «Nič ne dene, gospod učitelj, dežnik je bil itak star in ni bil nič vreden.^ Visoki strop. Javorjev Matija je obhajal svej rojstni dan. V ta namen se ga je pošteno navlekel in domov grede je obležal na trati, nedaleč od doma. Ko se je prebudil, je videč nebo nad sabo v svitu vzhajajoče zarje vzkliknil: <0, presneto je danes strop moje sobe visoko nad menoj 1» Rešitev. V strahu pred mrtvoudom se je Racarjev Nace podal k zdravniku, trdeč, da ga boli vsa leva stran, zaradi cesar je hotel vedeti, ali ga bo zadela kap. ^Položaj je lahko nevaren,* je menil zdravnik. «Ali res?i> se je prestrašil ter je šiloma potisnil levo roko v desni rokav. «Kaj pa delate ?» je osupnil zdravnik. mu je oponeseL cSeveda me je vrgel in sem padel na tla,* mu je sosed odgovoril, Študent Peter: «Ako ga nesemo v zastavljat nico.5 Premetenka. Mož: Zadovoljen. Predsednik sodišča: cSodišče Vas je obsodilo na pet let ječe. Ali se boste pritožili?* * Potepuh: <čemu neki! Vesel sem, da pet let ne bom imel opravka s sodniki.* Preriedignil se je. Zdravnik: Bolniki cPrevzdignil sem se.* Zdravnik: «Kaj ste pa vzdigovall?> Bolnik: Pri policiji. cZakaj denarnice, ko ste jo našli, niste vrnili?* ! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je i/preobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev cElsaflujd*. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Kilor želi imeti KAR« HONtKO, bodisi slovensko, nemško sli gromatiš, naj jo naroži pri J?\ Kuoiepju, Izdelovalcu harmonik na Drenova« griču pri Vrhniki, Ta iz elovalee harmonik jamči za vsako hann n.ko, izdelajo pri njeni, dre leti) vsa poplavila iuvriuje točno, solidno in v najkrajšem času, majhna popravila pa takoj. Stare harmonike stann:ui»va z norimi -proti doplačila. V zalogi ima redno tudi harmonike, ki jih izdelate tvrdka F. Lut>as & sin. 86 Za odgovor naj se priloži vselej pisemska znanka. vsakovrstna, po najugodnejši cen, kakor vsako let > vi-du" v zalog1. Kupim tudi turovi In sto?« Ijenl l©| in ga plačam po najvišji duev ii eni. JOS BERGMAN, tjaUiua, Poljanska cssla 85. Jugoslovanski | kreditni zavod | v Ljubliani, Mariiin trg št. S [A sprelema hranilne vlogo ln vloge na tekoči račun ter jih obrestuje n aj u g o d n e fe. ——...........—......—......................i r i i -,-.- .-T - r- Ve zane vloge obrestuje po dogovoru. Podeljuse proti dobremu poroštvu oseone, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. dobre in zanesljivo, za prevažanje lesa i/, gozda JV sprejme takoj ~fBS 84 aprava, lasao Industrijsko dražb« s o. s. „JEZERSKO( v KoknL KRONE SSIIiES M si zavarujete s pat. «&ntilT&riX obvezo. Cena 150 Din. si Naročila: l SiR, Ljubljana, Stritarjeva oliea 2 Ceniki franka STJEPUŠIN! S I S A K priporoča 9 I boljše tambarice, straue, par- ! titure, šok in ostale potreb- ščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi i Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d, d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene mudele strešuikov, a eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in seidlimo opeko. Stekleni strešnik stalno na zalogi. Na žello se pošljeta takoj popis in ponudba! Izdala za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnlkar. Urejuje Filip Omladii. Za Narodno tiskarno Fran JezerSek