proletarec je OKLA VSK I LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC % Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF *» > j. s. f. and its educational bureau ST.—NO. 1950. Eal«r«4 m , Dw. «, 1M7, *t I h« m** Wfk« at Act «1 Cm*"M ol March J. UM CMmm I«.. CHICAGO 23, ILL., 24. JANUARJA (January 24), 1IM5. ».|hii»he, ki se s problemi na Balkanu veliko peča, je s podpisom svojega sotrudni-ka E. Japouja objavila o tem v poročilu z dne 16. jan. članek, iz katerega je razvidno, da je Peter II., kar se njegove krone v Jugoslaviji tiče, doigral. Služil je čaršiji, ki je bo z njim vred konec, in pa "dvornim damam" ter drugim takim parazitom, ki jim je ljudstvo devetin-devetdeseta briga Značilno je. da je angleška vlada določila za Petrovega učitelja tudi socialista H. Las-kija, ki je prvi uvidel. da ne bo nič "s tem fantom", pa mu je svetoval, naj rajše šolanje pusti, če mu je lc veseljačenje mar. Fant je prejemal, in še prejema |>o $50.000 na mesec, kot trdi ta vir, in ima še razne druge dohodke, ki bi si jih rad obvaroval. Kralj Peter dano mu vlogo dramatično prfčef~ Omenjeni članek, ki se peča o vprašanju Petra in njegovega dvora se glasi: V ranih jutranjih urah 27. marca 1941 so zbrane množice po ulicah in v parkih Beograda navdušeno pozdratvljale svojega novega kralja in nosile s sabo njomu v pozdrav ogromne slike in napise. "Naš rešitelj, naš novi vladar od madeža očiščene Jugoslavije." Prejšnji režim je bil preko noči vržen vsled njegovega pakta z osiščem. Mnogo jih je bilo v tistih manifestacijah, a nihče izmed njih si ne bi mogel misliti, ,da bodo štiri leta pozneje ravno te množice na istem kraju zahtevale, da se ne sme več vrniti nazaj. Takrat mu je bil narod poveril v težkih in temnih urah pred Hitlerjevim napadom vodstvo ljudske vstaje. Po mnogih letih bodo morda zgodovinarji mogli razjasniti vse spletke in mreže, v katere so emigranti okoli njega zamotali mladega vladarja in ga končno privedli v sedanje stanje. Danes je položaj v njegovi domovini tak. da je najbrže zaigran ne le njegov prestol, temveč tudi vsaka možnost njegovega povratka kot zasebnika. Podrobno vse to-danes še ni znano, toda nekaj podatkov je v zadnjem času vendar že prišlo na dan. Spletk na koše Intrige okrog kralja so se začele že na onem malem letališču v Črni gori, kjer so vsi čakali na letala, ki naj bi jih odvedla na varno. Spletke so se nadaljevale v severni Afriki in se razrasle pozneje v elegantnih hotelih v Londonu in ari-stokratičnih gradičkih angleškega plemstva. Navidezno so ti jugoslovanski krogi vedno hvalili narodno gibanje odpora v svoji domovini, toda v pogledu konstruktivne politike se niso mogli nikdar zediniti. Slo jim je le za to, kdo bo imel največ vpliva na kralja in najlepše mesto pri koritu. Kralj sam je okleval in omahoval, podpiral zdaj to, zdaj ono frakcijo. Doma pa je med tem maršal Tito gradil svojo organizacijo za narodno osvoboditev. O tem pokretu kraljevski emigranti niso imeli nobenega pojma. Njih slepota je bila tako velika, da so deloma (Konec na 5. strani.) • Delovanje Vatikana za ustanovitev katoliškega bloka proti rastoči sili in vplivu Sovjetske unije OWI poroča iz angleških in turških virov o prizadevanjih Vatikana za ustanovitev katoliškega bloka v centralni Evropi, ki naj bi bil nekak jez proti Sovjetski urnji in njenemu komunizmu "Anatolian Agency" poroča iz Londona, da je vatikanska diplomacija v tesni zvezi s habsburškim Otonom in njegovo materjo Žito in da je papež sprejel v avdi-jenci nadvojvodo Rupprechta, ki je pretendent za bavarski prestol, Oto pa bi rad avstrijskega Oba pretendenta, posebno Oto, imata med konservativnimi krogi v Angliji, pa tudi v Zed državah, veliko naklonjenosti in ako bi sovjetska vlada ne nasprotovala, bi tonjska Anglija rada pristala v tako rešitev "evropskega vprašanja'' Vatikan dokazuje, da če se to ne zgodi, bo imel komunizem po Evropi prosto pot. Vatikan — oziroma ves klerikalni aparat po svetu — si zelo prizadeva ohraniti Poljsko pod starim režimom in s protiruskega stališča je za nedeljivo Poljsko. Najhujši pritisk na zvezno vlado delajo v duhu vatikanske politike ameriški Poljaki. Njihovi predstavniki trdijo, da zastopajo šest milijonov Američanov poljskega porekla. Naobratno pa so predstavniki protestantskih cerkva v Ameriki na svoji konferenci v Clevelandu izjavili, da je sov etska vlada legalno upravičena pomakniti svojo mejo do takozvane Curzonove črte. Neuradno so kritizirali tudi predsednika Roosevelta, ker je v tej vojni stopil z Vatikanom v diplo-matične zveze Ako je bilo to potrebno prej zaradi vojnih razlogov, je ta potreba izginila z osvoboditvijo Rima, a predsednikov zastopnik je še vedno v Vatikanu. Proti reakcionarni politiki Vatikana večkrat zaropota kak sovjetski list m pred meseci pa se je oglasil poglavar ruske pravoslavne cerkve z izjavo, da se papež po krivem naziva za Kristusovega namestnika na zemlji V Zed državah zelo^udorja po "Vatikanu in klenkalizmu revija "Protestom . Katoliška cerkev je pač mogočna politična kombinacija in glavna trdnjava svetovne reakcije, zato je naravno, da ima tudi mogočne nasprotnike. Jzgube angleškega imperija znašajo že nad milijon mož y Od početka vojne v septembru 1939 pa do konca lanskega novembra so znašale izgube imperija Velike Britanije na vseh bojiščih po zadnjih podatkih l,043v554 mož. Izmed njih jih je izgubila Anglija 635,107, Ka-nada 78,985, Avstralija 84,861, Indija 152,597, Nova Zelandija 34,115, Južnoafriška Unija 28,-943 in angleške kolonije pa 28,-946. Izmed skupnega števila je bilo 282,162 ubitih, 386,374 ranjenih, 294,438 ujetih in 80,580 pogrešanih. Churchill o ciljih Velike Britanije na Balkanu in drugje ZANIKANJA O NAMENIH PROTI GRČIJI, KI NIMAJO TRDNIH TAL — SLOGA V MEGLI DIPOMACIJE. — PREMIRJE Z MADŽARSKO. — ALI PRIDE BOLGARIJA POD JUGOSLAVIJO? Angleški premier je v svojem govoru v parlamentu 19. januarja branil svojo politiko v Grčiji in v splošnem. Vzelo ga je dve uri, da je razložil, kdo je kdo v Grčiji in kaj so njegovi nameni v nji, v Jugoslaviji in v splošnem po vsem svetu. Napad na 41 ročk iste" Civilne), vojno v Grčiji je označil za komunistično podvze-tjej toda je v tem govoru dodal, da to niso taki komunisti, kakršne se smatra v Rusiji za komuniste. ampak "trockisti". S tem je hotel pomagati Stalinu iz zadrege Kajti če bi Chur-chillova armada v drčiji pobijala komunist?, v kakršne Stalin veruje, bi bilo to za sovjetsko diplomacijo silno mučno. Priredba pevskega zbora Napreja Na koncertu zbora Napreja bodo gostovali igralci in igralke dramskega odseka kluba Št. 1 J. S. Z. is Chicaga Dne 11. febrttafja bodo imeli naši Milvvaučani izreden dan. Pevski zbor Naprej bo priredil koncert, na katerem bodo izvajali izključno slovenske narodne pesmi, tiste pesmi, kakor je zapisal France Puncar, ki jih vsi poznamo in znamo. Danes, v teh kritičnih razmerah. ni lahko prireiati konc2rte in priredbe v splošnem; težava imamo na polju slovenske kulture. zato zaslužijo oni, ki se vzlic temu trudijo, naše podpore. To lahko damo s tem, da s svojo navzočnostjo na priredbah damo pogum našim kulturnim delavcem. Udeležimo j s? Naprejeve priredbe! Poleg petja bo vprizorjena Opozicija nc soglaša tudi krasna igra 'Norec", ki jo. Dasi je Churchill prejel v bodo igrali naši Čikažani od parlamentu po tem govoru za-i kluba št. 1 JSZ upnico, je vendarle čutil, da jo Drama "Norec" je izredna ^ r ker večini poslancev drama — drama polna konflik- nj kazalo drugega kakor mu v tov, ekstaze, ljubezni in mašče- ki bi zatrl stremljenja osvobodilne fronte." To je radevolje storil. Ampak diplomatično, v veri, da je na Grškem vse tako ukrenil, da se bo razvijala po njegovih teorijah o demokraciji. Grki dvojno tepeni Tako so bili Grki v tej vojni sedaj že ne samo dvakrat, ampak tudi dvojno tepeni. Osvobodilna fronta je zapisana med bandite in Plastirasova vlada, ki jo je postavila Anglija na krmilo, je bila oteta pred "trockisti" z angleškim vojaštvom ter z angleškimi in ameriškimi bajoneti ter tanki. Monarhistična manifestacija Po tej zmagi braniteljev monarhisti in drugi pristaši konservativnih nazorov poka- Čeprav je Angliji obljubila v ustavnosti, reda in mira, so se Grčjji proste roke. vendar Moskvi ni bilo prijetno poslusati napade proti grškim komuni-1 zali javno na atenskih ulicah in stičnim" barbarom. Če pa sc v množici 50,000 demonstrirali jih označi za trockiste, jc stvai za povrnitev fašističnega gr- v redu. kajti Churchill je v svo ji poslanici d?jal. da so obsov-raženi v Rusiji prav tako. kakor na Grškem. Nacijska grozodejstva tolikšno, da se zde celo po verodostojnih virih nevrjetna tej zavoženosti pomagati, da se kako izmuza. ali pa krizo toliko povečati, da bi postala ne vanja. V njej nastopijo talentirani igralci in igralke, in sicer: Angela Zaitz. Marya Omahen- i varna za ves bodoči razvoj Ve-Mohar. Ann Zimmsr, Ernesti-1 like Britanije. Tako je Chur-ne Mohar, John Olip, John Rak chill zmagal, kot že čestokrat in Milan Medvešek. Slednji 'prej v sličnih situacijah. škega kralja Jurija, za Anglijo in pa proti "sovražnikom demokracije" ("komunistom". Ko so Churchilla v parlamentu vprašali, če si je tako manifestacijo on naročil, je dejal, da je nastala iz ljudskih nagibov. Angleži niso imeli pri nji nič opraviti, a je naravno, da so Grki Angliji hvaležni, ker jih je rešila pred groznim klanjem in dala tej deželi pogoje za miren razvoj. Anglija nima nikakih interesov v tujih deftelah Ena najznačilnejših, in najbolj neresničnih Churchillovih izjav je bila tista, v kateri pra- Časniška agencija UP pravi ženih narodov. dajal v sode, napolnjene z vodo, da so v mrazu pod ničlo zledeneli v njih. Nad malimi dečki pa se je njegov tovariš zabaval s tem, da jih je presekal na dvoje. igra naslovno vlogo in zaeno. Vendar pa je delavska stran „ lfl fJ vodi režijo. ka pred glasovanjem od Chur-1 da Vellka Britanija ne za-Milwaučani, ne bo vam žal. chiUa zaupno zahtevala. da ji sleduJe v Grčxil Prav mkaklh udeležite se v nedeljo 11. fe- obljubi tole: "Grčiji se ne sme osebnih int*res10V' Pač Pa se v poročilu z dne 20. jan. o na- Eden glavnih nacijskih krv- bruarja Naprejev? priredbe! urinili monarhistične vlade iz umaknila, čim nastane cijskem terorju na Poljskem i nikov je bil S. S. Obersturm- Vršila se bo v dvorani South j niU nc drugega takega režima;! ,NadalJe vanje na 3. strani.) med drugim: fuehrer Gustav Wilhouse. Mo- Turn. Na veselo svidenje! _________ Hitlerjev poveljnik v Lvovu ril ie 1iudi ne le Kot nacijski - (v bivši Galiciji) je bil od so- poveljnik, ampak tudi sebi in Ameriška vojna mornarica vjetskih oblasti obdolžen pobi- tovaršiji v privatno zaba- . .. 2godovjnj janja otrok, ki jih je streljal vo z balkona svoje vile je če- « * kot ptice iz gline v strelnih ga- stokrat v "razvedrilo" žene in ° A' J" J lerijah. Odraščene ljudi pa je hceN podiral v bližnjem jetni- škem taboru nesrečne žrtve. Najprvo jih je mučil s tem, da je meril nanje, pa so v smrtnem strahu begali sem ter tja. 2ena, hči in on so se med tem krohotali, a ko mu jc bilo za- V tem poročilu sovjetske ko- dosti' je Stroljal misije je rečeno, da so v Lvovu Vcasi Pa Je dal svoi° Puško in po ostali Galiciji na omenje- ženi» naJ * vežba- in tako ne način- Nerhci poklali 700,- Je tudi ona i*mala življenja po- *JJMJJ . 000 sovjetskih državljanov. Po- *odenim jetnikom. najbolj v zadnjih treh letih. ljakov, Zidov, Cehov, Jugoslo- Sadizma pa tem ljudem ni De|avc| parajte Proletarca vanov in članov ostalih Zdru- (Nadaljevanje na 5 strani.) kot podplrs on vaše napore la boje! januarjam t. 1. je štela ameriška vojna mornarica že 61,045 ladij, kar je več kot jih je imela bodisi kdaj prej ali pa sedaj" ta ali pa kaka druga dežela na svetu. Poleg tega ima 37.000 raznih bojnih letal Največ izmed omenjenih la-dij je narejenih za izkrcavanje , vojaštva Pravih bojnih ladij po ima ameriška mornarica 1,167. i V to pomorsko silo se Je razvila ■i pravičen mir V svojem • inavguracijskem govoru v soboto 20. januarja je predsednik.. Roosevelt •■ pred okrog 7,000 povabljenimi gosti pred Belo hišo v zapriseženjti v svoj četrti termin dejal, da bo njegova glavna briga v prihodnjih štirih letih delati za trajen, pravičen mir. Zmaga sicer ni še dobljena, a združeni narodi so toliko pripravljeni, da jo bodo gotovo izvojevali. Predsednik je ob tej priliki govoril le dobrih pet" minut, torej ?o ni bil kak poseben zgodo: vinski govor, a obljuba, ki jo je dal, je zgodovinska. Zed. države so v tej vojni ogromno prispevale in bo treba še skozi velik* žrtve, predno bomo lahko rekli, da smo v "mirni dobi". Mir po tej vojni ne ho mir v takem pomenu besede kakršne- ljuba, da bo ta dežela na čelu AFL, meni, da se bo zaslužek ga smo poznali po prejšnjih prizadevanj za trajen mir, res ameriških delavcev po vojni vojnah. Kajti "moderni" oboro- žatek v negotovo bodočnost. znižal z 80 milijard na 48 mili ženi konflikti ne delajo več raz- Imamo pa tudi vse polno do- jard dolarjev. Delo v nadure ho like med fronto in ozadjem, mačih problemov. Sedal pripo- odpadlo, pravi Shishkin. in vc- med vojaki in civilnim prehi- vedujejo. in predsednik to še liko delavcev bo znposlenih lc valstvom. Fronta jc sedaj ne posebno poudarja, da nam po par dni v tednu, na milijone f< samo v ospredju, ampak tudi v manjka delavcev. Municijska bo brezposelnih in tako se bodo ozadju. Ameriški kontinent jc industrija da jc baje še poseh- dohodki te mase hipoma zniža- v tedanjem svetovnem klanju no prizadeta in hi bilo v ta na- 11 in z njimi nakupna moč, ka- edina izjema, ker sem še niso men treba tudi delavce progla- bo udarec tudi za farmarje in dosegla ne sovražna letala, ne siti za državno svojino, kakor trgovino. raketne bombe, ne "leteči ro- vojake. A na drugi strani se Roosevelt upa, da bo vlada botr. Ampak vsi vojni veščaki oglašajo sociologi, ki svare, da temu problemu kos. zato veru- soglašajo, da v prihodnji vojni bo ie v prvih tednih po konča- je, da bomo dobili ne samo mir ne bo noben kontinent več iz- ni vojni nad dvajset milijonov trajne vrednosti, ampak tudi vzet. Dasi še tc vojne nismo delavcev na cesti, eko se ne za- take ekonomske razmere, v ka- končali, že veliko govore o tre- čnemo brigati za naglo preme- kršnih bo mogoče tudi delav- tji in iznajditelji se trudijo, ka- nitev iz volne industrije v pro- cem dostojno živeti. Ako bo to ko morilne in rušilne naprave dukcijo za civilne potrebščine, i obetanje res izvršeno, bomo vi- činihitrejše izpopolniti. Ekonomist Boris Shishkin. kl deli čim se sedanji kongres Zato je predsednikova ob- načeljuje uradu za statistike v svojih nalog resno loti. Mednarodno delavstvo pred velevažnimi vprašanji Predstavniki delavskih organizacij, ki se zberejo meseca februarja v Londonu, bodo imeli pred sabo mnogo važnih problemov, ki se tičejo vse človeške družbe, posebno še delavstva. Na tem mednarodnem sestanku bodo zastopane unije CIO, eksekutiva AFL pa je povabilo odklonila, češ, da sovjetskih delavskih organizacij ne smatra za svobodne unije, zato noče z njihovimi zastopniki nikakršnega opravka. Vse druge delavske organizacije po svetu pa so se odzvale vabilu. To prvo mednarodno konferenco v vojnem času je sklicala zveza angleških unij. + Zastopniki bodo razpravljali o bodočem miru in o vprošonju kako čim uspešnejše pričeti mednarodne akcije za dviganje življenskega standarda delavskih in kmečkih množic. Dalje o socializmu, o reorganizaciji mednarodne zveze strokovnih unij in o obnovitvi socialistične internacionale. Francoski in italijanski socialisti so izjavili, da se z obnovitvijo delavske politične internacionale ne sme odlašati, Tu pa nastane vprašanje bodočih odnošajev med socialističnimi in komunističnimi strankami. Angleška delavska stranka je v začetku lanskega leta predlagala ruski komunistični stranki skupno intcmacionalo in tudi francoski socialisti so za tako rešitev, a še rajše bi, da se delavske stranke posameznih dežel združijo. S tem bi postal problem mednarodne združitve veliko bolj enostaven. Upajmo, da se bodo zastopniki delavstva zavedali velikanskih odgovornosti in prevzeli v svetovni politiki vodilno vlogo, ker jim v tej dobi zgodovinsko pripada. •t M — PROLETAREC LIST ZA INTERESE D>*JtVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Imlaja Jm»itoT>nika D«l«fib Tiskov«« Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE £VEZE .VAJOTO NINA t Zedin jenih drlavan u celo let« 13.Ou; ta pol lfto $1.76; aa četrt let* $1.00. Inozemstvo; sa celo leto $3.10; sa pol leta $8.09. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najposnej« do pondeljka popoldne ta priobčit«« v številki tekočega tedna. PROLETAREC Hioliahed every Wedoeaday by the Jugoalav Workmen's Publishing Oo. Inc. Katablimhed 199«. Editor_________________________ Business Mansfer........ ..............Frank Zaiti ......Charles Pogoreiec SUBSCRIPTION RATES: Jinud .States: Oae Year $3.00; Sit Mouths $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, Dne Ycar $3.50; Sit Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephonet ROCKVVELL 2864 čemu toliko zahtevonjo za uvedbo prisilne delavnice? Ko je predsednik Kocsevelt pred okrog letom dni predlagal uvedbo obveznega dela. je ob enem dostavil pogoj, da je za sprejem takega zakona lc. ako se ob enem odpravi vojne dobičke. Dovoljen naj bi bil le minimalni profit. Kongres je namesto tega dal korporacijam še nadaljne "olajšave', da si bodo po vojni z nabranimi rezervami toliko hitrejše pomagale. To se pravi, da bodo iz njih lahko plačevale dividenae tudi ko vojnih naročil nič več ne bo. Tako je tudi predloga za uvedbo prisilnega deia padla v vodo. Predsednik Roosevelt jo je ob otvoritvi sedanjega kongresa znova obnovil, tokrat brez pridržka, to je brez zahteve za odpravo vojnega profitarstva. Dejal je, da je stvar nujna, da municij-f ka industrija trpi na pomanjkanju delavcev in da je treba našim armadam priskočiti v sodelovanje z večjimi pošiljatvami, kakor so jih sedaj deležne. Ob enem se je v časopisju in v radiu povečalo kampanjo proti stavkam in v vsaki taki jeremijadi govornik ali'pa člankar ponavlja, češ, glejte, vojak prejema le $50 na mesec plače, delo čez ure mu sploh plačano ni. tvega življenje, a delavci v njegovi 'leželi stavkajo, za nadure pa zahtevajo poldrugo ali celo dvojno plačo! t Ni čudno, ako vojaki z bojišč pisarijo domov o mržnjah. ki jih goje do delavcev, a v glavnem proti unijam, češ. da jim s svojo taktiko strežejo po življenju! Navadnemu zemljanu se zdi tole jako čudno: Vzlic vpitju proti stavkam, ki so redke in malenkostne, vzlic trditvam o pomanjkanju delavcev v vojni industriji, slišimo dan za dnem ugotovitve, da bo izid te vojne odločila — oziroma ga je ie odločila — ameriška produkcija, ki je tolikšna, da sploh nima primere v zgodovini. Ne samo, da se z njo zalaga našo armado, ki šteje okrog 12 milijonov mož, ampak tudi angleško in sovjetsko; ob enem pomagamo s proizvodi ameriške industrije in agrikulture ver ali manj tudi vsem drugim združenim narodom. Zmerom se tudi poudarja, da je ameriška armada najboljše opremljena, najboljše hranjena in najvišje plačana. A kar naenkrat pa zadoni znova po deželi, da vsega manjka, da je v produkciji kriza, da domača fronta zanemarja svojo nalogo in jo je radi tega treba PRIMORATI služiti koristim svoje dežele, namesto lenariti. Kongresnik May (demokrati se je po Rooseveltovem govoru takoj potrudil s predlogo za uvedbo prisilne delavnice. Delavce od 18. do 45. leta, o katerih bi merodajna oblast ugotovila, da ne služijo vojni produkciji, se bi vzelo v delavske batalijo'ne in se jih poslalo na delo kjerkoli bi se jih najbolj potrebovalo. Prejemali bi enako plačo, kakor vojaki, toda razne koncesije, ki so jih vojaki deležni, bi bile za delavce črtane. Za to predlogo se je navdušilo precej ljudi iz tistih krogov, ki lc študirajo, kako bi pod masko vojnih naporov organizirano delavsko gibanje čimprej uničili ali ga saj onesposobili za akcije Toda višjim oficirjem v VVashingtonu se je zdela Mayjova predloga poniževalna za armado in so nastopili proti nji. V resnici je bila poniževalna za delavstvo. Napaka v nji po mnenju častnikov je bila v tem, ker je delavce vzporejala z vojaki in jim določala "vojaško" plačo. Spremenjena predloga je to "hibo" opustila. Določa pa kazni za delavce, ki se bi branili ponujanega jim dela v vojnih obratih, ali ki bi izostajali z dola, ali si ga prebirali, namesto da bi ostali na svojem mestu in producirali. Kazni, ki jih predloga določa, so do $10,000 globe in do 10 let zapora. Pred kongresnim odsekom, ki ima opravka s takimi predlogami in s predsednikovo zahtevo za uvedbo obveznega dela. so se oglasili ludi predstavniki unij CIO, AFL in pa nepridruženih unij. Vsi so izjavili, da ako je v kaki municijski tovarni resno pomanjkanje delavcev, se naj problem reši vzajemno z unijami, delodajalci in vlado. Uvedba prisilne delavnice pa bi stvar le poslabšala. Kajti ako je dclavcev v teh razmerah v splošnem premalo, se jih niti s še takimi naredbami ne bi moglo pomnožiti. Vse, kar bi s kopiranjem fašističnih metod dosegli, bi bilo to, (iu med tem ko se borimo za odpravo fašizma v Evropi, bi ga dobili v svoji deželi. Tudi zveza iiidustrialcev se je oglasila proti prifilni delu^ hm. Da-li je to storila iz prepričanja, ali pa samo navidezno, cli* bi i/gledalo, kot da je ona z unijami vred proti, to vedo najbolj listi v kongresu, ki imajo z delodajalci intimne zveze. Mnogi smafrajo, da so s svojim nasprotovanjem skušali napraviti v javnosti vtis, kot da podpirajo stališče unij, a v resnici je bila to U prevara. Kajti predstavniki delavstva so zooer nrisilno ^»i~vr.'co tudi s stališča, da bi v nji imela oblast pravico delavca poslati v sluitio kamorkoli - ne v korist delavca ali vojnih naporov, pač pa za delodajalčev privatni profit. Ako pa bodo delodajalci "proti", bi to argument predstavnikov organiziranega delavstva izpod bilo V vsej tej gonji za pospešen je produkcije so glavna tarča unije in "stavkarji". In ker je domalega vse ameriško čaaopisje last gospodujočega kapitalističnega sloja, je naravno, da se de- JOŠKO OVEN RAZGOVORI GORNJE JE SLIKA IZ FRANCIJE, predno se je pričala Hitlerjeva tesperatna ofenziva. Na desni je francoski tank, in na levi nemški vojaki, ki so se mu podali. KATKA ZUPANČIČ: Precej takih prerokov, katerim bi Rusija nikakor ne mogla ustreči, neglede kaj bi storila, je zatrjevalo, da se sovjetska ofenziva to *imo sploh ne dogodi. Ampak jo je rdeča armada le pričela na svoj stari grandi-jozni način, kot to znajo le Ku-si Ko to pišem, je bila ofenziva šele v začetnih dnevih, a že v teh so bili njeni uspehi presenetljivo ogromni. Toda ne samo za Ruse, ampak najbolj za tiste, ki so mislili, da rdoca armada počiva, ne pa se pripravlja za udar. Varšava je svobodna in mnogo drugih mest na Poljskem. Rdeča armada je ob nemški meji, ponekod že čeznjo. Otvoritveni dnevi te ofenzive so bili strašni, kar so potrdili nemški in ruski poročevalci. __Glavno besedo, kot še vselej v ruski ofenzivi, so imeli topo- VA2NA SEJA PODRUŽ- vi Njihna rušilna moč je ogro- IVERI Kralji hočejo tron ; če bi bilo po njegovi volji, ne Oni večer sem nekoliko pre- bi imeli na svetu niti ene lju- kasno zavrtela gumb na radiu dovlade. Imeli bi pa le en hlev in tako sem ujela le konsc ko- in enega pastirja. Ta pastir bi mentatorjevih razpravljanj o bil rimski papež; vse v enem: grških in jugoslovanskih kra- cerkveni in svetni vladar Tudi ljevsko-političnih težav. Sliša- papeža bolijo razni 4exi\ zlasti la sem le še: "A king is a king is a king is a king." Uporabil je slog Gertrude Stein — "A rose is a rose is a rose is a rose", pa ga raztegnil na kralje. Seveda je hotel s tem pouda- tisti, ki bi utegnili biti velika opora katoliške cerkve. Lahko bi vprašali, lakaj se ti izbranci toliko pehajo za prestol, ko bi lahko našli sto načinov, če hočejo narodu in domo- riti, da se je kraljev težko otre- vini dobro. Pa ste že slišali, da sti, ne pa jih primerjati z roža- bi kdaj kateri le migni) z me- mi. Kajti roža je roža in ostane zincem domovini v prid? Ne roža. pa naj kdo pritrjuje ali jaz. zanika. Za kralja sta pa pritr- Vse njihovo prizadevanje, ditev ali pa zanikanje lahko od- največ tajno spletkarjenje, je ločilna, zlasti če je odnesel pe- usmerjeno edinole na nesrečni te iz dežele v času. ko se je nad obaldahinjeni stolec Zapove- njo pokazal črn oblak dovali bi radi in uživali kra- Večinsko zanikanje v njego- ljevsko čast. Kdo ne pozna iz vi* državi bi pomenilo zanj, zgodovine celo vrsto krvavih predpono 'ex\ ki je za vsako nasledstvenih vojn. ko so po kronano glavo hudo strašilo, dva. včasih i po trije hkrati si- Ex' namreč nima trona. Mi na- lili na eden in taisti prestol? vadni Zemljani pač ne moremo presojati, kakšno magično moč Ubogi narodi pa niso imeli pravice, ne moči, da bi se složno ima in kakšne občutke vzbuja dvignili, pa postavili tron z tron. po slovensko tudi prestol, baldahinom vred pod kap — Vemo le, da so včasi sedeli na i "Tu ga imate, pa se tepite zanj! njih napol norci in semtertja Mi smo lahko brez te šare in tudi bebci. Vemo tudi, da so se- brez vas .. Ni»o imeli te modeli na njih zločinci in krvniki. ;či; imeli so le kri, da so jf po Vemo tudi, da so sedeli na njih nepotrebnem in sebi na škode posamezniki, ki so imeli vrtnar- prelivali v bratomornih bitkah, ske, ali kake druge sposobnosti Zlo monarbisličnih vlad tiči in so bili tudi 5 00 .4 00 6 00 5.00 $ 00 1.471 00 Prispevateljev v tem izkazu 4. Skupaj Prejšnji izkaz Skupaj mesecev, da teren v Vzhodni , Prusiji zamrzne, rajše takoj udarili čez Karpate na Ogrsko, I kot pa da bi dali Nemcem časa ! za odpočitek in reorganiziranje njihne armade Nemci so to nevarnost ruske strategije hitro zapopadli. Kdor ne verjame, naj pogleda borbo za Budimpešto. Elliot pravi o tem med drugim: "Če še kdo (Jvomi o tem. naj samo pomisli, kaj bi se zgodilo, ako bi imel tiste divizije orožja zlezli narodu znova na hrbet. Zbrali so se z vseh krajev Grčije, da naredi' večji vtis in se angleški vladi za svojo rešitev dostojno zahvalijo Okrog 50,000 ljudi Je bilo v tej rojalistični manifestaciji Mogoče, da so za enkrat s pomočjo takozvanih demokratičnih osvojevalcev ugasnili luč svobode v stari Akropoli. Ali sile socialne revolucije so neizprosne. Mogoče, da jih za neka j časa ustavijo — mogoče je to Ali to so sile, pred katerimi niso varni niti osvojevalci. Churchill je vzlic zaupanju, ki ga jc bil v parlamentu znova deležen, zanetil nekaj, kar ima lahko usodne posledice tudi za Anglijo. Pri nas V reviji 'Nation" z dne 6. januarja je priobčen govor bivšega ministrskega predsednika spanske republike Juana Nt-grina. ki se ga je namenil oddati po radiu udeležencem shoda v Madison Square Gardnu v Nevv Yorku pod avspicijo omenjene revije v protest proti nadaljevanju odnošajev naše vlade z diktatorjem Francom. V zadnjem momentu mu je angleška vlada v Londonu, kjer se Negrin sedaj nahaja, zabranila govoriti v radiu, dovolila pa mu je besedilo govora poslati v Nevv York telegrafično. Tako je Negrinov govor na tem protestnem shodu proti fašistični vladi v Španiji le prišel na dan. a njegova vsebina je tako važna in živa, da jo je vredno pre-čitati. Priporočam, da naj to vsakdo stori. Posebno za nas Jugoslovane je vredno, da se seznanimo z Negrinovim govorom. kajti v rdeči španski zemlji gnijejo kosti mnogih Jugoslovanov, ki so šli tja, da jo pomagajo oteti pred fašizmom. Negrin ne govori toliko o preteklosti — saj jo na žalost plačuje današnji svet s potoki krvi — brez da bi državnike kaj iz-pametovalo; razpravlja pa o bodočnosti Španije in vsega sveta. Njegove besede so grenke. besede človeka, ki živi v pregnanstvu; preroške besede bojevnika, kot so bile takrat, ko je povedal, sredi tistega neenakega boja, ko se je španska republika borila na smrt. ko so ji demokracije, namesto da bi ji priskočile na pomoč, s svojo lažno nevtralnostjo prerezale vrat; one dni jim je dejal, da je napad fašizma na špansko republiko uvod v svetovno vojno številka dve in da bo demokratični svet plačal zelo drago s krvjo an materijalno to svoje izdajstvo. Žal, da se je zgodilo kakor je prerokoval, toda ne po krivdi španske republike. V svojem pisanem govoru je poudaril željo, naj Amerika ra- (Konec na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Ako je grška osvobodilna fronta (EAM-ELAS) res drhal samih tolovajev, kakor trdi Churchill, čemu ji premier Pla-stiras s angleškim odobrenjem ponuja spravo in zastopstvo v vladi? Ta tako pristranska angleška propaganda mi nikakor ne gre v glavo! VLADIMIR RIJAVEC: IIO V. Ž IV O IS T Pol pritiska je zdrknilo v teh par trenutkih z moje duše. Sence v dvorišču so oživele; za sabo sem zaslišal prej dobro znane in potem pozabljene udarce Funtezovega kladiva; ženski glas izpod strehe je klical Arin-ko. Saša se mi je nasmehnil in stekel čez dvorišče in pod mogočnim obokanim vhodom našega gradu ven na cesto. Tisti večer mi je mama pela in mi pripovedovala kot nekoč. Za roko me je držala ter si jo stiskala k licu; iz njenih oči je izginila skrb in vprašanje, zakaj umiram, tudi... Jo je pomirila, moja nemirnost, vprašanje nemara? "Kje je Saša?" "Saša?", se je začudila. "Ce hočeš, pokličem Stanka, Arin-ko...?" "Ne, ne! Saška!," sem vztrajal. Nekaj časa je mislila, me pogledala in odkimala. "Jutri ti ga bom pokazal.. "Boš Tonček .. Slonela je ob meni, dokler nisem spustil vek. Od daleč me je sladkoprijetno dražila in me motila njena polglasna uspavanka. Za hip me je zdramil iz polsna poljub, ki mi ga je pritisnila na čelo in vonj njenih las, ki so se mi vsuli po» licu. Nasmehnil sem se ji z očmi, — jih spet zatisnil... in njen obraz je ostal tudi v sanjah njen, še malo se ni spremenil. Kdo ve, nemara ni prazno, kar pripovedujejo o usodi. Da je, in da je celo Človeško življenje niz vnaprej določenih dogodkov, ki se jim ni mogoče izogniti. Potem je bilo tudi meni usojeno, da bom srečal obraz, ki me bo rešil osamljenosti, za-grenjenosti. Ni se mnogo razlikoval od drugih, le v tem mogoče, da je bil za spoznanje resnejši, otožnejši... in vendar toliko, da bi ga bil našel še leta in leta kasneje. Nič manj se mi ni zarisal v spomin nego obe-šenčeve roke in prsti. Sašin obraz ... Vrnila se mi je razigranost in smeh tudi, ostal je le občutek, da so z minutami minevala leta, da sem se postaral, in tega se nisem mogel otresti nikoli. Bil sem srečen, kadar sva tičala skupaj, in on nič manj. še opazil nisem, da se ga otroci izogibajo, da utihnejo, če stopi na dvorišče... da ga odrasli gledajo z mržnjo in kričijo včasih nanj. Prezrl sem, da se nama ni nikdar nobeden pridružil, kadar sva se igrala ali se lovila po prašnih ulicah; prezrl sem, ker nisem nikogar pogrešal in mi je bilo všeč, da naju nihče ne moti. Kdaj pa kdaj se je sicer Saša zamislil, se kdo ve kam zagledal, in je bil njegov pogled otožen, žalosten, — a le za par trenutkov, potem je stresel z glavo, da so se mu črni lasje vsuli po čelu in se mi nasmehnil. Menil sem da se je spomnil 1 sto, da sem lahko otipal njepe besede, in če kdaj nisem bil zadovoljen, da sem brskal in spraševal dalje, je vedno končala prav na kratko: Tako je pač .-.. , . 4 „ ... *. * • i Vedno je bilo in mora biti tako! očeta, zato sem rajši molčal, da I . . . . Se spominjaš sestradan- b«. ki me je stresla, kadar mi je!H,ev' ki 80 jih "»peljali vojaki? __i«,____\ J lam za zaveso si se skrival m ne bi tudi mene zmotila podo- prišla pred oči. Vabil me je k sebi. Prvič sem se branil; bal sem se nesrečnega okna, pa sem našel v kuhinji toliko novega in zanimivega, da sem pozabil nanje. Prosil me je, naj pridem še; tudi njegova mati me je prosila. Bila je majhna in drobna. Na glavi je vedno nosila temno ruto in je govorila tiho in bolano. Po navadi je sedela ob oknu, a ni nikoli pogledala skoznje in kadar je hodila po kuhinji, je držala roko pred sabo kot slepci. Pozneje mi je Saša povedal,' da mama res vidi iz dneva v dan slabše, — ali takrat me je čudilo, saj so bile njene oči žive in pogled jasen, zgovoren, da sem često vedel za misel, ki mi jo je hotela povedati, še preden jo je izrekla. — In vedno, kadar sem vstopil, me je vprašala: "Si ti Tonček?" imela me je rada kot Saška. Prva senca je prišla s Stankom. V šoli sem ujel drugi red. Zdelo se mi je. da po krivici; bil sem prepričan, da sem odgovoril dobro. Ko sem se vračal domov, sem srečal na stopnicah Stanka in mi je prišlo na misel, da bi njega pobaral, kako in kaj. Izognil se mi je z vprašanjem, zakaj vedno tičim s Sa-škom. — Tako čudno, nerazumljivo in brez vsake prave zveze so zvenele njegove besede! .. . Kaj naj bi mu bil odgovoril?.... Kar sem čutil: da sem našel v Sašku dobrega prijatelja in sorodno dušo, nisem mogel niti v mislih izraziti kakor bi rad. In nisem mogel, ker mi samemu ni bilo jasno, zakaj seir. so me strahoma spraševal, kaj bo z njimi... Kaj?—Umikala sem se ti z odgovorom; bala sem se ti povedati, da se ne bo vrnil nobeden izmed njih. In se ni! . .. Premlad si bil, da bi me bil takrat vprašal, le kam jih vodijo, marveč zakaj jih vodijo in kdo je kriv, da jih. — Niti danes me ne vprašaš ... In če ti povem ...? Saško v oče ..." Pretreslo me je. Ko sem se srečal z maminim pogledom, sem razumel, zakaj mi je tako dolgo prikrivala resnico. Čutil sem, da ji je žal in da se kesa, da mi jo je sploh povedala. Ni mi hotela klicati v spomin slike, ki me je kda> pa kdaj strašila in se je nisem mogel nikoli popolnoma otresti. To so bile neznansko dolge roke s tankimi, koščenimi prsti, ki so s svojimi kretnjami želele povedati edino resnico,... steklene oči, brezzoba usta in noge. ki so semtertja zakorakale v prazno... "Obesil se je," sem rekel, drugega nisem mogel. Rad bi bil zajokal in vem, da bi mi bilo odleglo. Pa sem naslonil glavo na mamino rame ter požrl solze. "Ne, Tonček," je priznala tiho, ali sem nemara le sanjal. "Ni se obesil, — obesili so ga..." ... Rekla mi je mama, da ljudje neradi pozabljajo storjene jim krivice. Takrat ne, toda pozneje se mi je zjasnilo vse to in tudi zakaj se mi je Stanko izognil, me ponižal. Storil je pač kakor so ga naučili, zato sem mu odpustil, — vendar se ni nikoli podrla pregrada, ki je tisti dan zrastla med nama. Ostala toliko približal prav Saši. ki se»sva vsak na svoji strani, vsak v poprej še zmenil nisem zanj in svojem svetu, še ko sva se boga skoraj poznal nisem. rila ramo ob rami za isto stvar. "Molčiš? .. . Suft! . . . Stanko Dostikrat sem si prav zaradi me je prežimo pogledal in od-brzel v pritličje. Ni se ozrl, ko sem ga poklical. Potožil sem se mami. Ni se začudila. Pobožala me je po laseh in se mi zagledala v obraz "Vedela sem, Tonček, da bo prišlo. In je, ker je moralo priti... ker ljudje neradi pozabljajo prizadete jim krivice. — Ce je dobro, da jih ne? — Ne vem, Tonček. Morda si boš tudi ti kdaj zadal to vprašanje ... Kakšen bo odgovor? — Lahko jasen in odločen,... ali pa ne ... toda s svojim odgovorom ne boš nič spremenil: ljudje bodo, kakršni so bili..." Nisem je razumel. O ljudeh je govorila, o krivici, in njene besede so bile čudne, učene, kot tega očital, da sem malenkosten, da krivično mislim o ljudeh, da jih obsojam že zaradi ene same, drobcene brezpo-membnosti. Kaj morem zato, če jih res?! ... Vrgel je prvo senco, ki ni ostala edina ... (Dalje prihodnjič.) VABILO NA SEJO JPO-SS IN SANSA Chicago, IN. — Na zadnji seji v naslovu omenjenih podružnic je bila udeležba tako slaba, da ni bilo mogoče izvoliti odbora za tekoče leto. Vsled tega je bilo sklenjeno, ,da se skliče seja na pondeljek 29. januarja z namenom, da se izvoli odbor in pa, da se vse potrebno sklene . ji* . i i 1 glede prireditve, ki se bo vršila da mi jih je čitala ,z knjige.,« ^ g; y American Napisal sem jih po svoje, - Bohemian dvorani na lg cegti dobro vem, da so bile drugačne, bolj globoke. Ali pa niso bile in . so se mi le zdele take, ker se ni še nikoli spustila v pogovor o svetu, krivicah, duši. Kadar mi Vsled tega ste vabljeni vsi stari in novi zastopniki in pa vsi stari odborniki, da se gotovo udeležite seje v pondeljek 29. januarja točno ob osmih zvečer v IZŠEL JE DR. KERN0V Angleško-slovenski BESEDNJAK * Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. je hotela pojasniti kako ^ \romailnovi dvorani ,902 w jo je razc.st.la po svoje: prepro-, Cermak R<,_ Udeležite se brez osebnega vabila. Kakor že zgoraj omenjeno in že enkrat prej poročano, se bo vršila velika prireditev chika-ških podružnic JPO-SS in SANSa v nedeljo 29. aprila letos. Zato so vsa društva v Chicagu in okolici prošena, da na isti dan ne prirejate svojih zabav, da ne škodite nam in sebi. John Gottlieb. NA SEJI KLUBA ST. 1 BO RAZPRAVA O RELIFU Chicago, III. — V petek 26 januarja bo redna seja kluba št. 1 JSZ, na kater* bodo podana važna poročila in pa nekaj še nerešenih zadev s prejšnje seje bo na dnevnem redu. Ko bomo s tem končali pa bo nekaj poročila o relifni akciji za Jugoslavijo, o norčevanjih z nje v nasprotnih listih in o politični situaciji v splošnem, ki ima v tej vojni tudi pri delitvah podpore veliko opraviti — še celo več kot pa v prejšnji vojni. — P. O. "MODERNA" VOJNA NE PRIZANAŠA. Slika is nekega mesta v Belgiji, na katerega Je padla nrmšku raketna bomba in raimetala ubite civiliste vsenaokrog. O., je obnovil naročnino in naročil še 5 koledarjev. Cleveland, O : Joliu Krebel je i »oslaI naročnin in $7 75 v tiskovni sklad ter članske prispevke za klub št. 27 JSZ; Rose Jurman je prispevala $10 v tisk. sklad, $2 pa John Močnik, ki ima trgovino in krojačnico na 185. cesti in se večkrat spomni naših skladov. Jože Dum je poslal 2 naročnini in novce za prodane koledarje; provizijo je prispeval tiskovnemu skladu. Anton Jankovich je naročil še 100 koledarjev. Pravi, da noče ! prav nič zaostati s prodajo koledarja v primeri s prejšnjim 1 letnikom. Brž da jih bo še naročil. Anton Pečnik, Wadsworth, O., je poslal $5 v sklad 300terih in naročilo za 4 koledarje. Frank Bregar, Avella, Pa., je poslal novce za prodane koledarje ter 4 naročnine, od teh 2 novi in $1 v tiskovni sklad. Anton 1*ratnik, Diamondville, Wyo., je poslal 6 naročnin, $5 v tiskovni sklad in novce za prodane koledarje. Provizije ni vzel, kar je njegova stara navada. | Louis Barborich, Milvvaukee. Wis., jo poslal 7 naročnin, novce za oglase v koledarju in naročil še 50 iztisov koledarja. Lawrencc Selak, Star City, GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC fHJHBHH _ , . ..... i o * * • d"- i t . o m a |W. Va., je poslal 6 naročnin in Ta kolona bi bila morala za- 2 novi in $5 v sklad 300-terih.!^ ^ tiskovni sklad gledati luč sveta že par tednov ki jih je prispeval Anton Ma- s ° nazaj, ampak iz knjigoveznice rinsich. so mi napeljali koledarja toli- Leo Junko, Detroit, Mich , je ko, da je bila skladiščna soba poslal 5 naročnin. docela zatlačena z njim in gaje Maks Knaus, Traunik. Mich ,, j bližnjega Parkhilla pa 4 bilo treba razposlal, po nagibi- je poslal eno narocn.no ,n že nar6iM 'n(%ce za £ane nah. da gre med ljudstvo. S ko- drugo naroc.lo za koledar, pro- koledarjp jn „ tiskov„i sklad Joseph Snoy, Bridgeport. O., je poslal eno naročnino in naročil še 3 koledarje, Louis Pavli-nirh (Bellairei pa novce za prodane koledarje in $1 v tiskovni sklad. Anton Gorcnz, Springfield. Frank Cvetan, Johnstown, Pa., je poslal 8 naročnin ter naročil 5 Kernovih Besednjakov in še 50 koledarjev. Frank Pod- ledarjem smo'bili malo pozni, vizijo od obojega pa prepustil poleg vsega tega pa še zatrpana tiskovnemu skladu, pošta z božičnimi pošiljatvami Frank Jamnik, Sheboygan, in zraven tega neskušeno oseb- Wis., je poleg svoje poslal tudi je v poštnih uradih. Vse to je eno novo naročnino in naročil zamudo le še povečalo. Toda Kemov Besednjak Obnovil je kljub temu s strani naših za- naročnino tudi Anton Zorman stopnikov ni bilo 4 kihanja", da- jn dodal še $2 za tiskovni sklad. I m"je"poslaTs"naročnine" si so nekateri poslali naročilo še začetkom meseca oktobra, kar znači, da znajo upoštevati naše težkoče. Vedeli so pač, da bodo koledar prejeli, čeprav malo bolj pozno. Kar se kole- Frank Stih je poslal 2 naroeni- John Spiller, St. Louis. Mo., je poslal 2 naročnini, naročil Kernov Besednjak, en koledar ni in naročil še 35 koledarjev. Pri prodaji koledarja mu je veliko pomagal Leo Milostnik, j ter prispeval $2 v tisk. sklad, tajnik društva št. 344 SNPJ. Pi- pravi, da se bo kmalu spet sala sta tudi po imenik naroč- j oglasil, darja tiče. moram reči, da grelnikov in po pobotne knjižice,' John Kosin, Girard, O., je poprav dobro v promet. Naročili ker. zdaj, ko sta končala s pro- slal 2 naročnini in $3 v tiskovni smo ga tisoč izvodov več kot dajo koledarja, se bosta lotila | sklad prejšnjega letnika, pa kot iz- agitacije za list. f Mary Marinšek. Gallup, N. gleda, bo zaloga ktnalu posla John Pauhc Gardena. Calif .! Mex., je poslala dve naročnini. Veliko je bilo letos naročil od je obnovii naročnino in prispe- j Katic Horvatin, Nevv York, val $2 v tiskovni sklad N. Y., je naročila 4 koledarje in NaroČite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. zastopnikov za razprodajo, še več pa posameznih Vse to pa da eni osebi dela z zavijanjem, da kaj! Pa nič zato. Glavno je, da je koledar zunaj med čita-telji. Naše aktivnosti zadnje štiri tedene so bile: Frank Oblock, Tiona. Pa , je poslal $15 in naročil, da se ta znesek razdeli na 1-letno naročnino, en Majski glas, koledar, ostalo pa v tiskovni sklad in sklad 300-terih. "Z menoj ne bo več kaj prida, sem v letih, toda, storil bom kolikor bom mogel za našo stvar in dokler bom mogel." Tako piše. Morda je res kot pravi, toda soditi ga po duhu v pismu in v aktivnostih bi človek mislil, da je še zmerom mlad. Ančka Mahnieh, Waukegan, IU., je poslala 2 naročnini, $1 v tiskovni sklad in $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval Gospodinjski klub SND. Martin Judnich je poslal 1 naročnino in $3.25 v tiskovni sklad; Jakob Mesec 4 naročnine in $7 v tiskovni skald. $2 je dal John Butchar, $5 pa sta prispevala s soprogo Jennie. V Chicagu smo bili sledeče aktivni: Upravnik je dobil 12 naročnin. Milan Medvešek je prispeval v «kl»H 300-terih. Peter Bernik je plačal naročnino kar za tri leta skupaj, in ker je bil z njo nekoliko zaostal, je za kazen" poslal $1 v tiskovni sklad. Vse to nam je zanj izročil Frank Bizjak. John Chama-zar je dobil 2 naročnini, Angela Zaitz 2, Frank S. Tauchar 6, Luka Groser 2, Joško Oven 2, Filip Godina je pa prispeval $5 v tiskovni sklad. Joe Oblak je izročil 2 naročnini ih $1 v tisk. sklad. Lenhart VVerdinek, Thomas, W. Va., je poslal 3 naročnine in naročil 9 koledarjev. Frank Klun, Chisholm, Minn. je poslal listu kot novoletno darilo 2 novi naročnini in naročil 30 koledarjev. Dve novi naročnini je poslal tudi Louis A. Ambrozich, ki je zdaj spet v zdravilišču Nopeming. Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo* 'je poslal 8 naročnin, med njimi Anton Shular, Arma. Kans., poslala pozdrave osebju pri li- je poslal 9 naročnin, članske istu in drugim. Istotako mi vra prispevke za klub št. 21 JSZ in novce za prodane koledarje. Naročil jc šc enega. * camo nji. Anton Zornik. zap. Penna.. jc poslal 31 naročnin. $3 75 v ti- Frank Leskovshek , Port skovni sklad in naročil še 150 VVashington, Wis., je obnovil koledarjev. naročnino, poslal $1 v tiskovni Frank Reniitz, Ročk Springs, sklad in $5 v sklad 300-terih.! Wyo., je poslal 3 naročnine in ob enem je naročil dva koledar- i novce za prodane koledarje, ja. I provizijo pa prepustil tiskovne- Mike Kopach, Barberton, O., skladu, je poslal dve naročnini. Aloisj John Marolt, West Mineral, Frances Oblak, Bridgeville, Pa., je poslala dve novi naročnini in članske prispevke Prosvetni matici od društva št. 295 SNPJ Anton Udovich, La Salle, IU., dve naročnini, $2.50 v tiskovni sklad ter novce za oglase in za koledar, James Dekleva, Gowanda, N. Y., pravi, da so mu vremenski bogovi pri prodaji koledarja močno nagalali, vendar je raz-pečal vso zalogo. Poslal je tudi $1 v tiskovni sklad. Louis Sasek, Indianapolis, Ind., je poslal $5 v sklad 300-terih. Se mi je zdelo, da ne bo izostal, kajti on je vedno med prvimi, kar se podpore temu li-i stu tiče. Mike Krultz, VVillard, Wis , je poslal novce za prodane koledarje, katere pa mu je večl-j noma razprodal Matt Malnar, ker sam zaradi zaposlenosti ni mogel okrog. V s. Malnarju je Mike dobil dobrega pomočnika, Proletarec pa dobrega agitatorja. Mike pravi, da mu bodo najbrž vzeli zadnjega sina v armado, in tako bosta ostal% sama z ženo na obsežni farmi, ki jo ne bo imel kdo obdelovati. Omenja, koliko sta s sinom lani pridelala; vse to bo zdaj odpadlo, ako mu vzamejo v armado edino pomoč, ki jo še ima. Njegov drugi sin je zdaj nadporočnik in se nahaja na Filipinih. Omenja tudi, da mu jih je več obljubilo, da bodo prispevali v sklad 300-terih, toda do njih ne more vsled zaposlenosti. To stori ob priliki* Sicer pa je Mike tiste vrste sodrug, ki ga ni treba siliti na delo. To dokazujejo tudi naši izkazi, ki so redki, v katerih bi on ne bil zastopan. Ignac Hreščič, Farmington, IU., je poslal $1 v tisk. sklad in naročil dva koledarja. Mary Keržič, Lorain, O., je naročila koledar ter poslala pozdrav Johnu Chamazarju in Katki Zupančičevi, ker se ji njuni spisi zelo dopadejo. Želi, da bi vanj še dolgo dopisovala. Albina Kravanja, Glencoe, O., je poslala dve naročnini. Jože Cvelbar, Sharon, Pa., je poslal novce za oglase in prodane koledarje, katerih je naročil še tri. V pismu pravi: "In da ne boste mislili, da sem kakor Rib-ničan. ki je Materi božji svečo obljubil, pa nikdar dal, tako sem tudi jaz obljubil $5 v sklad 300-terih, ki jih zdaj pošiljam." Ti kajon ti, pa zakaj ravno "Ribničan"? Ali ne veš, da lahko užališ Proletarčevega Rib-ničana s takimi dovtipi? Ha, ha! Valentin Savec, Vicksburg, Miss., pošilja pozdrave upravi in uredništvu in voščila k Novemu letu, zraven pa $5 za obnovo naročnine, koledar in v tiskovni sklad. Ocepck. tajnik št. 48 SNPJ, pa je naročil še 5 koledarjev. Kans., je poslal 2 naročnini, $1 v tiskovni sklad in naročil dva AntAn Skoherne, Maynard, koledarja. Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. AMERIŠKI—= DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst raznih opisov, nekateri iz zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in razprave, razne koledarske in druge podatke ter nad štirideset slik. Prva slovenska knjiga v Ameriki, v kateri so spisi z bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji. Koledar stane $1.25 Naročilo sprejema: PROLETAREC 2301 S. LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILL. 4 Proletarec, Ja»»uar> 24, * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE - .........................MIMO....... (KOMENTARJI •m Predsednik Roosevelt je mi-j ne bo "obsojencev", kakor jih nulo soboto uradno izvedel, da , ni bilo v prejšnji vojni. Le ne-je bil lanskega 7. novembra iz-1 kaj podrejenih bo linčanih. ali voljen za predsednika Zed. dr-[pa legalno kaznovanih. Drugim žav. Po tem obvestilu se je ura- j ne bo sile. d;io začudil in se pred okrog1 Vseslovanski kongres, kar pet tisoč gosti, ki so to novico' pomeni nekaj oseb njegovega izvedeli že prej, uradno zahva-: odbora, se je pod predsedstvom 111 za zaupanje. Leo Krzyckija izrekel za vsa . Dežniki na ustoličenju pred-; Rooseveltova priporočila, samo sednika Roosevelta v četrti ter-i da čim prej zmagamo v vojni, min niso bili dovoljeni. Množi- (Toda te izjave Krzycki ni po-ca je morala ceremonije gle-1 dal v imenu unije ACWA, v ka-dati in poslušati na prostem ne- i teri je eden izmed njenih pod-glede na vreme. Možno je. da je imel ta ukaz pri tem slavju kak poseben namen. Morda je pomenil protest proti marelar-ski politiki bivšega angleškega premierja Chamberlaina in pa proti prav tako marelarski mevžariji takratne francoske vlade. Roosevelt je dobro govoril. Dpsegel je vse svoje ambicije, razen ene. Svetovni mir, ki ga je obljubil, je še zmerom zavit v temo. A drugače se je pet tisoč povabljenih gostov na dvorišču Bele hiše in po inavgura-ciji pri lunču prav dobro imelo. Kam? Ko so gostje v Beli hiši po predsednikovem govoru nekoliko pili. čaj in kavo — o drugem se ne govori — so se razvedrili in nato ugibali, kak predsednikov, ampak v imenu vseh Slovanov" v Ameriki in v imenu šest milijopov Američanov poljskega porekla. Unija ACVVA, ki bivšega predsednika socialistične stranke Leo Krzyckija plačuje, ni tako navdušena za vsa Rooseveltova priporočila, ker je vezana na CIO. Philip Murray je proti uvedbi prisilne delavnice, zato mora Leo igrati dve vlogi.' Eno v* imenu vseslovan-skega kongresa, drugo v imenu svoje unije. Aktiven v nji je le po imenu, ker ga je Sidney Hillman posodil vseslovanske-mu kongresu že pred tremi leti. Ampak igrati dve vlogi, druga proti drugi, niti za Kr-zvekija ni lahka stvar, čeprav je vajen vse sorte taktik in mesen bo svet. ko bo konec Roose-1 njanja načel, veltovega četrtega termina Ali | La Parola pripoveduje, ka-kakšen bo, ako rdeča armada ko je dobil v Zed. državah za-Izvojuje zmago nad Hitlerjem. J vetje Luigi Podesta, Mussolini-oaraesto ameriške in angleške jev finančni genij in njegov armade na zapadni fronti. Pra-! agent v tej deželi, iz katere jc vijo, da so bili tisti pomenkijbil deportiran šele pred tremi silno zanimivi, a Rusiji večino- j leti. Ameriški justični oddelek ma neprijazni, uradno pa za- ga je označil za nevarnega pe-temnjeni, kot da jih sploh bilo tokolonca in sovražnika demoni «k racije". Pa je moral iz ameri- ' Josip Stalin ni šolan človek ;ških ba"k- izmed katerih jih je Neka Rusinja se je nedavno v i oziroma do bodočega občnega zbora.. V sedanjem direktoriju so, Frank Alesh, predsednik; Chas. Pogorelec, podpredsednik; John Rak. tajnik; Filip Godina, blagajnik; Anton Garden, zapisnikar; Angela Zaitz, Frank Udovich in F. S Tauchar, nadzorni odbor. Frank Zaitz, upravitelj poslopja. Torej na svidenje na občnem zboru SDC v soboto 24 februarja. — Tajnik. SND PRIREDI ZABAVO La Salle. UL — V soboto 27. januarja priredi Slovenski dom zabavo, na kateri bodo delničarjem razdeljene dividende (malo je menda domov, ki bi delničarjem mogli postreči z njimi) in ob enem bo nekomu oddan tudi vojni bond kot posebna nagrada. Igral bo znani muzikjint Ri-hel iz Jolieta. — A. Udovich. RAZGOVORI NADLJUDJE" NA ZAPADNI FRONTI, ki so se p« neuspešnih poskusu obračunali s Amerikanci enkrat sa vselej, pa Jim je uneslo. našem uradu izrazila, da Stali- precej kontroliral, pod dučeje-vo streho. Iz Amerike mu je nov slučaj prikazuje novi di-|P°silial leta m leta dob™ d°-plomaciji povsem drugačna po-. ljudem pa vračal zanje ta kot pa jih je poznala v svojidučejeve lire To se je ustavilo "olikanosti" v prošlosti. Mo- šele pred tremi leti a kar se derna diplomacija je zidana na "če zveze slovenskih župnij, ljudskih plasteh Stara pa se Pa * Je taka kuP*lJ® nadalje- postavlja z monokli. Navaden človek ji je ničla. Ampak stara izgublja, čeprav ji v njenih ari- vala celo med vojno. In še ve dno ni pojasnjena, ker je izmed slovenskih listov samo Proleta- likuuiia, vemo« j« » ■'jvii.ii «•• stokratskih razvadah na vso'r<* nastopil proti nji. moč pomaga plutokratska di-1 Luigi Podesta se je lahko vr-plomacija. nil k svojim milijonom v Zeu. Sir CecU Hurst, ki je načel- <*"ave s posredovanjem Roose- nik zavezniške komisije za raziskovanje zločinov vojnih kri minalcev. je prišel v tolikšne! veltovega poslanika pri papežu, bivšega predsednika jeklarskega trusta Myrona Tavlorja. Ta zadrege, da ni več vedel pri ko l2vaJa U Parola v !zdfJ! 7 čem je in ustavil svoje delo. I dne 13 januarja na prvi strani Ako bi hotel Hitlerja obtožitiangleskem članku. Torej m TI___I____ 1 — ««mn inenHl za vojnega zločinca, bi imel zoper tako obtožbo toliko prič — ne nemškilj. ampak angleških, ameriških, francoskih itd. da| izkljuje. bi tožbo izgubil. Kajti vojnih "Besede, Taylor pri papežu samo zaradi verskih stvari. Ravna se po pravilu, da vrana vrani oči ne besede, besede!" zločinci niso le v Berlinu, v Tokiu in v Rimu. To v Londonu in v Washingtonu dobro ra- Minuli teden jih je v angleškem parlamentu v dve uri dolgem govoru nasul javnosti zumejo. Zato tudi v tej vojni VVinston Churchill. "Kako lepo I PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI s OS i ANAVLJ AJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV* IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združene driave (isven CKicaga) i« Kanado S6.00 na letot S3.00 sa pol lata; Si.SO sa četrt lata; s* Chicago ia Cicara - $7.50 m celo lato; S3.7S ta pol lata; aa inoseinstro $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: 20.17 Ko. Lanndale Avenue (hirogo 23, Illinois ; ti pove," pravi vzhičena dama. \ "Saj moraš ploskati!" Ampak ista dama je zašepetala. "nu, saj vemo. da lepo le govori, mi-I sli in dela pa vsakdo drugače kot govori." Diplomacija je s tem dobro definirana. Francoska vlada zahteva, da industrialci in trgovci v Franciji označijo v letošnjem davčnem poročilu vse dobičke, ki so jih napravili v času nemške o-kupacije. Bili so sijajni in pri-• zadeti Se boje, da jim bo sedanja vlada globoko segla v žep. A tisti, bolj na levi, ki ji strežejo po življenju, pa jim prete s konfiskacijo, Zato francoski bogataši apelirajo na ameriške in angleške bogataše, naj za-1 stavijo svoj vpliv za preprečenje "kpmunizma", ki preti poplaviti francosko deželo. ELAS na Grškem torej ni nikakršno osvobodilno gibanje, , temveč le trockizem najgrše vrste. Poln maščevalnih nakle-1 pov. Ni se boril proti Nemcem, I pač pa vzel od Angležev angleško in ameriško orožje, z obljubo. da se bo vojeval proti naci-jem, a se je namesto tega potuhnil in čakal, da udari po — osvoboditeljih .. . Tako je to stvar tolmačil parlamentu Churchill. Izkazal se je za starega mojstra in spet dobil zaupnico — s 340. proti sedmimi glasovi. Sicer se je o zaupanju vanj glasovalo le indirektno — o predlogu za postavke v vladnem proračunu, toda zahteval je. da se mora to glasovanje ob enem smatrati, ali je parlament po dogodkih v Grčiji, kakor jih je on opisal, še zanj, ali proti. Ker toriji še nimajo močnega naslednika na Chur-chillovo mesto, in ker si večina delavske stranke ne upa razbiti koalicije, se še zmerom dogodi. da Churchill triumfira. Takozvani "dobro poučeni" politični krogi v Angliji in v Zed državah pravijo, da je Roosevelt edini, ki ga lahko strmoglavi. A FDR tega prav gotovo ne misli storiti, ker tudi on nima nikogar, ki bi ga postavil na Churchillovo mesto, a ob enem bi moral potem še zanj nositi odgovornost, dočim ima že svojih več kot prevpč. "Zamejne vlad«" v' Lopdoou so saj v miru. Toda zelo trda pa prede tistim ubežnim vladam, ki vedre v Nemčiji. Tam so madžarska, bivša rumunska. del hrvatske, bivša bolgarska, bivša . srbska Nedičeva vlada, bivša francoska vlada iz Vichy-ia, slovaška vlada in morda je že tudi kaj članov Rupnik<>\< ga režima tam: Pa nekaj Grkov. mnogo Poljakov, Cehov, Ukrajincev in drugih takih, ki so stavili vse na nacijsko zmago. Kam bodo oni pobegnili? Zamejci v Londonu bodo lahko saj tam na varnem. In ker im^-jo denar, se jim ne bo slabo godilo. A "ubežnim" režimom, ki so prisegli Hitlerju zvestobo, pa se obeta pekel še predno bodo ob življenje. • V državnem oddelku zvezne vlado je tri tisoč uradnikov. To je najmogočnejši department iii v njemu sc vrše trenja med vse. sorte nazori. A prevladujejo kajpada tisti, ki mu načelju-jejo. Pravijo, da je ta oddelek "klub milijonarjev", pa tudi Vatikan, s svojimi Spellmani. ima v njemu velik vpliv. Ameriško unijsko delavstvo je v njemu brez zaslombe. Saj je še celo v delavskem departmentu brez pravega zastopstva. Clare Boothe Luce, ki je bila s kongresno komisijo po Evro-! pi. se je pomudila nekaj dni tudi v Italiji. Odnesla je od tam jako slabe vtise. Pravi, da ako hočejo Žed. države Italiji kaj pomagati, naj italijanske kme-! te uče umnega poljedelstva in italijanske matere pa higijene in vzgajanja otrok. Obrnila se ie na napačen naslov. Nad kmeti in materami v Italiji prevladuje duhovščina. Le ako se njo pridobi za take reforme, bo Italija napredovala. Ali pa ako zavezniki Italijanom dovolijo izvršiti socialno revolucijo, kar pomeni, da bo hierarhija prišla ob oblast, česar pa v ameriškem državnem oddelku ne bi radi videli. Zato imamo poslanika rajše pri papežu kot pa da bi iskali zaslombe v italijanskem narodu in mu pomagali izpod more nevede in izkoriščanja. V Franciji ameriške vojaške oblasti proti tistim vojakom, ki so pozabil^, čemu so prišli tja. zelo strogo postopajo. Kogar zalotijo pri kraji blaga, ki je bilo poslano vojakom, ga kaznujejo v zapor dO 40 let trdega dela. Skušnjave so tam velike. Ukradeš tovorni avto cigaret, ali konzerv, jih prodaš na 'črnem trgu" in obogatiš. Skoda, ker oblast ni tudi v Zed. državah tako stroga, kakor je nad svojimi vojaki, v Evropi. Lopovi v Zed. državah imajo pred ameriškimi "lopovi" na bojiščih to prednost, da so boljše organizirani, da imajo politične zveze, prijatelje na sodiščih in advokate, ki kaj pomenijo. nc samo računajo. Zato so kazni za kršilce naših postav tukaj drug^ne. kot pa za naše vojake na Angleškem. Francoskem. v Italiji in na Kitajskem. V Rimu se je "gansterstvo" bivšega čikaškega tipa. ko so še Caponiji kaj pomenili, toliko razpaslo,- da so nastopili proti njemu policijski organi italijanske vlade "in pa zavezniški vojaški policaji tako. kot da prodirajo v Hitlerjev raj h. Napadli »o cel prede* — gnezdo rimskih gangsterjev — s tanki, topovi« strojnicami in granatami, kjer so zasegli cele vagone potrebščin, municije in sploh vse sorte blaga, ki so ga ukradli z zavezniških ladij, trukov in vlakov. Mnogo je bilo v teh spopadih ubitih, toda blaga so napacUUci na gangsterje le malo dobili nazaj, ker so ga jim driigi zlikovci hipoma kar pred očmi poskrili Ljudje na rimskih cestah pa govore: "Pod Mussolinijem je bilo boljše. Ko je enkrat napravil red. smo imeli red." Sploh je razočaranji v Italiji jako veliko. Kar -pomeni, da naši delilci relifa, ip pa naši uradniki zavezniške (Nadaljevanje z 2. strani.) protinapadih podali ameriški armadi Ncnui so mislili, da bodo pri tem | zume. da je demokracija nemogoča, dokler bo v Španiji fašizem gospodaril. Govoriti proti fašizmu v Argentini, kot to delajo ameriški uradni krogi, a ob enem ga tolerirajo v Španiji, ni samo nelogično, temveč tudi nevarno. V kongresu in senatu se zadnje čase veliko govori o obliki miru. ki naj sledi tej vojni. Senatorja Vandenberg iz Michiga-na in Wheeler iz Montane sta vojaške sile svojih funkcij nič Seveda, tudi beauty shop ima- kaj dobro ne vrše. Ako bi sodili mo. pa dve cerkvici, ki še ko- vse po tistih, katere v teh služ- maj životarita. Oči vidno Bog bah osebno poznamo, tedaj se noče skrbeti zanju, pa čeprav razočaranju med tamosnjim sta postavljeni njemu v čast. ljudstvom ne bi prav nič ču- Ali pa v nadlego. Ne vem. dili. Ampek j^ treba vzeti v Skoro pri vsaki hiši je velik upoštev tudi vojne razmere, po- vrt, na katerem si družine la- lom fašistične ekonomije, Mus- hko pridelljujejo sočivje za do- solinijevega in Hitlerjevega mačo uporabo in pa sploh za na 'g~ nrnnaHanio iirnHoi »f h I n n i macf n Lrrvt l' ♦ n • D ° vore. Slednji hoče, da se naj imperializma in pa propadanje prodaj v bližnja mesta, kot sta kapitalizma. n. pr. Lendar in Riverton. Nemčiji takoj predloži, kaj ho- IZ RAJA ZA LOVCE Iludsou. Wyo. — Zmanjkalo S1 naprešal nekaj rujnega, a ker mi je čtiva. pa mi pošljite Dru- ne obrodi, nam dela "Big ' To-žinski koledar, da si bom z njim ny skomine, sam pa ga piti ne prebil nekaj časa. Rad bi kai sme več knjig naročil, pa že pet let K<*or pa rad strelja zajce, ra- nisem imel nobene "pede" in fazane itd., ima tu lepo pri- drugje pa tudi ni vzeti tistega, j ložnost, ker je vsega dovolj. V čemur pravimo denar Ako se bližnji reki pa postrvi in raznih bom na pomlad kaj pozdravil, drugih rib. se bom pa takrat kaj boljše od- / zvaj ! Torej se kralj Peter v Londo- Ker imam časa veliko, stiku-, nu gnjavi z vprašanjem, ali se i vili n97oi na nrpctnl ali na V? ** l1V?!a b;,'e ^ičemo od nje in kakšen m.r j. vinska trta obrodila Človek b. ^ ^ Smatra ^ naj w j. predlagali sporazum na temelju programa, kot ga je svetu v prejšnji vojni oznanil s svojimi 14. točkami Woodrow VVilson. Senator VVheeler še vedno spada v tisto vrsto izolacionistov, katerim je Rusija veliko grša kot pa Hitlerjeva 'civilizirana" Nemčija. Na drugi strani pa je senator Vandenberg napravil s svojim iem PO starih stvareh in jtfTči-! naj lih"nazaj na"prestol.' ali pa 1 «™>rom precejšnjo senzacijo ^.CiS ce" fin v Ameriko, kjer bi varno * g « on ni vestnik iz L 1931 Naoisal in udobno živel. Bilo bi res I Predstavlja za pravilno vlogo prav, če bi se lotil kakega ko- dr2av v sv«*ovni organiza- ristnega dela. Saj dokler je ^ veiesil in malih narodov, mlad. da ne bo Bogu časa kra- °b en.em z*hteval popolno del in ljudem pa denar jemal. | razorožitev Nemčije in Japon- j tam kveni vestnik iz L 1931. Napisal ga je mlad kaplan, nov človek v svojem poklicu, in že takoj v uvodu poudarja, da je vseh nesreč kriv pregrešni tisk. Kdor —...........r— ------ --------- , ga čita. neznansko greši in se j ^roc s kronanimi in drugimi s*c' igra s svojo dušo. paraziti. Da-li je dotični svečenik imel John Pintar. v mislih časopise, ki zavajajo in 0BCNI ZBOR SLOV. v ta namen tudi lažejo, ne vem. DELAVSKEGA CENTRA Ker so bili vsi ti govori pri-občeni v dnevnem tisku, so menda vsem znani. Bolj yažne pa so v kongresu sedanje razprave za tiste, ki so med 18 in ker jih ne omenja. A smatram, da bi bil svojo pridigo kaj la- ^nrT^u^A^ stveneu1' ^ I'^vsKega centra, j ££ za delo kjerkoh bnQ morda tudi Am. Slovencu. ^ v njegovih prostorih na J ^ Kar pa se tiče Proletarca in 2301 So. Lavvndale Ave. Prične Prosvete, sem ^verjen, da v se ob 8 zvečer, njima ne dobiš zavajalnega gra-. Glavne točke bodo poročila, diva, ki bi varalo ljudi in jih n pr poročilo tajnika in blagaj- pehalo v nevednost, v greh in nika 0 financah, dalje poročila v temo , o nasvetih za predelavo, o do- Kdo bi si mislil, da tudi časo- hodkih, s, katerimi se krijejo pisi lahko ustvarjajo kri preli- stroški itd vajoča grozodejstva, ki jih je v Vsi delničarji, ki so v bližini, tej dobi tudi brez njih v izobi- ^ vabljeni, da pridejo na to se- Iju' In kaj pa prižnice in spO- jQ Vabljeni so tudi drugi, z ob- vednice? Ali ne služijo vsa ta Vestilom. da če se ne morejo! rih nismo več daleč Prepričan sredstva zgolj zavajanju0 Lju Klimi nri^U/iti Hi! l^hkn nonhln- eorr. Au tvn i__ dje pa so toliko naivni, da blu-farjem najrajše verjamejo. Chicago. III. — V soboto 24 45 letom starosti Gre ^ Q februarja se bo vršil občni zbor predl h da M jih ,ahko VlnfaiiL-lrntci rini ofcuorfo fonlra , , , , ... rabi za delo k za pospešenje municijske in druge vojne produkcije. Vojni bog marš še vedno potrebuje novih moči in nihče ne ve, kje in kdaj bo%konec vojne Tristoteri Zadnje čase nisem opazil v upravnikovi koloni nič posebnih novic glede prispevkov v sklad tristoterih. Izgleda pa. da do izpopolnitve kvote tristote- sami udeležiti, da lahko poobla- sem, da bo to število sedaj, ko ste koga drugega, da jih za- smo v jubilejnem letu Proletar-stopa ca, kmalu doseženo. To je želja Po končanem dnevnem redu bodo volitve v direktorij, ki bo vodil svoje posle v tem letu, | vih nalog. Osvobodilna fronta ELAS na Grškem Churchilla ni sprejemala z ovacijami Zato se mož nad njo silno huduje. Ako bo | m##S»M 11 j kaj prida hodil na Balkan. sel# bo lahko piivttdil še kakšaiiVi večjim težavam, kot pa jih ima v svoji pisarni v Londonu. vseh, ki jim je za obstanek tega| lista in za nadaljevanje njego- -Tu, kjer se skušam pozdraviti, je res prijazen kraj. Posebno v poletju. Vse okrog so lepe farme. Tudi par slovenskih je vmes John Majdič ima dve in isto tako Antonija Homec. Samo to je r^prijetno, ker imata obe družini svoje sinove po raznih frontah. Mestece je bolj majhno. V njemu sta dva saluna. ena ga-solinska postaja s kovačnico, en čevljar, pa tudi žage, škarje in nože nabrusi, ako je treba; dalje iiryimo tu manufakturno prodajalno, mesnico in pošto, vse v enem prostoru; imamo tudi župana, pa policaja, ki je star nad 70 let. Dela sicer itak nima. ker se ljudje ravnajo po postavah toliko, da policaj lahko živi med njimi brez -skrbi. MMM»»MMM»# PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727 1731 W. 21 st Street CHICAGO 8# ILL : Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ; TELEFONI: CANAL 7172—7171 »M»MMMM#MMMMMX ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING C0. i T.|. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...................................»m......Him Triesle ali Trsi? (Ta članek je napisal A. J. P. Taylur in je iste I v Londonu v reviji Ilir New blaleaman and Nation V. decembra 1944. K upravlja o jugu slovanski cadevi, o kateri se bo po svetff kmalu več slišalo.) Vprašanje Trsta bo ena večjih toc\k mirovne isravnave; njegova ne bo otlvhma sumu od > prasauja luioduusU. temveč tudi od sua-eaja nove preuredbe centralne Evrope Zgrajen v interesu nemške vtitteleuropa in po letu 1919 spremtnjeu v urodje italijanskega svetega samoljubja, Trst lahko postane sedaj simbol anglu-sovjetske svese — ali pa anglo-sovjetskega nasprotstva. Trst je zgradila doba želez- in časopisi — dveh najinočnej- \ niče in para. Od devetnajstega sih orožij narodnostne borbe, stoletja je bil le nevažno prista- Toda vzlic temu je njihova ve- nišče s prebivalstvom, ki je go- čina bila negotova in vzdržana j vorilo v italijanščini (kot v le z ločitvijo Trsta od njegove- vseh drugih dalmatinskih pri- ga zaledja. staniščihi; v njegovo veličino Ako vzamemo skupno avstrij- ga je pozval baron Bruck, Po- sko Primorje, ki je bilo 1. 1919 renjčan po rodu, katerega je priključeno Italiji, tedaj tvori- Avstrija sprejela za svojega in I jo Jugoslovani (Slovenci in Hr- ki je postal velik zagovornik vati) dve tretjini vsegu probi- gospodarske enotnosti ipod valstva; in to jugoslovanjko nemško direktivo) srednje in prebivalstvo je večalo svoje^r- vzhodne Evrope. Enotnost cari- venstvo skozi naravni porastek, ne v avstrijskem cesarstvu, ki kakor tudi skozi naseljevanje jo je upeljal Bruck, in enotnost ljudi iz čisto jugoslovanskih po- avstrijskih državnih železnic je krajin dalje pjroti vzhodu. Av- omogočila Trstu, da je zavzel strijska oblast ni mogla vzdrža- mesto Donave kot glavni iztok ti popolnega ravnotežja niti za vso centralno Evropo. med južnimi Slovani in Italija- Trst je bil po svojem značaju ni. Vseeno pa je dovoljevala ju- "cesarski" in nenaroden, av- žnim Slovanom njihov narodni strijski in ne italijanski. Svoje obstoj; in če bi se položaj ne ileški armadi spel umakniti. prebivalstvo je nabiral iz so- spremenil, bi danes imeli Jugo-i[=====;--------== MJdnjega zaledja, ki je bilo v slovani v Trstu polno večino, ogromni večini slovensko. Toda j Po tradiciji Trst ni bil pred- pomorska govorica avstrijskega met italijanske pohlepnosti, cesarstva (celo avstrijske mor-j Mazzini in La Marmora, prvi narice) je bila italijanska; vsled kot idealist, drugi kot praktičen 4druž *nje tudi grški del Mace- l na primer, dobila leta 1919 Ju-ckmije. kar pa je drugo vpra- goslavija od Grčije v Solunu, sanje. . Vse to je v redu. pravi profesor Setton-WaUon. toda v nobenem Premirje z Madžarsko slučaju to ne sme privesti do te- Zadnjo nedeljo je bilo objav- ga du b- M spreminjai0 mejc ljeno premirje, ki je bilo v Mo- gržke države, skvi podpisano med Madžarsko Ta angleiki balkanski stro-in sovjetsko vlado. Pred tem kovnjak ob poudarja, d« sta ga odobrili angleška in ^ka^uje dosedanje rusko rav-ameriška vlada. Sporazum dolo- nanJf na Balkanu> navzlic širo-ča da plača Madžarska $300,- ko raziirjenemu SUmnicenju in 000.000 vojne odškodnine, to- šepetani propagand; o njenih rej znatno m&nj. kot pa je Mo- gpl?tkah in rovarenju. veliko skva prvotno zahtevala. Posre- j zmernost in previdnost sovjet-dovala je Madžarski v korist : ske v^ade ameriška vlada. Odškodnino Na Roncu svojegu članka* pra-dobi Sovjetska vlada, Jugosla- yi da Rar bi ves svet najraje vija. Rumunija in Čehoslova- | yidel kot sedanjih bo- ška, ki so bile prizadete vsled , jev bi bilo trajn0 prijaleljstvo madžarskih upadov, zaplemb i med bolgarskini in s,bskim na-in okupacij. Ob enem se je | rodom in končna rešitev teh madžarska vlada obvezala vrniti omenjenim deželam vse te- sporov, ki bi enkrat za vselej zaprla pot neprestanim intri- SLIK.A Z BOJIŠČA V FRANCIJI. kjer so Nemvi prizadejali v svoji protiofensivl Francozom in drugim zaveznikom v Belgiji velike izgube. V Belgiji h® se inurali v drugem tednu januarja ameriški in an- = KRALJ PETER NI VEC ZAlELJEN IN BO OB PRESTOL ločena, da mora priti čim hitre- (Nadaljevanje s 1. strani.) tega je tudi v Trstu prevlado- človek, sta i^av ila ^ J^nl | krela pn lem ^ val italijanski jezik - radi pri- j cez mejo italijanske Lond(>nski opazovalci ^ kma. njen Juk[J ^^ Vladeta Nacijska grozodejstvo tolikšno, da se zde celo po po vedostojnih virih neverjetna (Nadaljevanje s 1. strani.) bilo nikoli dovolj. Izmislili so. ročnosti in pripravnosti in ne države. Toda v faznem devet- ,u id.lida je kralju po- Mileti£.. bivši" jugoslovanski mi radi kake narodne lojalnosti. V najstem stoletju je postal sredi- po,nom, m mogoce, tem | nister za notranje zadeve in še da bi bilo prijetno metati dete- poznem devetnajstem stoletju | sce italijanskega .redečima ; okoU svoj(e ()sebe. I prej načelnik policije v Beo- v zrak in z balkona pa bi je bila večina tržaških 'Ital.ja- in ko so se L 19lo zavezmk bolj I « jn ^ ^^ , ^ £ tako streljali vanje. Najbolj so si v >oV slovenskega pokolenja ,n j brigali, kako pritegnit. I alijo, teh alov ki ^ biH ■ J ^ , ^ ta namen izbirali okrog 4 leta isti. ki so se opomogli, so avto j na svojo stran in tako oslabit. ^ ^^ ^ yrhu lega r«a y Londo„u celo orlca stare Nekdo je telesce zalučil ritorije. ki si jih je s pomočjo Kam velikih sil na Balkanu. Hitlerja osvojila. Na podlagi ^^ na p^^gj tega spora se tega sporazuma pride torej slo- je na Balkanu ustvarjalo vedno vensko Prekmurje nazaj k Slo- noye spietke intrige in nemire veni j i. i _ Churchill se teh stvari v po- .___-ri • n„i- i • drobnoetih ni dotaknil, ker je Ameriški Poljaki pritiskajo pred vsem branil politiko Veli-| na Roosevelta ke Britanije v splošnem in ob Ameriški Poljaki so že vec enem delal vtis, da so naspro- tednov v organizirani akciji, tja med vodilnimi zaveznicami kaaere namen je s shodi, s ti-bolj navidezna kot resnična, skom. v radiu, s telegrami in Otel je Grčijo za angleški pismi, z resolucijami in konven-vpliv, čeprav je zanikal, da ne cijami pritiskati na Roosevelta. išče v nji nobenih koristi, ka- na vlado in na zvezni kongres, kor ne v Italiji al£ v Španiji, j da sovjetski vladi preprečijo u-toda vendar je vsakemu jasno, veljaviti novo poljsko vlado v da je bil to le jezik sijajno iz- Lublinu. Vzlic svojemu velike-oblikovanega diplomata, ki mu propagandnemu aparatu ne skuša dokazati nekaj, kar je z bodo uspeli, razen ako se Mo-resnico prav malo v sorodu, še skva sama odloči za kak kom-manj pa z obljubami. promis. ^ * nov ■ matično prevzeli trgovsko in habsburško monarhijo, kot so kulturno narodnost Trsta. pa imeli spoštovanja do narod- Ta proces ima svoje meje. Če nih zahtev, so z londonskim kako mesto nadalje narašča in paktom oddelili Trst in Primor- črpa svojo prebivalstvo iz pode- je z Istro vred Italiji, želja, tedaj enkrat napoči čas,1 Tedaj jim ni prišlo na misel, ko podeželska narodnost ne da se bo habsburška monarhija more biti več vsrkavana; ta se razsula, ali da pride na površje odločno pokaže in proces se pri- država, v kateri naj bi bili zdru- čne obračati v nasprotno smer ženi vsi južni Slovani. Jugo- ---izpreobrnjenci, ki so se slavija je bila rojena prepozno, odtujili svojemu narodu, se pri- da bi imela v Parizu nekoga, ki čnejo "izpreobračati" zopet na- bi zastopal in zagovarjal njene za j. zahteve s tako spretnostjo kot še nosili na sebi pečat največje-;,^ ,e kralj Peter zaprt, konlini kvišku z balkona je počilo in ga vojaškega i>oraza v vsej zgo-iran> najbrž od kraljico Marije irupelce je padlo prestreljeno dovini svoje dežele. Dvor jc bil Ko je bila lanskega marca pra- na t,a- Hcl te«a Poveljnika tudi edino upanje vseh onih vi šokih uradnikov, ki *o bili te- Priseljevanje v Zed. države DRŽAVLJANSKI znižano na sto tisoč letno PRIROČNIK Lani se je priselilo na podla- knjiii«, « poljudnimi navodili gi naseljeniških kvot v to deže- kako postati AMERIŠKI DR2AV- lo manj ko 100,000 oseb. in to LJAN- že štirinajsto leto. Prvič se je Poleg vprašanj, ki jih navadno sod- število znižalo izpod 100.000 niki stavijo pri izpitu za državljan- iu-u stvo, vsebuje knjižica ie v II. d9lu znovana poroka, v navzočnosti lako lrdi sovjetsko poročilo, pa angleškega, grškega in norve- * v uklh prizorih kričala: sno povezani s korupcijo in škega kralja in nizozemske kra- j leU } . MO 4 /\ t « t ln _ » ^ . Ta proces v nasprotno smer Je kT ZhL" U«! 'a v tem. da je bil izven svoje goslavlji zmagal osvobodilni, ukaza, ^klekniti in skleniti veliko nad milijon. Od takrat se je v devetnajstem Hf^e ^hteve ^ ^vz^ i dežele in da je bil obdan od te TiU>\* >e roki v dlani pred obrazom Na- 1 pa gre navzdol pncel pojavljat, po vse, Evropi Ujanske^zahteve «pwzro«» najhujše,"1 slaJ» "" Je slrl,» P° to je zamahnil in ga preklal.; Naseljenci v lanskem letu so "K1vzhXo s^r Bile so zn^ne to<^ mi- težave jc bilo tuSi še drugih Koliko j= vsega tega res. ne ve-1 b,U ve.ino.na Kanadčani. Me je utrditev narodnostne zavesti rovna izravnava je vseeno pn-bolj nazadnjaških Slovanov ih točk v življenju mlade- s C w ™ je P°sta,° mo. Rusi trdijo, da jc to po- j hikanci in Angleži. In pa seve- ga vladarja. Ko je dospel kralj , , tako trdno- da ^ Je /f" vsem resnično poročilo. In do- da vojni begunci, o katerih pa Peter v London, mu je tangle- **}o P°»«vlJati vprašanje kdo da^jo: .Zato ^ ^ Nemci so- antisemiti trdijo, du jih pride ški) kralj George VI. nasveto- razpolagal z denarjem jugo- vJetske zmage tako boje, ker val. kot mlademu sorodniku, ki | fovanskc le M i vedo, da maščevanju ne bodo ! bril 1nif A i\l nAi\ V Kil flflil a w v še ni bil odrastel šoli. naj plačo $^0,000 m sveti ves svoj čas, vse svoje temveč tudi za osebno p moči svoji vzgoji kot bodoči sest kralJa Petra v Jugoslaviji m izven nje. za mnog« investicije v železniških in drugih podvzetjih. pred vsem rudoko-pih. Tudi člani dvora okoli njega so se začeli bati — čutili so, da jim preti izguba vsega boga- Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23. ILL. Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine jC DR. KPKNOVO "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO "English-Slovene Rečider" Cena $2.00 s poštnino vred Ji Naročila prejema PROIFTAREC 2301 S. Lavvndale Ave., CHICAGO 23, ILL. kralj dežele, katero je treba šele osvoboditi. Kralj George je izbral zanj najboljše vzgojne možnosti v Cambridgeu. kjer je Peter v šoli resno delal — toda jako kratko dobo. Politiki, diplomati in generali iz njegove okolice so ga zasledovali, prodrli so v čitalnico univerze in včasih celo v njegovo spalnico, da ga pridobe za svoje posebne politične cilje ozkosrčnega egoizma. Vedno znova so ga odvrnili od šolanja, in ko je eden njegovih profesorjev, Harold Laski, opomnil kralja, da je bolje. da se popolnoma posveti knjigam ali pa šolo sploh zapusti, se je Peter odločil, šolo zapustiti. Ljubavnost in državnUtvo ne gre skupaj Ni nemogoče, da je bil vzrok njegovega sklepa dejstvo, da je bila v Cambridgeu tudi grška princeza Aleksandra, s katero se je nameraval poročiti. To je bila vsemu političnemu krogu v Londonu dobrodošla vest, ker jim je nudila novih prilik za in trige in spletke. Obenem pa je te kroge še bolj odtujila realnosti in pravemu razvoju v Jugoslaviji. 1 Nastala je tudi borba na življenje in smrt med obema kraljicama —* Marijo, kraljico Jugoslavije, ki je bila ^proti poroki svojega sina predno bi se povrnil nazaf v domovino, in As-pazijo. morganatično vdovo umrlega grškega kralja Aleksandra I. Aspazija je bila mati Petrove neveste, 43 let stara, zvita žena ušli." sem veliko več nepostavno kot pa z dovoljenjem Vladni uradniki to zanikavajo Churchill o ciljih Velike Britanije na Balkanu in drugje (Nadaljevanje s 1 strani.) MACEDONIJA IN GRŠKE MEJE LONDON. — Najbolj znameniti angleški izvedenec za balkanske zadeve, profesor R W. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchan stva, naloženega v Jugoslaviji j . . .. c . . . ... kansKe zacieve. proie^o. rv -.------ in vrhu tega še izguba njihovih red v dezeh. S tem ^e potrdil,| Setton-Watson, je objavil dne .............i......... plač Politikom in visokim ; ^ sf "\orc Grčijo ohraniti re- 5 januarja v listu Manchester ,.. uradnikom pa je bilo jasno, da akc* ,S Guardian dolg članek o mace- . bodo izginila njihove stare ,k> ' * Ker j rani sloji' skupaj z an8lešk,° laKrat sta se obe kraljici po- oboroženo močjo pa lahko nad. botali in začeli kovati načrte, kako spraviti kralja nazaj v Jugoslavijo. Verjetno je, da je Peter zaupal Churchillu, da mu bo pomagal nazaj, toda pozabil je najbrže, da angleški ministrski predsednik ne bo mogel vsiliti Jugoslovanom kralja proti njihovi volji. vladajo narod, ki se sedaj čudi, kako da mu ne dajo pravice izbrati si vlado po svoji volji. na podlagi sporazuma med Bol- ; | "Prosveta" \ smela biti osnovana na zahtevah ali spremembah jugoslo-vansko-grške mejc. (Op. u. — Gre se za grški del Macedonije.* Profesor Setton-VVatson naglasa. da utegne Macedonija Pokloni Stalinu V govoru o Grčiji je Churchill rekel nekaj zelo pohval- i "grati važno vlogo kot ena iz nih besed o Stalinu. Dejal je o med šesterih enakopravnih enot njemu, da svojo besedo izpolni jugoslovanske federacije. Tvo-do pike natančno in da on ni riti ^ mogia most med narodi Obe kraljevski materi, gene- odgovoren za početje trockisti- jUžnih Slovaniv, tako da se ne ralski, politični in drugi pošto-; čnih teroristov na Grškem. In j ^^ vci% prepiraH radi nje Na Napori brez husna PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NARCKiTK SI DNKVNIK ? i Stane sa celo leto $6.00. pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova dru*tva. » De«et članov (ic-) je treba sa novo dru&tvo. Naslov za list in ta tajništvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. paCi na dvoru so se združili, da po možnosti torpedirajo sporazum med Titom in Subašičem. Kralj Peter je v sredi januarja t. I zavrgel regentstvo, ki bi imelo biti ustanovljeno glasom tega sporazuma. Mislil je.' na pritisk svojih prijateljev, 'da dobro igra. in za igra\. V domačem pomenku pred pa da sta Angliji poverili man-, vsak naiin pa bi bii0 potrebno, dat varuhinje reda ln mira v pravj ta članek, objasniti Jugo-Grčiji vladi Zed. držav in So- siovanom in tudi njihovim za-vjetske unije. veznikom, da so načrti federa- Glede Tita se je Churchill v istem govoru znova pohvalil, češ, bili smo prvi, ki smo ga priznali in mu pomagali! Za- cije notranja jugoslovanska zadeva. Zato je treba preprečiti nesporazumljenja z balkanski-mi sosedi Macedonije in z vso eno je dejal, da sta se o bodoč- jasnostjo izjaviti in pribiti, da nosti Jugoslavije Anglija in I radi teh notranjih jugoslovanskih načrtov ne more nastati vprašanje kakršnih koli spre- kaminom v Dovvning Street št. Sovictska unija sporazumno! skih načrtov 10. sta Churchill in Eden P°* j dogovorile. Podrobni, spora- vnrašanie k, skusala prepričati kralja, da ne | ^ m ^^ Niti kaj sme prelomiti s Titom in se FK)-[misU Q Ročnosti Bolgarije A stavili proti temu, kar je sp o-, ™a\e.Vl,sli iz Londona in dru- l^T^n^S^ krajev so v pričetku tega Peter pa je. sledil spletkarjev ... ncvmic, tO in 5«m. tviiu trna | , . kmečkega pokolenja. doma iz J?P0n$ke »*9U*>® «0 Krete, ki je veljala za eno naj- Filipinih t lepših žena Grčije. Poleg tega pa je ona tudi ena najbolj spretnih političnih oaebnosti v viso- ki londonski družbi. Bila je od-'tih. tedna poročale, da Tito kani tudi Bolgarijo pritegniti v federativno Jugoslavijo, v kateri bo Macedonija, ki je bila do te vojne razdeljena mod Bolgari-V 68 dneh ameriške invaziie j jo in Jugoslavijo, združena in na filipinski otok Leyte je bilo dobila avtonomijo enako, kot 112,728 }aporokih vojakov uhi-ln. pr. Srbija. Hrvatska in Slo- memb jugoslovansko - grških meja. (To je, da naj grški del Macedonije ostane Grčiji, dočim bi ga Macedonci radi v ze-dinjeno Macedonijo v jugoslovanski federaciji.) Profesor Setton-VVatson piše, da bodo prijateljski sporazumi z neodvisno Albanijo dobrodošli. V redu bo tudi. da dobi Bolgarija velikodušne ugodnosti v pogledu uporabe pristanišč nn Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 We»t 26th btreet Tal. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. »HH»HMH»t»MtMH» ! BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. kot jih je. [tiM»||iiH»»H»t»»HIHM A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION PO-OPERATIVF. COMMON VVRALTl I OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO 23, ILL., Januar* 24. 1945 Ptikl»k*see, in July: "The Red Army Will be m Berlin in 60 days. The war will be over on aH fronts in six months." Representative May of Kentucky, in July: 'Germany vntfll cap-itulate by Dec. 1." h > War Planners: Chairman Woodrum of the House Postvvar Military Poliey Committee said on Aug. 25 that the Army "tentatively" looked lo Oct. 1 as the date for the end of the European vvar. A London dis-patch of Sept. 13 said American vvar planning chiefs had set Oct. 31 as ihe tenlative "outside" date. There are plcnty of subversive activities in America vvhich con-stitute a threat to democratic institutions. Having them officially ex- ' posed to public inspection vvould serve n good purpose. But vve are very I suspicious of the move made by Congressman Joseph E. Rankin at the j opening session of the 79th Congress to make the "Dies" Committee | permanent. Of ali the men left in the House since the departure of Martin Dies himself, Rankin is the vvorst one to call the ghost of the old committec from its tomb. VVhat vve need is a group that vvill drag into the light aH sorts of totalilarian machinations, ali kind* of organized disloyalty to our democratic ways. It should cover aH the different brands—fascism, nazism, falangism, and' communism. The old committee never did the job it wp«i set up to do. It had no sense of responsibility and only the vaguest notions of vvhat constitutes evidence. Its blundcring publicity j stunts vvere chiefly directed against trade unions and the New Deal ! force j. Its methods vvere so lovv-dovvn that the public vvas inclined to think vvell of its victims. vvhether thoy vvere liberals, Socialist«, Communists or fascists. Some of the vvorst elementa in the country vvere the beneficiaries of this curiously refracted credit. The Rankin motion to reestablish the Committee to Investigate , un-American Activities on a permanent basis was passed by the old combination of poll-tax Democrats and reactionary Republicans. If these elements in the House succeed in their determination to dictate j the make-up of the nevv group. vve shall have another squad of loud- ; mouthed vvitch-hunters. Rankin's recent speech shovved that he is scared. He scents a liberal plot to pack the committee vvith progressive legislators vvho have brains and sense. In the meantime, vve shall vvait and see vvhat vve shall see. • The Nevv Leader does not object to an investigating committee vvhich vvill combat ali totalltarian agencies—but we do object to a com-mitteee vvhich vvill aid reaction by smearing liberals, trade unionists, and Socialista, in one inclusive amalgam vvith Communists —The Nevv Leader. E(pft flKST INDUSTRIAL U*oH - m Nt* KMiUND AitOCiATiON O* FAffMtftS Arto KCCHAHICS WAS FOA*€D iH \t2J. Expressing Patriotism Tvvo women have been getting publicity in the nevvspapers lately. The first is said to live in St. Joseph, Mo., and is reported to have slam-med a custard pie in the face of another vvho said she didn't care hovv long the vvar lasted because she vvas. • making good money." A G. I. in France sent a dollar to the St. Joseph Chamber of Commerce for the patriotic pie heaver. The chamber of commerce. however, cannot find her. The fact is that she does not exist. and the story is just a variation of a yarn printed in almost evčty vvar vvork center. The vvoman vvhose brand of patriotism vve admire more is Mrs. Mary Slachaczynski, a scrubwoman in the La Salle Street railroad station in Chicago. Mrs. S. has recently been going off to school in the morning to study English and United States history. Finally, she felt ready to become a United States citizen. When asked if she felt she was worthy of citizenship, Mrs. S. opened her purse and showed pictures of her tvvo sons, one in France, the other in the Pacific; her Red Cross blood donation card, and $1.000 in vvar bonds "for my boys." Then she vvent off to her scrub brush and pail. There is more than one way, it seems, of expressing patriotic fervor. —Christian Science Monitor. What Is Back off Labor Drafft Scheme ? Have "F. D.'s" Lieutenants Failed to Give Him the Facts, or Is He Attempting to Divert Public Thinking From Other Issues ? The Presidenfs demand for legislation drafting vvorkers for private profit is hard to explain, except on one of tvvo premises: Either the Chief Executive's subordinates have not supplied him with aecurate informatiort concerning the manpovver situation in the vvar piants; or the President is using this highly controversial draft suggestion to shift public thinking from more embarrassing problems The Priče of 60,000,000 Jobs TEACHERS NEED BETTER PAY People are asking for explanations concerning the "break through" on the VVestem Front, and Hanson Baldvvin, militarv expert of the Nevv Vork "Times," an ardently pro-Roosevelt publication, is calling on Congress to immediately investigaUTthe charge that thc armj our men are using in Europe are inferior to those of the Germans "Why, at this stage of the vvar, are American tanks inferior to the enemy's?" Baldvvin demands. "That they are inferior the fighting in N'ormandy shovved. In the recent battles in the Ardennes it vvas again emphatica!ly demonstrated. "This has been denied, explained away and hushcd up, but the men vvho direct our tanks against much heavier, better armored and more powcrfully gunned German monsters, knovv the truth." To Avoid Errors Be Honest With Yourself And With The Others MORE BILLIONS FOR "BIG BUSINESS "Big Business" is doing very vvell, The Securities aiid Exchange Commission reports that 1,271 of the leading corporations added $803,-000.000 to their vvorking capital in the first six months of last year. They did somevvhat better in 1942 and 1943, but in 1940 and 1941 the annual inerease vvas only $512,000,000. For the four and one-half years from December, 1939, to June 30, 1944. these same corporations inereased their vvorking capital by $6,-.174.000.000. Thc tetal is novv $17,449,000,000. Those are astronomical figures. The human mind cannot grasp their significance. Yet they constitute just one "stravv" revealing the tremendpus prosperity of "Big Business" during these davs of "tears and svveat and blood." In addition there are other "assets" and tax credits and other mys-leries of expert accounting vvhich give "Big Business" 40 or 50 billions. or maybe more. Unfortunately, many of the beneficiaries of this unex-ampled prosperity loudly protest that American vvorkers should be provided with post-vvar "nest eggs," too. A TIP FOR 0. P. A CHIEFTAINS No one vvill question that statement. Yet President Roosevelt con-lends that the men and women vvho have done his marvelous job must be dralted in order to complete the task. In ali his long message he docsn'1 submit a single figure to sustain that eonclusion.—Labor. A reader makes a vvorth-vvhile suggcstion: "I see by the papers that our army chiefs are going after the black marketeers and the men vvho have stolen government supplies on the European fronts. Four soldiers have been sentenced to prison for 40 or 50 years Why isn t this a good example for the authorities here at home? LABOR i has printed many stories telling! hovv rich industrialists have rob-bed Uncle Sam of millions. They weren't sent to prison. In most in-stances, the judges shovved a dis-position to kiss them and vvound up by giving them a gentle pat on thc vvrist" Probably the explanation is that thc army on the Italian and French fronts doesn't recognize influence,' vvhile on tjie home front thc rich and povverful appear to be able to "get away vvith murder."—Labor. The survey vvill be madc by the American Academy of Pediatrics in eooperation vvith the bureau and the U S. Public Health Service Dr. Martha Rlliot, associate chief of the bureau, enmnmee^ that the advisory committee had endorsed the survey. The committee consists of 70 lending physicians and profession-al vvorkers vvith the follovving chairman: Dr. Nicholson J. Eastman, professor of obstetrics at the School of MiMlicine, John Hopkins Univ., and Dr Henry F Ilelmholz, chief of the pedlatric dept. of Mayo Clinic, Rochester, Minn. Strike losses are stili running far belovv last year, the Bureau of Labor Statistics revealed recently. For November. man-days lost because of stoppages amounted to 710,000, or 1 10 of 1 per cent of the time vvorker by the nation's toilers during the month. For the same month of 1943, the toll taken by vvelkouts vvas 2,862,-607 man-days, of 38/100 of 1 per cent. The frjends thou hast, and their adoption tried, grapple them to thy soul vvith hooks of steel.—Shakespeare. "RED" NEVVSPAPER IS FOR LABOR DRAFT New York. — President Roose-velt's proposal to draft vvorkers for private profit has vvon the approv-al of the • Dally Worker," organ of American Communists. In an editorial headed "National Service for Victory," the paper gives its hlessing to the suggestion that vvorkers must be conscripted lo do their duty bv their eountry. SIGNS The »ilver is not medicine. Don t take it after meals."—Sign in a restaurant that has suffered from »ouvenir hunters. "Don't vvhistle at thc girls vvho emerge from here. One of them may be your grandmother."—Sign posted above en t ranče of a West Coast heauty salon.