NIESEST- glasilo temeljnih organizacij združenega DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED ZGRABI POMLAD 4 Zgrabi pomlad, brate moj, zgrabi jo! Veje so polne, vabijo, vabijo, zdaj je čas! Brate moj, če se boš dolgo okleval, drugi bo s šopkom za trakom prepeval - gola bo veja in dolg tvoj obraz. Kdor v abstinentsko piska piščal rad bi pogledal v njegov bokal -kaj je res. Tole: tak nemuzikaličen godec mora imeti pokvarjen želodec, stiska se k peči In zunaj je kres. V Mož, ki ga mislim, pa je v jedru je zdrav, kakor mu kane, kane mu prav, s psom in z betom. Neki oné se pred njim je raz? prežal - v »•?. veste, kako mu je jezik zavezal? "Berglje mi pridigaš? OJ kijetj si pa hrom?" 2 POSLOVANJE V LETU 1977 Dogodki, tako delovni in poslovni, kot tudi drugi, iz vsakdanjega življenja preteklega leta so že daleč za nami. Marsikaj je že pozabljenega in nage misli so obrnjene k tekočim dogodkom in predvidevanjem za Jutrišnji dan in za naslednje dni. Zaradi tega poročilo o poslovanju v preteklem letu v tem glasilu ne more biti več aktualno. Sploh pa Preseki v tem dinamičnem času ne morejo biti več medij za objavljanje poslovnih informacij, ker informacije hitreje zastarijo, ali pa postanejo vsaj mnogo manj aktualne preden so dotiskane in pridejo v roke tistim, ki so jim namenjene. O poslovanju v preteklem letu so bili delavci obveščeni na zborih in preko informacij, natiskanih na našem ciklostilu. Na osnovi informacij so bili tudi sprejeti sklepi o razporeditvi čistega dohodka po temeljnih organizacijah. Ker pa vsi delavci verjetno le niso dobili vseh tistih informacij, ki jih zanimajo, bomo v tem prispevku objavili skrajšane bilance uspeha za vse temeljne organizacije in nekatere druge, iz zaključnih računov izvedene podatke in pokazatelje. S prispevkom želim predvsem razložiti vsebino zaključnega računa temeljne organizacije in razložiti pojme, ki jih pri razlagah obračunov vedno uporabljamo. Pojme bom poskušal prikazati z grafičnim prikazom. Zaključni račun tvorita pred -vsem dva glavna, vsebinsko in pomensko povsem različna, izračuna in sicer bilanca uspeha in bilanca stanja. Z bilanco uspeha zajemamo obdobje poslovnega leta in prikazujemo prihodke, stroške, razne obveznosti, čisti dohodek in razporeditev čistega dohodka. Z bilanco stanja pa zajamemo stanje vseh sredstev po vrednosti in virov sredstev na določen trenutek, navadno na dan 31. decembra posameznega leta. Ker se sredstva stalno spreminjajo - za denarna sredstva nabavljamo material, material porabimo v proizvod- nji, proizvode na trgu prodamo za vrednostne papirje, te pa pozneje zamenjamo za denar Itd - je povsem razumljivo, da prikazuje bilanca stanja le trenutno stanje, ki se že naslednji dan spremeni. V bilanci stanja prikazujemo tudi, komu sredstva pripadajo, torej vire sredstev. Ker vsa sredstva nekomu pripadajo, je povsem logična zahteva, da morajo biti sredstva po naravi (aktiva) enaka njihovim virom (pasiva). Oba izračuna navadno primerjamo s podatki za preteklo leto, kar je posebno pomembno za bilanco stanja, (tabela 1 in 2) Pomladanska svetloba - foto I. Veber Rovtarica je letošnjo zimo prvič samovala - foto I. Veber CO 4 POEifOSTAVLJEHA SHEMA BILUCE USPEHA BI BILA LAHKO SESTAVLJENA TUDI V HA3LSDÜJI OBLIKI 1. Pri ugotavljanju vrednosti materialnih stroškov v poslovnem letu se stroškom, ki nastanejo med letom, prišteje vrednost materiala in uslug v zalogah na začetku dobe in odšteje vrednost materiala in uslug v zalogah ob koncu dobe. Če bi uporabnik družbenih sredstev prikazal večjo vrednost zalog od dejanske vrednosti, bi na ta način prikazal večji dohodek za delitev. Seveda je tako dejanje kaznivo. 2. Amortizacija je materialni strošek posebne vrste, ker se za znesek amortizacije zmanjšuje dohodek, vendar sredstva ostanejo organizaciji združenega dela. To je znesek, za kolikor se v poslovnem letu zmanjša vrednost osnovnih sredstev, ali kolikor sredstev, angažiranih v osnovnih sredstvih, dobi obliko denarja. Amortizacijo navadno med letom porabi- mo za nabavo ali izgradnjo novih osnovnih sredstev. 3. Dohodek bi morali skladno z metodologijo o razporejanju dohodka deliti na dva dela: na skupni dohodek, ki pripada tistim organizacijam ali kmetom, ki so s svojimi sredstvi sodelovali pri ustvarjanju dohodka (pri nas kmeti - lastniki gozdov in banke) in na dohodek za razporeditev, ki je ves preostali del dohodka. 4. Zneski, navedeni po vrstnem redu od prispevka za SIS izobraževanja do dela dohodka iz izjemnih ugodnosti, so obveznosti iz dohodka. Obveznosti iz dohodka do SIS so le del obveznosti do posameznih SIS. SIS pridobivajo svoj prihodek tudi iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, SIS gospodarstva (železnice, luke, ceste, energeti- ka) pa tudi iz poslovnega sklada. 5. Čisti dohodek je samo del dohodka za razporeditev potem, ko so pokrite z zakonom predpisane ali s samoupravnimi sporazumi sprejete obveznosti. Čisti dohodek delavcev razporejajo na osebne dohodke in na sklade. Skladi so: 1. Sklad skupne porabe (za stanovanjsko izgradnjo, za prispevke društvom in organizacijam in za druge potrebe). 2. Za rezervni sklad. 3. Za širitev materialne osnove dela (za inovacije in racionalizacijo proizvodnje). 4. Za poslovni sklad (za obvezno posojilo skladu za nerazvite, za obvezna posojila republiškim in občinskim skladom rezerv in za druge namene -naložbe). 5 AKTIVA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO A. POSLOVNA SREDSTVA 31.12.1976 31. 12.1 977 1. Denarna sredstva 6. 411.093 9. 674. 298 2. Vrednostni papirji 6. 975.480 7. 139. 775 3. Terjatve iz posl. razmerij 1.377.401 2. 328. 064 4. Ostale terjatve Kratkoročni plasmaji1 2. 256. 117 2. 456. 588 5. - 618. 000 6. Dolgoročni plasmaji 13. 609. 112 22. 608. 240 7. Dani krediti 3.500.000 _ 8. Vrednost cest 63.911.825 84. 100. 394 9. Druga osnovna sredstva 75.905.547 92. 088. 219 10. Osnovna sredstva v pripravi 11.841.520 7. 497. 012 n, . Osnovna sredstva izven uporabe 78.385 3. 946 12, , Zaloge materiala in proizv. 8. 093. 964 9. 277. 065 Skupaj poslovna sredstva 193. 960.447 237. 791. 601 B. SREDSTVA REZERV 7. 124. 281 8. 689. 966 C. SREDSTVA SOLIDARNOSTI 243.165 - D. SREDSTVA SKUPNE PORABE 12.055.450 22. 182. 517 1. Denarna sredstva 1. 192. 985 1. 055. 432 2. Objekti in oprema 3. 545. 236 13. 214. 169 3. Plasmaji 7.317.224 7. 912. 916 AKTIVA SKUPAJ 213. 383. 343 268. 664. 084 Opomba: Med plasmaje so všteta vsa dolgoročna obvezna posojila in tudi združevanje sredstev brez obveznosti vračila. PASIVA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO 31. 12. 1976 31. 12. 1977 Lastna sredstva 156. 337. 782 187. 789. 370 1. Združena sredstva 6. 303.420 6. 076. 971 2. Krediti za osn. sredstva 12. 367. 785 15.868. 699 3. Obveznosti iz posl. razm. 6.844.816 10.483. 784 4. Obveznosti iz dohodka 4. 220. 049 5. 827. 327 5. Pasivne časov, razmej. 2.143.598 5. 533. 274 Skupaj viri posl. sredstev 188.217.450 231.579. 425 B. Rese rvni sklad 8. 966.064 9.899. 230 C. Sklad sredstev solidarnosti 276. 716 219. 207 Sklad za pospeševanje razvoja 1.385. 906 - D. Viri Sklad skupne porabe Krediti za skl. skup. porabe Sklad skupne porabe Drugi viri obveznosti 14.537. 204 2. 863. 854 11.386. 656 286. 694 26. 966. 222 2.665. 665 24.173. 817 126.740 PASIVA SKUPAJ 213. 383. 340 268. 664. 084 Opomba: V aktivi niso upoštevani kreditni in drugi odnosi med temeljnimi organizacijami. Ker ti odnosi niso upoštevani tudi pri virih sredstev, je bilanca uravnovešena. Osamljeni mož: 'Pravijo, da žena podpira 3 vogale. Meni je pa žena ušla, vendar hiša še vedno stoji. " P.R. Mali pustni kavboj: "Vidva se bosta pa poročila. " Ona osuplo: "Kaj pomeni "poročila""? Mali užaljeno: "Saj slišim po • televiziji ’poročila,’ ja, ja!" Rozka P. V V bilanci stanja so predvsem zanimivi podatki o povečanju vrednosti osnovnih sredstev, o povečanju poslovnega sklada in sploh struktura virov sredstev s poudarkom na deležu lastnih sredstev v skupnih virih. Za celotnejšo predstavo o poslovanju v preteklem letu bi bilo' potrebno povedati še, da so temeljne organizacije združenega dela in temeljna organizacija kooperantov iz poslovnega sklada združile sredstva za financiranje investicijskih vlaganj v dejavnostih širšega družbenega pomena po samoupravnih sporazumih, ki smo jih sprejeli. Vplačani so bili naslednji zneski: za financiranje infrastrukture železnic v SRS 370. 359 din za financiranje izgradnje cestnega omr.v SRS 462. 949 din za financiranje luških zmogljivosti luke Koper 57. 869 din za financiranje' izgr. energetskih objektov v SRS 607. 820 din Skupaj 1.498.797 din Jože Legat Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica Gradbeništvo .Avtoprevoz. TOK DS Sk. sl. GG Bled 1977 Preteklo 1. Planirano število delavcev 110 119 81 40 68 55 1 64 528 526 Število delavcev izrač. iz ur 95 117 76 33 71 52 2 60 506 518 Planirano štev. delovnih ur 240.517 258.962 173.379 88.404 162. 772 142.382 2.192 140.557 1. 191.165 1.227.210 Obračunane delovne ure 1977 207.790 256.011 165.763 72.128 155.241 113.112 2.192 131.823 1.104.060 1. 106. 770 Obračunane delovne ure 1976 217.910 263.296 166.849 71.742 142.839 114.454 - 129.680 1.106.770 1.243. 848 Efektivne ure po času 81.675 86.653 62.481 30.890 29.400 56. 001 1. 976 109. 920 458.996 576.700 Efektivne ure po učinku 79.408 113.381 66. 946 27.100 96.939 37.615 - 343 421.732 286.854 Zastoji 7.724 10.342 6.430 1.863 4. 745 1. 312 - 2. 352 34.768 47.247 Druga nadomestila (dopust, prazn. sl. ) 28.455 34.443 23.266 10.403 21.373 13.724 192 16.488 148.344 149. 566 Boleznine do 30 dni 10. 528 11.192 6. 640 1.872 2. 784 4.460 24 2.720 40. 220 37.147 Boleznine nad 30 dni 7.792 11.002 9. 720 - 3. 632 3. 788 - 1.888 37.822 24.261 Delež efekt, ur v skupnih urah 74, 7 % 74, 9 % 73,8 % 80,4 % 79, 5 % 80,1 % 90,1 % 82,6 % 77,1 % 76,2 % Delež efekt, ur v letu 1976 74,8 % 71.4 % 72,8 % 76,6 % 81,0 % 80,3 % - 83,6 % 76,2 % 75,8 % Planirani OD - bruto 8.536,000 8. 860.900 5.836.000 3.032.300 5. 367. 900 4. 593. 900 145.800 6.042.600 42.235.400 33. 041.749 Izplačani OD bruto, akontacija 8.500.355 9. 952.707 6.453.273 2.860.929 5.801.034 4.741.946 162.451 6. 304.189 44. 776. 883 36.620. 994 Naknadno izplačani OD 247.131 284.090 176.653 79. 153 116.114 130.010 4.838 178.843 1.266.832 - Izplačani OD skupno 8.747.486 10. 236. 797 6. 629. 925 2. 940. 082 5. 917. 148 4. 871.955 167.289 6.483.189 46. 043.715 36. 620. 994 Izplačani OD glede na plan 102,5 % 115,5 % 113, 6 % 97,0 % 110, 2 % 106,1 % 114,7 % 107,3 % 109,0 % 110,8 % Izplačani bruto OD v letu 1976 7.087.766 8. 183.115 5.286.830 2. 311.926 4.489. 866 3.906.808 142.116 5. 221.566 36.620.994 33.402.510 Povečanje OD v odnosu na 1. 1976 123,6 % 126,2 % 125,4 % 127,2 % 131,8 % 124,7 % 117,7 % 124,2 % 125,7 % 109,6 % Povečanje dohodka 1. 1977/76 133,8 % 116, 5 % 121,2 % 132,7 % 133, 6 % 143,2 % 134,9 % 122, 9 % 127,9 % 105,4 % Povprečni mesečni bruto OD (182ur) 7. 624 7. 247 7. 093 7. 326 6. 907 7.747 13.941 8. 624 7.482 6. 037 Povečanje v odnosu na leto 1976 128,4 % 125,3 % 122,4 % 125,7 % 119. 8 % 123,3 % 124,0 % 122,2 % 123,8 % 115,0 % Povprečni neto OD (182 ur) 5. 339 5.065 4. 951 5. 094 4. 829 5.408 9. 672 5. 996 5. 225 4. 087 Povečanje v odnosu na 1.1976 132,8 % 129. 5 % 126, 3 % 129, 3 % 123.8 % 127,3 % 127,3 % 125,6 % 127.8 % 105,8 % Indeks neto OD pri GG Bled 1.021 0. 969 0. 948 0. 976 0. 924 1. 038 1.839 1.147 1.000 - Normalni OD po SS panoge 7.756.750 9.453. 539 6. 867. 956 2.666.383 5.736.763 4.201.573 80.799 4.524.771 41.288.567 - Korekcijski faktor 1.1584 1.1094 1.0471 1.1307 1.1170 1.1352 - - - - Dogovorjeni OD + prejemki po SS panoge 9.323.844 10.803. 806 7.432.580 3. 150.417 6. 614. 961 4. 990.672 168.095 6.878.274 - - Obračunani OD + prejemki 8.806.521 10.408. 615 6. 794. 449 3. 049. 798 6. 115. 568 4. 998.356 168. 095' 6.878.274 - - % doseganja dogovorjenih OD 94,5 % 96,3 % 91,4 % 96,8 % 92, 5 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Bohinj Pokljuka Jesenice Radov lj ica Gradbeništ. Avtoprevoz. TOK DS Sk. sL Skup 1977 • J 1976 Planirani obseg dela m3 - tkm 36.700 37.600 8. 100 3.400 _ 2. 978. 694 47.400 . 132.800 126.900 Doseženi obseg 37.21L 38.169 8.469 3. 537 - 3.022.778 47.824 . 135.252 136.564 % glede na plan 101.4 % 101,5 \ 104,6 % 104,0 J, . 98,5 % 100.9 % _ 101.8 \ 107.6 % Dosežen obseg dela v 1. 1976 34. 993 39. 627 9. 117 3.324 - 2.952.347 49. 497 - 136.564 - Plan celot. prih. v OOO 35.250 34.278 15. 249 8. 257 18.293 16.701 35.874 10.858 173.059 156.798 Doseženi celotni prihodek 41.600 38.594 16. 392 9. 076 23.799 17.260 42.616 11.845 201.183 171. 359 % doseganja plana 118,0 % 112,6 % 107,5 % 109,9 % 146,1 % 103,3 % 118,8 % 109,1 % 116,3 % 109.3 * Doseženi prihodek 1. 1976 34.510 35.433 14.011 6. 883 21.526 13.076 36. 132 9. 131 171.359 152.461 Planirani mat. stroški v 000 17. 174. 800 17.091.800 5. 846.700 3.483.000 9.484.900 9. 972. 000 30.410. 000 3. 739. 000 97.202.200 _ Doseženi mat. stroški v 000 18.842.892 19. 145. 191 6.459. 978 3.616.257 15.219.949 9.491.773 35. 196. 750 3. 919.201 111.889.991 _ % doseganja plana 109,7 % 112,0 % 110,5 % 103,8 % 160,4 % 95,2 % 115,7 % 104,8 % 115,1 % _ DoseŽ. mat. stroš. v 000 1976 17.504.552 18. 739. 597 5.815.418 2. 769. 676 15. 102.485 7. 651.840 30.677.067 3. 336. 588 101.597.225 86.289. 993 Planirani dohodek 18.075.400 17. 185. 900 9.401.800 4.773. 700 7. 107.600 6.728.600 5.464. 000 7. 119.300 75. 856.300 Doseženi dohodek 22.756.795 19.449. 101 9. 932.368 5.459. 997 8.581.320 7.768.478 7.358.361 7. 925.876 89.232.296 69. 761. 895 % doseganja 125, 9 % 113,2 % 105,6 % 114,4 % 105,8 % 115.5 % 134.7 % 111, 3 % 117.6 % Doseženi dohodek v 1. 1976 17.005.742 16.693.880 8.195.700 4.113.721 6.423.697 5.424.566 5.455. 113 6. 449. 476 69. 761.895 66.170.874 Dohodek v 1977 v odnosu na 1976 133,8 % 116,5 % 121,2 % 132,7 % 133,6 % 143,2 % 134, 9 % 122, 9 % 127. 9 % 105,4 % Obveznosti iz doh. po planu 6.423.600 5.590.000 1. 930. 400 1.021.400 788.000 834.000 5.230.700 357.000 22.145.100 15. 886.775 Obveznosti iz dosež.dohodka 7. 663.551 6. 448. 948 1. 904. 865 1.057. 979 1.071.248 1.456.897 6. 567.837 462.758 26.634.083 . Od tega za obresti oz. kmete 783.437 13.441 17.184 21.768 40.650 98.725 1.064.799 _ 2.040.004 _ % doseganja plana 119,3 % 115,4 % 98, 7 % 103,6 % 135, 9 % 172,8 % 123,4 % 12 9.7 % 120,3 % _ Obvez, iz doh. za leto 1976 7.030. 106 6. 122.550 1. 972.578 939. 285 931.185 971.611 4.558.279 599.462 23.125.056 20.671. 147 Obvez.Iz doh.po čl. 12 - 1977 2. 509. 181 770.910 277.943 699. 799 _ . . _ 4.257. 833 Obvez, iz doh. po čl. 12 - 1976 - 620.987 93. 097 177.108 - - - - 891.192 - Planirani čisti dohodek 10.796.000 10.607.000 6. 978. 000 3.715.000 6. 033. 000 5.457.000 384.000 6.404.000 50.374.000 42.301.218 Doseženi čisti dohodek 12.584.063 12.229.243 7.749. 559 3.702.219 7.510.071 6. 311.581 790.524 7.463. 117 58.340.380 45.745.647 Doseženi čisti doh. leta 1976 9.975.636 9. 950. 343 6.130.025 2. 997.328 5.492. 512 4.452.955 896. 834 5. 850.014 45.745. 647 44.298.079 Med letom porabljeni ČD 8. 926.443 10.554.069 6. 878.336 3.095. 695 6. 254.918 5.073.713 170.405 6. 971. 103 47.924.682 Za OĐ iz dohodka-akontacija 8. 220. 956 9.808.475 6.376.703 2.835. 107 5.792.457 4.647.300 162.451 6.304.189 44.147.638 - Za osebne prejemke 338.424 316.050 241.143 135.538 306.997 221.045 806 391.242 1.851.245 - Za stanovanjski prispevek 367.063 429. 544 260.490 125.050 255.464 205. 368 7. 148 275. 672 1. 925.799 - Čisti doh. za razporeditev 3.657.620 1.675.174 871.223 606.524 1.255.153 1.237.868 620.119 492.014 10. 415. 698 Od tega: Za sklad skupne porabe 1. 647. 935 452.450 273.057 307.637 722.471 554.683 200.000 297.272 4.455. 505 Za svobodno menjavo dela 78.800 83.400 47.400 21. 500 37.100 30.300 13.800 15. 900 328.200 Za poslov, sklad za nerazvite 642.475 400.868 143. 10’ll 63.730 105.246 313.627 41. 814 - 1.710.867 Za poslov, sklad za ostale namene 586.143 65. 385 32.359 25. 293 52.597 53.878 212.500 - 1.028.155 Za rezervni sklad 455.136 388.982 198.647 109.200 171.626 155.370 147.167 - 1.626. 128 Za naknadno delitev OD 247.131 284.090 176.653 79.164 166.114 130.010 4.838 178.843 1.266. 843 8 Izvolili smo delegacije V četrtek, 9. marca 1978, smo delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb volili delegacije za delegiranje delegatov v skupščini občin Radovljica in Jesenice ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva. Prav tako pa so kmetje -lastniki gozdov, člani temeljne organizacije kooperantov volili svoji delegaciji in sicer eno za organizacijske enote Bohinj, Pokljuka, Radovljica ter ločeno za organizacijsko enoto Jesenice. Te volitve so bile v nedeljo, 12. marca 1978. V vsaki temeljni organizaciji in v skupnih službah smo izvolili sedemčlansko delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Radovljica in Jesenice. Za delegiranje delegatov v skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti smo izvolili splošne delegacije, ki jih sestavlja po dvanajst delegatov. Vsem izvoljenim delegatom čestitamo in želimo, da bi v štiriletni mandatni dobi čimbolj uspešno delovali za neposredno uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov. V V delegacije za delegiranje delegatov v skupščini občin Radovljica in Jesenice so bili izvoljeni naslednji delegati: TOZD gozdarstvo Bohinj: 1. Ažman Vida 2. Cesar Zdravko 3. Cvetrežnik Jože 4. Klarič Jure 5. Kravanja Rudi 6. Štesel Franc 7. Veber Ivan TOZD gozdarstvo Pokljuka: 1. Colja Alojz 2. Donaval Majda 3. Jekler Ivan 4. Korošec Jakob 5. Mulej Joža 6. Podlogar Jože 7. Potane Anton 8. Urh Andrej TOZD gozdarstvo Jesenice: 1. Babič Ilija 2. Klinar Anton 3. Kovač Anton 4. Mertelj Alojz 5. Miklavčič Mimi 6. Noč Albin 7. Paurevič Jago TOZD gozdarstvo Radovljica: 1. Božič Jože 2. Domislič Ivo 3. Medja Joža 4. Pretnar Jelka 5. Rezar Valentin 6. Vidic Ferdinand 7. Zupanc Slavko TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice: 1. Dežman Jože 2. Jamar Janez 3. Keržišnik Stojan 4. Lebar Polde 5. Stare Jože 6. Vodnjov Pavel 7. Žvegelj Jerca TOZD gozdno gradbeništvo: 1. Guzelj Jože 2. Gorzetti Slavko 3. Janc Franc 4. Kraigher Metod 5. Ražen Vaško 6. Žido Mirko 7. Žiško Štefan Delovna skupnost skupnih služb: 1. Jere Stane 2. Klinar Andrej 3. Osterman Ana 4. Robič Boris 5. Špenko Bogdan 6. Simon Franc 7. Urh Alenka V delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so bili izvoljeni naslednji delegati: TCED gozdarstvo Bohinj: 1. Aleksič Peter 2. Cvijič Gojko 3. Cvijič Milovan 4. Deankovič Anton 5. Medic Dore 6. Podgornik Francka 7. Rac Štefan 8. Razpet Pavel 9. Ribič Franc 10. Sodja Mirko 11. Stojčevič Jago 12. Zupan Bojan TOZD gozdarstvo Pokljuka: 1. Boškovski Drago 2. Donaval Anton 3. Čufer Franc 4. Jug Cvetka 5. Kavčič Zvone 6. Korošec Janko 7. Košir Branko 8. Kovač Štefan 9. Mlakar Silvo 10. Polanc Vinko 11. Ravnik Martin 12. Rogan Štefan 13. Sodja Ciril TOZD gozdarstvo Jesenice: 1. Babič Drago 2. Bučič Ilija 3. Golob Emil 4. Klinar Jože 5. Martič Ivo 6. Matuš Štefan 7. Odar Franc 8. Razinger Jože 9. Smolej Jernej 10. Velikonja Milka 11. Vukša Dušan 12. Zupan Marjan TOZD gozdarstvo Radovljica: 1. Dežman Anton 2. Ferjan Slavko 3. Jelič Ante 4. Jelovčan Franc 5. Lapuh Nikolaj 6. Lotrič Boža 7. Mulej Iztok 8. Potočnik Marijan 9. Zupanc Srečo 10. Žnidar Anton TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice: 1. Ambrožič Janko 2. Ambrožič Rajko 3. Erlah Gabrijel 4. Jere Marija 5. Murko Kristina 6. Koren Alojz 7. Kikelj Miran 8. Preželj Jože 9. Pogačar Miha 10. Peterman Jože 9 11. Ravnik Franc 12. Slivnik .Janez TOZD gozdno gradbeništvo: 1. Abh Zdravko 2. Arh Marko 3. Cuznar Mira 4. Markež Janez 5. Osenčič Janez 6. Piškor Ignac 7. Pretnar Poldka 8. Prem Ludvik 9. Urh Jože 10. Vrečič Bela 1 1. Zupan Ludvik 12. Žldo Milan 1. Arh Jože, Boh. Bistrica, T. Maleja 4 2. Arh Tine, Srednja vas v Bohinju 1 5 3. Bešter Jože, Ovsiše 20 4. Burja Janez, Boh. Bela 83 5. Golc Franc, Zasip 65 B. Jerala Jože, Mlaka 4 7. Korošec Albina, Brod 14 8. Korošec Jože , Jereka 23 9. Kranjc Ludvik, Ljubno 43 10. Mežan Vinko, Bled, Rikli-jeva c. 6 11. Praprotnik Minka, Mošnje 30 la. Slivnik Janko, Zg. Gorje 10 Ljubljančan išče Srenjana, pa vpraša mamko za pot. "Najprej na levo, nato na desno, pa spet na levo in naravnost. " Vprašujoči je še bolj zbegan. "Veste, to je tam, kjer je lansko leto Hrvatov Joža seno prevrnil, " se spomni ženica. Tone Smukavec Delovna skupnost skupnih služb: 1. Ahac Boris 2. Čelik Milena 3. Čepon Majda 4. Hafnar Zdravko 5. Košir Janez 8. Lavrih Bojan 7. Piber Ivan 8. Pogačar Stane 9. Rozman Nada 10. Solar Zvone 1 t. Torkar Miha 12. Toman Valentin TOK - Zasebni sektor gozdarstva Bled - za organizacijske enote Bohinj, Pokljuka, Radovljica: TOK - Zasebni sektor gozdarstva Bled - za organizacijsko enoto Jesenice: 1. Dolar Anton, kmet, Vrba 9 2. Kavalar Anton, kmet, Rateče 38 3. Klinar Franc, kmet, Plav-ški rovt 14 4. Markež Ivan, kmet. Koroška Bela, Koroška c. 6 5. Mertelj Alojz, kmet, Podkoren 73 6. Rampre Marjan, kmet, Dovje 42 7. Smolej Janez, ml. , kmet. Gozd Martuljek 7 Približno pred dvajsetimi leti, ko je Valantov Joža iz Bodešč še v kratkih hlačah pomagal pastirju na Selški planini, je javno dokazal svoje odvetniške sposobnosti. Na tablo z napisom "PREPOVEDANA PAŠA" je s kosom oglja pripisal "KRAVE NE ZNAJO BRATI". Novi zgibnik je v rokah izkušenega voznika - foto I. Veber Janez. Dijak je vesel novega zgibnika - foto I. Veber Ji' ; 10 SKLEPI 4. seje sveta delovne organizacije Gozdnega gòspodarstva Bled z dne 28. februarja 1978. 1 . Svet delovne organizacije sprejema poročilo inventurnih komisij v predloženi obliki. Svet delovne organizacije ugotavlja, da so popisana vsa združena sredstva in sredstva, ki jih upravlja delovna skupnost Skupnih služb. Primanjkljaji oziroma viški naj se knjižijo kot izredni izdatki oziroma dohodki. Svet delovne organizacije ugotavlja, da pri manjkih ni osebne odgovornosti za nastanek le-teh. 2. Neporabljena sredstva v višini 25. 856, 50 din se prenesejo v poslovni sklad TOZD v razmerju, ki je določeno s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. 3. Za financiranje tekočih obveznosti in za zagotavljanje tekoče likvidnosti naj se pri HKS Gozdnega gospodarstva Bled najame kredit v višini 3 milijone dinarjev za dobo treh mesecev po 9 - 10 odstotni obrestni meri. Kredit naj se razporedi med temeljne organizacije v skladu s potrebami po zagotavljanju likvidnosti posamezne organizacije. 4. Svet delovne organizacije sprejme poročilo glede sofinanciranja RRC in predlagani način odstranitve učinkov nepravilnih knjižb. Sprejme se predlog, da se nepravilnost prijavi SDK in da služba ugotovi odgovornost za nepravilnost. 5. Predlog plana izobraževanja za leto 1978 se sprejme. 6. Na podlagi predloga komisije SDO imenuje tov. Legat Jožeta za vodjo finančno-komerci-alnega sektorja. 7. Stanovanje v I. nadstropju prizidka poslovne stavbe na Bledu se dodeli tov. Rakuš Ru- diju, s čemer se bo sprostilo hlšniško stanovanje. B. Predlog programa športno-rekreativne dejavnosti v letu 1978 in plan finančnih sredstev se da v presojo Individualnim poslovodnim organom TOZD in delavskim svetom TOZD. 9. Delovni organizaciji Semesa-dike Mengeš se odobri posojilo ali pa se sredstva združuje za gradnjo hladilnice. Sredstva v višini 46,5 milijona din se prispevajo iz prispevka za biološka vlaganja za dobo 10 let po 8 % obrestni meri. Skrb za stroj se obrestuje -foto I. Veber Veliki kupi oblovine ob cesti pomenijo dodatno delo in strošek - foto I. Veber 11 kaj mora vsak vedeti o gozdnih požarih Pomladansko sušno obdobju Je v našem območju najbolj nevarno za nastanek gozdnega požara. Suhi, odmrli rastlinski deli omogočijo hitro širjenje ognja zlasti na strmih južnih pobočjih. Najpomembnejša dejavnost proti požarom je primarna zaščita: zagotoviti moramo, da se v gozdovih In njihovi bližini ne pojavi odprt ogenj. Opozar jati moramo zlasti sprehajalce, turiste, mladino in tudi med nami se najdejo taki, ki malico pogrejejo na prižganem kupu vej. Gor išče v gozdu navidezno hitro pogasimo, tleče korenine pod zemljo čez več ur razpiha veter in se vnamejo. Ko opazimo gozdni požar, moramo presoditi, ali ga lahko sami pogasimo. V nasprotnem primeru je nujno obvestiti postajo Ljudske milice, gasilsko enoto in gozdarski TOZD. Gozdarji imamo enote civilne zaščite, ki so dolžne organizirati gašenje gozdnih požarov. Po zakonu pa je dolžan gasiti vsak državljan, ki je poklican k protipožarni akciji. I. V. Markelj Janez z novim traktorjem FIAT .105 in upa, da bo kmalu montirana prva rampaina deska - foto GG Bled Na podlagi določb pravilnika o kreditiranju novogradenj in rekonstrukcij zasebnih stanovanjskih hiš in sklepa komisije za stanovanjska vprašanja z dne 8. marca 1978 objavljamo RAZPIS za dolgoročna in kratkoročna posojila za individualno gradnjo in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš za leto 1978. I. II Za dolgoročno posojilo lahko zaprosi delavec, ki gradi na območju GG Bled in je pri OZD GG Bled zaposlen kot delavec za nedoločen čas najmanj 3 leta, ter delavec, ki gradi izven območja GG Bled, če je zaposlen pri GG Bled kot delavec za nedoločen čas najmanj 3 leta in ima skupne delovne dobe pri GG najmanj 15 let, kamor se štejejo tudi sezonske zaposlitve. 1 skupna višina posojila je največ 150. 000, 00 din 2. doba vračanja posojila je 20 let z 2 % obrestno mero 3. posojila se dajejo po pravilih bančnega poslovanja 4. do 20 % posojila se lahko dodeli v gotovini za nabavo gradbenega materiala 5. posojilojemalec mora dovoliti vknjižbo zastavne pravice na stanovanjski hiši in zemljišču v korist GG Bled 6. posojilojemalec mora zavarovati stanovanjski objekt proti požaru in drugim elementarnim nesrečamnajmanj do zneska odobrenega posojila in dovoliti vinkulacijo police v korist GG Bled 7. prosilec, ki prosi za posojilo prvič, mora prošnji priložiti še gradbeno dovoljenje s potrjenim gradbenim načrtom in izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o lastništvu. IV. Dolgoročna posojila za rekonstrukcijo hiš se dajejo pod naslednjimi pogoji: 1. skupna višina posojila je največ 40.000,00 din 2. doba vračanja posojila je 12 let z 2 % obrestno mero 3. ostali kreditni pogoji so isti kot pri novogradnjah 4. za rekonstrukcijo se dolgoročno krediti dodeljujejo samo za vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov zaradi družinske stanovanjske stiske. V. Za kratkoročno posojilo lahko zaprosi delavec, ki gradi izven območja GG Bled in je pri GG Bled zaposlen kot delavec za nedoločen čas neprekinjeno najmanj 3 leta in ima skupne delovne dobe pri GG Bled najmanj 8 let, kamor se štejejo tudi sezonske zaposlitve. Posebni pogoji za dodelitev kratkoročnega kredita so: I. Splošni pogoj za dodelitev dolgoročnega posojila je dograjena stropna konstrukcija nad spodnjo etažo (prva plošča). Dolgoročna posojila za novogradnje se dajejo pod naslednjimi pogoji: 1. skupna višina posojila je največ 20J000, 00 din 2. posojilo mora vrniti v 36 mesecih, šteto od meseca, ko je bila sklenjena pogodba 12 3. obrestna mera je 2 % 4. posojilo se daje po bančnih predpisih 5. posojilojemalec mora Imeti dva kreditno sposobna poroka G. posojilo v gotovini ni možno 7. kratkoročna posojila se dodeljujejo samo za gradbeni material. Koristnik posojila sklene kreditno pogodbo In na podlagi te predloži v plačilo račun za gradbeni material. VI. Kriteriji za določanje vrstnega reda oziroma višine posojila so: sedanje stanovanjske razmere število članov družinske skupnosti faza gradnje in prejeto posojilo sproščanje stanovanj GG Bled lokacija gradnje delovna doba pri podjetju pomembnost delovnega mesta in udeležba v NOB Podrobne kreditne pogoje določa pravilnik o kreditiranju novogradenj in rekonstrukcij zasebnih stanovanjskih hiš. VII. Prošnje s potrebnimi podatki in prilogami vložite na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska c. 19, 64260 Bled, do 15. aprila 1978. Tone, Janko in Zdravko na delovišču na Gorjušah skrbijo za nemoteno obratovanje mehanizacije - tofo I. Veber tretjina izgubljenih dni O delu gozdne spravilne mehanizacije v minulem letu smo pripravili naslednjo tabelo: Zbrali smo podatke o delu gozdne spravilne mehanizacije v preteklem letu. Iz tabele I. je razvidno, da je bilo delo gozdno spravilne mehanizacije v poprečju dobro. Če pa si podatke ogledamo natančneje, ne moremo biti zadovoljni. V tabeli so v rubriki "delovni dnevi" prikazani samo dnevi, ko so stroji delali. Razvidno je, da stroji niso izkoriščeni tako, kot bi bilo želeti. Nizka letna zmogljivost se odraža z dokaj visokimi stroški amortizacije za m3. Če primerjamo proce ritualno kapaciteto gozdne mehanizacije na nivoju delovne organizacije, izvršene obratovalne dneve, deževne dni, montaže, demontaže, popravila in izostanke z dela in jih primerjamo z možnimi koledarskimi dnevi, dobimo naslednjo sliko: Ta prikaz nam torej natančno pokaže, kje nam delo ne poteka dobro. Veliko je bilo že govora o časovnem planu (mrežnih planih) v TOZD od poseka, spravila in prevoza, nato uskladitev na ravni delovne organizacije. Žal je ostalo le pri besedah in se bo po vsej verjetnosti slika ponovila približno v istih številkah tudi v letu 1978. Pričakujemo pa zmanjšanje časa za popravilo gozdne mehanizacije. V letošnjem letu je bil namreč prvič sestavljen načrt za vzdrževanje vsakega posameznega stroja. Načrt vsebuje čas in potreben material. Sedaj je stvar mehanične delavnice, da pravilno časovno razporedi delo in nabavi potrebni material. Na tak ali podoben način bi bilo treba redno vzdrževati gozdno mehanizacijo. V tem primeru bi se odstotek zamujenega delovnega časa prav gotovo znižal. Treba pa bo začeti razmišljati o načrtnem preventivnem vzdrževanju strojev, predvsem tistih, ki so nam najbolj potrebni. izvršeni obratovalni dnevi strojev 58 deževni dnevi 4 montaže, demontaže 1 selitev, proizvodni sestanki 3 popravila 12 izgubljeni delovni dnevi 21 100 Med izgubljenimi dnevi je tudi določen odstotek upravičenih ali neupravičenih izostankov. Tudi glede tega bi morali strojniki -traktoristi pokazati več uvidevnosti do dela in družbenih sredstev. Bartulovič Ilija spravlja les na Mežakli z izpopolnjenim 3BV -foto GG Bled 13 Na referendumu sprejet samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka In delitev sredstev za osebne dohodke določa razmerje med stopnjo dosežene kollči- 00ZIHA SF1AVII.NA MEHANIZACIJA V LBT 3 Ko prebiramo poročila in zapisnike, navadno najdemo le podatke o poslovnih uspehih in težavah. Iz finančnih podatkov pa se včasih komaj Se znajdemo. Prav bi bilo, da bi večkrat našli čas in prostor za opisovanje nevarnosti in nesreč delavcev, ki ustvarjajo poslovne rezultate. Gre za sodelavce, ki so v prizadevanjih za uspeh ogrozili svoje zdravje ali celo zgubili življenje. Ni tokrat namen, da bi tehtali vsak posamezen primer nesreče z vzroki. Zaenkrat želimo podati le stanje varstva pri delu v letu 1977 za našo delovno organizacijo. Najčešče uporabljena kazalca stanja VD sta resnost in pogost- ne (doseženo normo) in do 5. stopnje dosežene kakovosti dela do 35 % odstopanja. To je zadosten faktor, ki bi moral vplivati na vsestransko povečanje produktivnosti. Stane Jere 1977 nost nesreč. V prvem primeru gre za število zgubljenih dni na eno nesrečo, v drugem pa za odnos števila zgubljenih dni zaradi nesreč do opravljenih dni. V obeh primerih smo bili lani slabši kot leto preje. Resnost je porastla iz 17,89 na 19,91 in pogostnost od 9,36 na 11,04. Največje razlike najdemo pri TOZD gozdarstvo Pokljuka, Bohinj, Jesenice in gozdno gradbeništvo. Nesreče na poti kažejo že drugo leto ustalitev na 4 - 5 primerih v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo okoli 30 primerov. Te nesreče moramo namreč prikazati med nesrečami, ki se pripetijo na delu, čeprav to ni povsem primerljivo. Skupni prevozi in doslednejše preverjanje vzrokov teh nesreč so prispevali svoje k realnejšemu številu. Pri 500 članskem kolektivu (zadnja leta) so tudi zaradi nesreč zgubljeni dnevi zanimiv« primerjava. Lani je bilo zgubljenih 274 dni več kot leta 1976. To povečeia nje najdemo v vseh TOZD razen v TOZD avtopre-vozništvo z delavnicami. Nesreč pri delu je bilo registriranih 56 oz. 9 več kot leto preje. Zaradi večjega števila nesreč se je povečalo število zgubljenih dni. Močno izstopajo zgubljeni dnevi bolniškega sta-leža zaradi nesreč izven dela. Tako se je ponesrečilo 44 delavcev, ki niso sodelovali v proizvodnji 1249 dni. Največ delavcev se je poškodovalo v TOZD gozdarstvo Pokljuka (14) in v TOZD avtoprevozništvo z delavnicami (10). Po fazah gozdne proizvodnje razvrščenih nesreč ni bistvenih sprememb. Prevladujejo nesreče pri podiranju drevja. Temu sledi spravilo, manipulacija na skladiščih, gradbena dela idr. Tudi celotni bolniški stalež je nekoliko večji. Le-ta se je dvignil za 15,27 odstotkov. Od približno 500 zaposlenih je bilo 335 delavcev v bolniškem stale-žu. Od tega števila jih je polovica vsaj še enkrat in več ponovila bolniški stalež. Za proizvodnjo je bilo zgubljenih 9. 755 dni (lani 8.202). Drugače rečeno je na vsakega zaposlenega prišlo 30,2 dni stale ža. Ko iščemo vzroke, ne smemo zanemariti dejstva, da starostna struktura zaposlenih že prehaja poprečno 40. leto starosti in da kriteriji zdravnikov, ki odmerjajo stalež, še vedno niso enotni. Na neugodno starostno strukturo kaže tudi 36 primerov delavcev, ki jih je obravnavala invalidska komisija. Desetim delavcem je bila odmerjena prva, enemu druga in 13-im tretja stopnja invalidnosti. Ostali primeri so bili zavrnjeni, ker pri TOZD STROJ stroja Let.o nabav Sprav e ljeno m3 • Izvr?, ur .PojpreC sprav. razdam .Dose?, f ae ur/m3 Del. dne- vi Porr. irevi BB TimberJack 209 D 4255 1969 8.425 3.140 420 0.37 203 20 B3 Tlmbe-lack 225 D 5289 1976 9.601 3.152 350 0.33 206 6 PO " 208 D 478/ 1973 6.795 2.651 460 0.39 175 45 PO " 209 P 4 677 1972 6.063 2.741 L. 300 0.45 la7 3* PO " 225 D 5131 1974 9.612 3.244 470 O.34 21) 20 BB Fiat 505 C 4781 I??,) 3.519 1.515 220 0.43 I98 4 BB Fiat 505 C 5895 I977 2.335 1.249 230 0,53 165 17 BB Fiat 455 C 4236 1969 2.374 1.226 250 0.52 164 Lik BB Fiat 455 C 4237 1969 2.340 1.583 320. 0,68 201 24 BB Fiat 455 C 4238 1969 3.125 1.513 270 0,49 191 14 PO Fiat 505 C 4779 I973 2.622 1.326 5f0 0.70 206 H1- PO Fiat 505 C 4780 1973 2.837 1.925 520 0.68 217 22 PO Fiat 505 C 5894 1977 1.575 1.456 410 0.92 109 18 PO Fiat 455 C 4239 1969 2.337 1.628 590 0.70 160 93 PO Fiat 455 C 4240 1969 3.161 2.728 550 0.86 2O5 J8 JB Fiat 505 C 5235 1975 2.192 1.453 380 0.66 m. 11 JE Plat 505 C 4782 197) 2.104 1.281 480 0.44 lik _jj_ RA Fiat 505 C 5228 1975 2.115 1.329 380 0.63 m. 46 RA Fiat 505 C 5893 1977 1.868 1.128 350 0.60 [k f. 4 BB IMT 558 5168 1975 1.304 920 280 0.71 I27 17 BB IMT 556 5282 1976 2.483 1.214 320 0.49 146 • 1 PO IMT 558 5281 1976 1.529 1.405 400 0.92 144 26 BB 3 BV 450 4458 1971 895 992 200 1,11 D 11 PO 3 BV 450 4457 1971 I.329 1.171 310 0.88 55 237 JE 3 BV ajo ... 4 649 1971 1.632 1.773 280 1,08 76 12 v razmišljanje in ukrepanje 14 večini delavcev zdravljenje še ni bilo končano. K že navedenemu dodajamo Se, da je bilo za osebna zaSčitna sredstva porabljeno nad 61 starih milijonov dinarjev. Med izdatki je bilo največ porabljeno za obleko, obutev, rokavice, itd. S stanjem VD torej ne moremo biti zadovoljni. 3 podatki bomo seznanili DS po TOZD, samoupravno delavsko kontrolo in družbeno politične organizacije. Služba VD in vodilni delavci v DO bodo morali sestaviti program ukrepov, s katerimi bi VD izboljšali. Smo namreč zaposleni v panogi, kjer nam težje naravne okoliščine narekujejo še večjo zavzetost za varstvo pri delu. Z. H. Spretne roke odtehtajo marsikateremu neprijetne občutke, ko dobiva injekcijo - foto GG Bled kako uveljavljamo pravilnik o delitvi OD Tik pred novim letom so delavci na referendumih v TOZD odločali o sprejemu novih samoupravnih sporazumov in se z večino glasov izjavili "za". Med novimi sporazumi so sprejeli tudi pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Pred sprejetjem teh pravilnikov so delavci vseh TOZD, združenih v GG Bled, urejali delitev osebnih dohodkov s skupnim sporazumom. Delavci v enem TOZD niso mogli brez soglasja delavcev v drugem TOZD ničesar drugače reševati, kot je bilo to v skupnem sporazumu za- pisano. Sedaj ima sporazum le nekaj skupnih osnov in meril, vse drugo pa urejajo delavci s svojim pravilnikom. Na to je potrebno'opozoriti predvsem zato, ker nekateri še niso ugotovili, da imajo v skladu z zakonom o združenem delu vse pravice, da sami odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, seveda v skladu s sporazumi, ki so jih podpisali. Ker poteka že tretji mesec, odkar veljajo nova pravila delitve osebnih dohodkov, sprejeta pa so bila brez predhodnega preizkusa, bi morali v teh treh mesecih že ugotoviti morebitne hibe in probleme pri uveljavljanju delitve OD na podlagi delovnih uspehov. Doslej so delavci že dali kritične pripombe k načrtovanju dela in k ugotavljanju delovnih prispevkov na podlagi načrta. Pripombe se nanašajo tudi na indeksna razmerja, to je na točke, ki smo jih iz starega sporazuma prenesli v novega, predvsem kot osnove za finančno planiranje in za kalkulacije medsebojnih storitev. To pa ne more ovirati delavcev v posameznem TOZD, da ne bi mogli v svojem pravilniku uveljaviti ustreznejše rešitve in stimula -tivnejše oblike delitve OD. V letošnjem letu bi morali sprejeti v TOZD razvid (katalog) del, ki je osnova za planiranje kadrov in razporejanje dela, vsebuje pa tudi pomembne podatke o zahtevnosti dela in pogojih dela, kar je pomembno za ugotavljanje delovnih prispevkov delavca. Zato ne kaže prej popravljati ali ponovno ocenjevati teže dela, dokler ne bo izdelan razvid del. Predno bi v TOZD izoblikovali dela in naloge, naj bi ugotovili tudi smotrnost obstoječe organizacije dela in rešili probleme, ki so bili tudi v tem glasilu omenjeni pod naslovom "Kako se bolje organizirati" F. L. SPREJET JE SPORAZUM Delegati občinske zdravstvene skupnosti Radovljica so na seji dne 30. 1. 1978 sprejeli samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva. Tako je končana ena najširših javnih razprav, saj je zdravstvo brez dvoma področje, ki zadeva vse delovne ljudi in občane. Po usklajevalnih predlogih iz javnih razprav je bil prvotni predlog sporazuma popravljen, takega je skupščina občinske zdravstvene skupnosti ocenila kot primernega, uporablja pa se od 1.5.1978 dalje. Sporazum določa trimesečno usklajevanje porabe s sredstvi. Občinske zdravstvene skupnosti bodo v svojih programih - poleg pravic iz enotnega programa - priznale le tiste pravice, za katere so zagotovljena sredstva. Če dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, bo zdravstvena skupnost skrčila ali ustavila obseg investicijskih vlaganj, razen tistih, za katere je vpeljan samoprispevek občanov, nato pa bo skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in sicer: - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če nc gre za nujno zdraviliško zdravljenje udeležencev NOB - ri'Sevalne prevoze - zdravila - snemna in fiksna zobno - protetična dela - specialistično zdravljenje. _________________________15 KAJ BOMO DELALI POZIMI ? Ko smo pred letom dni dobili gospodarski načrt za enoto Pokljuka za obdobje 1976 do 1985, smo etate razdelili na tri skupine: nujen zimski posek, mo- žen zimski posek in izrazito letni poseki. Tako smo dobili naslednje količine: nujen zimski posek 12 % možen zimski posek 41 % letni posek 47 % Merilo za grupiranje posekov je vrsta donosa in možen dostop na delovišče in prevoz lesa. Kot nujni zimski poseki veljajo končni in svetloseki. V možne zimske poseke smo prišteli pripravljalne in oplodne sečnje. To velja za nižje dele Pokljuke. Vsi višji predeli, kamor bi bil zimski dostop in prevoz lesa otežen, ne pridejo v poštev kot zimski poseki ne glede na vrsto donosa. Ostrejša merila ali skrčenje pravic in druge ukrepe določi Občinska skupščina po predhodnem strokovnem predlogu regionalnega zdravstvenega sveta. Naraščanje porabe nad planirano pa lahko zdravstvena skupnost rešuje tudi na ta način, da predlaga delavcev in drugim delovnim ljudem združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarsko gibanje to dovoljuje, ali samoprispevek uporabnikov. Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolžni skrbi za lastno zdravje, da se odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, da se zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, da se uravnava gospodarna potrošnja na področju zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in da se zajamči dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, bomo uporabniki s participacijo neposredno prispevali del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke. 1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 20, -din. Tu je mišljen prvi pregled v obdobju 30 dni zaradi iste diagnoze, razen kadar je uporabnik naročen za ponovni pregled v roku, daljšem od 30 dni. In kako smo realizirali poseke prve dve leti veljavnosti načrta? Od posekanega lesa je bilo 50 % zimskih in 50 % letnih posekov. Ali smo res 50 % mase posekali v snegu, ali pa smo v kopnem poleti sekali tudi zimske poseke? Vetrolom iz leta 1975 smo izdelovali še v letu 1976. Tako se je del posekov, ki so sicer predvideni kot zimski, spremenili v letne. Če v naslednjih osmih letih ne bo vetrolomov, imamo dovolj dela za zimo. Če bomo znali vsako leto izbrati pravilno strukturo posekov, imamo zagotovljen enakomeren dohodek. Če pa Pokljuko zadene še kak večji vetrolom, ki bo sicer zimske poseke spremenil v letne, bomo zadnja leta ureditvene dobe pozimi brez dela ali pa zadnja leta zaradi slabših posekov postanemo celo pasivni. 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahte- vo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela 60..- din 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: - za prvi in konziliarni pregled pri stomatologu - specialistu 20. - din Le 12 % mas je treba nujno posekati v snegu. Zato je potrebna nekaj debelejša snežna odeja uležanega snega. Pri 41 % posekov, ki so predvideni kot možni zimski, pa lahko iščemo ekonomičnost le pri tanjši snežni odeji. Če upoštevamo ti dve 16 4. za vsako zalivko 20. - din za polno kovinsko prevleko 150. - din za vse ostale prevleke 180. - din za inlay, nazidek 100. - din za vsako krono 220. - din za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddeli-tev vmesnega člena ali gredi 35. - din za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45. - din za gred, opornico ali jahač 120. - din za vsako totalno protezo 310. - din za totalno protezo po Meistu 450. - din za vsako parcialno protezo 400. - din za vsako začasno protezo 300. - din za vsako bazo kovinske proteze za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, 350. - din starejših od 18 let za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporab- 200. - din nikih, starejših od 18 let 380. - din za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, predložitev ali reokluzijo 50. - din Za vsak prvi pregled pri zdravniku - specialistu tudi rentgenologu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 50. - din Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku - specialistu. dejstvi, imamo v hujših zimah dela samo za mesec do dva. V taki zimi kot je letošnja, pa seveda tudi ta trditev odpade. Tako težkih delovnih pogojev nima pozimi nobeno gozdno gospodarstvo v Sloveniji. To dokazuje tudi republiško navodilo za varno delo pri podiranju dreves in izdelavi sortimentov. To navodilo določa, da je prepovedano podiranje dreves pri snežni odeji nad 40 cm. Če bi se pri nas ravnali po tem, bi vsako zimo najmanj za štiri mesece prenehali s posekom. Vendar bi morali tudi pri nas določiti neko mejo glede višine snega, ki bi bila glede ekonomičnosti in varnosti sprejemljiva za delo. Tudi če bi pozimi lahko neprekinjeno delali, je možno zaposliti manj delavcev kakor poleti. Pozimi sekamo boljše poseke kakor poleti. Poleti je treba opraviti tudi gojitvena dela. 5. Za vsak RTG posnetek v ambulantah in dispanzerjih, tudi zob (vendar največ za 6 posnetkov oz. največ 30 din) 5. - din 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu - dnevno 30. - din Letošnja zima nas bo le morda opomnila, da je čas, da začnemo razmišljati in iskati možnosti za zimsko zaposlitev. Le-ta bi morala biti zimska, sezonska. 7. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60. - din 8. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material po receptu ob prevzemu v lekarni 15. - din 9. Za kontracepcijska Sredstva: - za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) - za druga kontracepcijska sredstva 10. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 15. - din 100. - din 150. - din tezo in navleke za krn po amputaciji 12. Za ortopedske čevlje 13. Za kilni pas 14. Za bergle 15. Za očala 16. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica 17. Za očesno protezo 18. Za lasuljo zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega izvora 19. Za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben uporabnikom za opravljanje poklicnega dela 150. - din 300. - din 150. - din 30. - din 40. - din 90 . - din 100. - din 90. - din 150. - din TOZD Pokljuka je že razpravljala o razširitvi dejavnosti. V mislih imam zimski turizem. Na žalost za iniciativo delavcev TOZD Pokljuka ni bilo razumevanja. Na nekaterih GG (Slovenj Gradec, Maribor) so s tako dejavnostjo že zdavnaj začeli. Pri nas pa, ki imamo najboljše pogoje in nas narava naravnost sili v to, pa čakamo, da bo v naš prostor posegel kdo drug. Občasna sprememba dela bi o-mejila razvoj poklicnih bolezni. Invalidi bi v zimskem času našli primerno zaposlitev. Delovna sprememba bi ugodno vplivala tudi na počutje in moralo delavcev. Podlogar Jože 17 20. Za aparbt za omogočanje glasnega govora 200. - din 21. Za vsako ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 250. - din Prispevki uporabnikov se usklajujejo vsako leto z gibanji stroškov zdravstvenega varstva. Delavci lahko v TOZD iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. Kadar je cena storitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k njihovim stroškom, plačamo le dejansko ceno. Če uporabniki prispevamo k stroškom zdravstvenih storitev, nam morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitev. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti nam morajo v vsakem primeru vročiti dvojnik računa, iz katerega morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednosti in pa naš prispevek k tem stroškom. Samoprispevek je v zobozdravstvu občutno povečan. Plačevali smo ga sicer tudi do sedaj, toda nekaj let že ni bil spremenjen. Posebej smo plačevali tudi razliko od standardnih do nestandardnih materialov. Tečejo pa razgovori, da bi pravilniki za zobozdravstvene storitve in standarde v bodoče upoštevali nove materiale. S takšno spremembo bo participacija v zobozdravstvu realnejša. Metul Malči kakvoj budučnosti idemo u su sr et Kad oplemenjuje sirovinu, daje joj vrijednost od koje svi živimo. Kakvu korist bismo imali od naših šuma na Jelovici, kad ne bi bilo vrijednih ruku, koje drvo sijeku, prevoze, ljušte ga i preradjuju? Još uvijek se sječam pjesme, što su je u Narodno oslobodilačkoj borbi pjevali bosanski borci: . . . "kučo moja popaljena, njivo moja neorana, majko moja bez sinova". . . Iznikla u narodu ta pjesma očrtava svu težinu neimaštine I siromaštvo duha, kad nestane vrijednih ruku. Zato kažemo, da je čovijek naše največe bogastvo - dakako, vrijedan i pronicav čo-vijek. Takvoga je, pak teško nači. Treba ga dakle uzgojiti. To je dugotrajan i skup posao. Baš zato je neophodno misliti na potrebne radnike barem 7 do 10 godina unaprijed, a ne onog trenutka, kad su stvarno potrebni, ako želimo izbječi skokovite promjene zaposlenih, koje uvijek kvarno utiču na proizvodnju. U šumskoj proizvodnji je to još potrebnije, jer je teška i ne-dovoljno plačena. Neče biti na odmet, ako malo pogledamo kako stvari stoje u torn pogledu u našem bohinjskom TOZD te, ako se malo zamislimo nad tim pitanjem. Ima nas tačno 100 zaposlenih, a raz-vrstani smo po starosti ovako: do 20 godina ........ 2 radnika. Moralo bi ih biti ... 35 od 21 do 40 godina ........42 radnika. Moralo bi ih biti ... 35 od 41 do 60 godina ........56 radnika. Moralo bi ih biti ... 35 Ukupno: 100 radnika. Moralo bi ih biti . . 105 Za varno delo sekača je treba odstraniti sneg ob deblu - foto I. Veber trije problemi Bleda V krajevni skupnosti Bled že nekaj desetletij rešujejo vprašanje obvoznic, kanalizacije in preskrbe z vodo. Nekakšno obvoznico so že zdavnaj začeli graditi pod sedanjim Golf hotelom, toda izkopano traso je kmalu prerasla ruša. Nedavno je zopet zagorela zelena luč, tokrat ideja o začasni obvoznici v smeri proti Bohinju. Financirala naj bi jo Republiška skupnost za ceste. Cesta naj bi bila po mnenju strokovnjakov in enotnega mnenja, ki so ga izrazili prizadeti občani na sestanku, sedaj speljana za Golf hotelom. Dograditev nove kanalizacije in obnovitev stare je bila dolgoletna želja ne le Blejcev, temveč vseh obiskovalcev Bleda, zlasti pa tistih, ki si prizadevajo, da bi blejsko jezero s cerkvico na otočku in starim gradom na si- 18 Iz navedenog se vidi, da smo vrlo stari, jer imamo premalo mladih. Zapustili smo se, misleči da godine ne prolaze. Zato srednja starost svih nas iznosi nešto preko 40 godina. Nije ni-kakvo čudo, ito nas zadnjih nekoliko godina muče razne bolesti. Osim toga stalno nam manjka oko 10 radnika, jer imamo 5 stalnih bolesnika, s druge strane pak, nemarno nikakve rezerve, a morali bismo imati u njoj barem 5 radnika. Dakle, moralo bi nas biti oko 105. U starosti od 51 do 60 godina imamo 14 radnika, koji če biti penzionirani u idučih 10 godina. U tom istom razdoblju če nas po svoj prillci napustiti još 6 radnika iz drugih starosnih skupina. To znači, da čemo idučih 10 godina izgubiti oko 20 radnika. Te ljude je treba nadoknaditi ne odjedrtom, nego postepeno svake godine po jednu desetinu. Bit če neophodno na novo zaposliti godignje 2 radnika, gto za 10 godina iznosi 20, koliko čemo ih 1 izgubiti. Najbolje bi bilo dobiti mlade u starosti oko 20 godina. Ne smijemo dozvoliti da ostarimo! To bi imalo strahovite posljedice. Stoga, ne zanemarujmo ulaganja u poboljšanje životnih prilika radnika, jer čemo u protivnom teško dobiti mlade. Istina je da smo zadnjih nekoliko godina osjetno poboljšali uslove rada i života radnika. Zato su nam i rezultati dobri. Ali, savremeni mladi ljudi zahtijevaju više, nego što im sada možemo pružiti. Kasarniški život u našem radničkom domu, uprkos svojim dobrim stranama, ima još dosta i slabih, koje se štetno odrazuju 1 na proizvodnji. Ljudi su odvojeni od svojih porodica, prisiljeni su živjeti u zajednici sa različitim i često suprotnim znača-jima i navikama. Tako nastaju svakakve unutragnje napetosti, duševne i tjelesne, koje kvare medjusobne odnose. Zato bi bilo dobro več sada misliti na gradnju novog stanarskog bloka, u kojem bi mladi bili nastanjeni sa svojim porodicama. Iz Bohinja se vozi u druge kraje na posao svaki dan oko 280 radnika. To je najbolje mjerilo, koliko je zaposlenje u šumar-stvu 1 drvnoj industriji u Bohinju praktično i nema druge moštvu privlačno za domače ljude, jer osim u šumarstvu i drvnoj industriji u Bohinju praktično i nema druge mogučnosti stalnog zaposlenja. Neophodno če biti več otsada usmjeravati ulaganja u što brže poboljšanje životnih uslova radnika. Ti uslovi ne smiju previše zaostajati za tehnologijom. Savremena tehnologija zahtijeva i savremeni način života. Bez toga čemo ubrzo zači u slijepu uli-cu, jer nečemo imati mladog naraštaja medju radnicima. Svi znaci govore i upozoravaju nas, da je nužno srednju starost naših radnika osjetno smanjiti. Ne smijemo, dakle, dozvoliti da ostarimo! Tonf i Deankovič ŠALA Zgodilo se je v času furanja smrekovega lubja. Nekje pri Za-trniku je voznik prevrnil pod pot zvrhan voz lubja. Ves razkačen skoči na prevrnjen voz, pogleda v nebo in zagrozi: "Preklet' boh, glih na petk bom za-sko jedu" T.S. PRED VEČ LETI: Andrej je službeno potoval v Ljubljano. Bil je presenečen, ko ga obvesti direktor, da bo potoval z mercedesom. Veselja pa je bilo konec, ko mu je rekel šofer: "Vrnil se boš z avtobusom, ker peljem mercedes na servis. " I.V. vi skali ter vso prelepo okolico obvarovali pred onesnaževanjem. Doslej ni bilo mogoče nikoli zbrati toliko sredstev, da bi začeli širše reševati problem kanalizacije. Z ustanovitvijo komunalne skupnosti v občini pa so ustvarjeni boljši pogoji tudi glede najemanja kreditov, tako da bo lahko v nekaj letih to vprašanje na Bledu rešeno. Oskrba z vodo je bila v preteklem letu začasno rešena tako, da so obstoječe omrežje začeli napajati s talno vodo, ki jo črpajo v Brjeh. Ta rešitev je res lahko samo začasna, kajti v letni sezoni, ko so hoteli polni gostov, pritisk v omrežju znatno pade. Verjetno bo tudi še v bodoče zalivanje vrtov prepovedano takrat, ko so cvetlične grede najbolj suhe in tudi v nadstropjih bodo za izpiranje školjk še s pridom uporabljali zalival-ke. Poleg generalnih problemov, ki so bili omenjeni, tarejo Blejča-ne še nekatere majhne nevšečnosti. Na kraju, kjer je stal nekdanji Park hotel, je zrasel pod okriljem TOZD združenih v Viator ju, nov impozanten Park hotel. Nanj smo prav gotovo ponosni, moti pa nas zaplanka-ni del nedokončanega objekta, ki kazi okolico - predvsem center Bleda. Planke sicer ničesar ne varujejo, ne skrivajo, ker se vse, kar je ograjeno, lepo vidi s pločnika Ljubljanske ceste. Kaj, če bi se res uresničile smeri našega samoupravnega razvoja in bi prišlo do tesnega sodelovanja med delavci v združenem delu in med istimi delavci, ki nastopajo kot občani in z drugimi prebivalci v krajevni skupnosti? Verjetno bi s skupnimi napori in enotnimi akcijami uspešneje reševali krajevne probleme in posredno tudi nekatere probleme delavcev v TOZD, ki so zlasti v gostinstvu pri ustvarjanju dohodka močno nezavidljivi prav zaradi zunanjih vplivov. F. L. 19 Karikaturo nakladača na mehaniziranem skladišču je narisal učenec 5. razreda Žikica Iz Beograda, ki je v Bohinju na počitnicah Službo za računalništvo bo treba okrepiti Petletni plan razvoja računalniške obdelave podatkov smo v naši organizaciji pripravili leta 1973. Poleg nabave računalniške opreme in usposabljanja sodelavcev smo redno letno pripravljali za računalniško tehniko vsa planirana področja obdelave. To pa se je ustavilo v začetku leta 1977, ko je za pripravo no- vih obdelav zmanjkalo časa in smo ves čas porabili za obdelavo podatkov in vzdrževanje programov. Stanje se je v letu 1978 še poslabšalo, ker je ena sodelavka odšla na porodniški dopust in nemalokrat moramo marsikatero obdelavo premakniti na kasnejši datum. To pa je v nasprotju s ciljem: čimkrajši čas čakanja uporabnika na in- formacije, ki ga z računalnikom hočemo doseči. V petletnem planu smo podrobno načrtovali obdelave, premalo podrobno pa računalniško opremo in potrebe po delavcih. Predpostavljali smo, da potreba po opremi in delavcih izhaja iz obsega in zahtevnosti del in se iz tega razloga nismo posebej prizadevali za podrobni plan. Pri sestavi plana nam ni bil popolnoma jasen koncept uvajanja obdelav. Obstajali sta dve varianti: - da bomo obdelave v celoti pripravljali sami - da bomo obdelave s sestavljenimi programi odkupovali od organizacijsko - programerskih skupin Pri kasnejšem proučevanju je imela prva varianta več prednosti od druge in smo se zato leta 1974 odločili zanjo: torej vse programe sestaviti doma. Ta varianta je cenejša, zahteva pa več usposobljenih delavcev za organiziranje in programiranje. Kot primer navajam ceno programov za obračun osebnih dohodkov, podobnih našim. Nabavna cena je 20. 000, - din, za redno vzdrževanje mora delovna organizacija mesečno plačati 7.800. - din, poleg tega pa programi, sestavljeni za več uporabnikov, rabijo najmanj dvakrat toliko kapacitet, kot tisti, ki so sestavljeni za uporabo v eni organizaciji in so prilagojeni njenim zahtevam in potrebam. Poleg osebnih dohodkov obdelujemo še: - podatke za urejanje gozdov, - evidence odkazil in poseka, - podatke za plan proizvodnje, - fakturiranje, - komercialna poročila, - temeljnico prodaje lesa, - zaloge na skladiščih, - obračun odkupa lesa od kmetov, - oddajo lesa z revirjev, - obračun stroškov, - saldokonte kupcev, - izpis dospelih računov, - učinek šoferjev za osebne dohodke, - realizacije TOZD gozdarstva in avtoprevozništva, - materialne evidence. Sneg je skopnel in na vrsti je gozdni red - foto GG Bled 20 - evidenco drobnega inventarja v uporabi, - skupno bilanco stanja in uspeha, - poprečne prodajne cene lesa za vso Slovenijo ln druge občasne analize. Za vse to smo v lanskem letu imeli poleg osebnega dohodka petih delavcev še 740, 000, - din stroškov, dohodkov od uslug in povračil materialnih stroškov je bilo 270.000,- din, torej je bilo 470. 000, - din čistih stroškov poleg osebnih dohodkov. Po planu bi do konca leta 1978 morali za računalniško obdelavo pripraviti še: - personalno evidenco, - spremljanje proizvodnje in o-sebne dohodke z delovnih nalogov, - indeks gozdnih posestnikov in - evidenco osnovnih sredstev. Lani smo že pripravili in izdelali obrazce za personalno evidenco, obrazce za delovne naloge in delovne liste. Letos pa s tem ne moremo nadaljevati, ker nas je premalo in smo vsi zaposleni z rednimi obdelavami. Ob številu delavcev, kot nas je sedaj v službi, za računalništvo ni mogoče pripravljati novih obdelav in tekoče redno in dobro vzdrževati. Zato bomo morali čimprej usposobiti še enega sodelavca z visoko izobrazbo za organizacijsko - programersko delo in eno sodelavko za občasna operaterska dela pri luknjaču in verificirki. V nadaljnjem razvoju računalništva moramo obstoječe obdelave povezati v bazo podatkov in avtomatizirati zajemanje podatkov. Jože Skumavec, dipl. Ing. Minila so štiri leta delovanja samostojnega Društvi inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled, ki je bilo pred tem v okviru Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Bled. Aktivnost društva se je v primerjavi s prejšnjim životarjenjem zelo povečala in tako se danes čuti delovanje bolj ali manj na vseh področjih, kjer moramo biti gozdarji prisotni. Taka je tudi ugotovitev z zadnjega občnega zbora, ki je bil ob koncu februarja letos. Delovanje članov ln še posebej članov upravnega odbora je v preteklem dvoletnem mandatnem Na občnem zboru DIT niso manjkali tudi starejši člani - foto GG Bled O delu DIT gozdarstvo Bled Članstvo društva se tudi dobro obnavlja - foto GG Bled 21 obdobju potekalo po sprejetem programu. V zimskem času je bilo za izobraževanje članov organiziranih šest strokovnih predavanj, v katerih je bila predstavljena problematika gozdarstva in sorodnih dejavnosti pri nas in v drugih deželah sveta. Poleg naših članov so predavali tudi naši kolegi iz drugih krajev Slovenije. Kljub zanimivim temam in za nas izvensezon-skem času je bila udeležba pod pričakovanji. Za uspešno popularizacijo gozda in gozdarstva je treba podčrtati odprtje gozdne učne poti v Predtrškem polju pri Radovljici, kar je bila tudi osrednja manifestacija v okviru tedna gozdov v lanskem letu. Da je bila realizacija ideje umestna, je pokazala že udeležba na otvoritvi, pa tudi obisk predvsem mladine v preteklem letu. Prva strokovna ekskurzija na Pohorje in v Haloze je bila organizirana z namenom, da se seznanimo z vključevanjem gozdarstva v turizem, usklajenimi posegi v naravno krajino in problematiko vključevanja majhnih, malodonosnih zasebnih gozdov v intenzivnejšo gozdno proizvodnjo. Preteklo jesen smo bili na obisku pri makedonskih gozdarjih. ki so nam predstavili pogoje, predvsem naravne, v katerih delajo in tudi uspehe, ki se vse bolj kažejo. O tej strokovni ekskurziji je bilo že objavljeno posebno poročilo v Presekih. V povezavi s sindikalno organizacijo je bilo v Lescah uspešno izvedeno tekmovanje gozdnih delavcev v okviru kmečkega dne In enako, samostojno tekmovanje v Kranjski gori, kar postaja že tradicionalna prireditev, ki seznanja širšo javnost o delu in težkih pogojih delavcev v gozdarstvu. To so glavne akcije, ki so bile v programu za pretekli dve leti. Za usklajeno in načrtno delovanje so bile na občnem zboru sorejete tudi smernice za aktivnost v letu 1978. Delo društva naj bi potekalo predvsem na štirih področjih. Izobraževanje članov bo vsebovalo predavanja in strokovne ekskurzije. Ker vprašanje knjižnice oziroma njenih prostorov še vedno ni rešeno, bo treba tudi na tem področju vložiti več sil. O problematiki gospodarjenja z gozdđvi bomo pripravili razprave o aktualnih problemih. Sem spada tudi inovacijska dejavnost. NOVI ZAKON O DELOVNIH (nadaljevanje) Da bi delavce seznanili z vsebino novega zakona, navajamo nekaj določil: - Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD mora vsebovati: 1. temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja 2. temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev 3. pogoje razporejanja delavcev 4. podlago za pridobivanje dohodka 5. osnove za razporejanje čistega dohodka 6. osnove za delitev osebnega dohodka 7. načela za nagrajevanje iz-najditeljstva 8. osnove za zagotavljanje socialne varnosti 9. razloge za združevanje dela in sredstev 10. način obveščanja delavcev. - Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo vsebuje skupna merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov. - O uresničevanju posameznih pravic odloča delavski svet. Sklep o odgovornosti mora bi- Prva in največja naloga bo popularizacija gozdarstva predvsem v tednu gozdov. Ob tej priložnosti bi naši člani prevzeli mentorstvo po šolah. Opravili bomo tudi vse akcije, ki Jih bo predlagala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva. Kot o-bičajno bomo pripravili tudi tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov. Nova oblika aktivnosti v prihodnje bo oživitev kulturnega delovanja, ki je v današnjem avtomatiziranem in vse bolj izoliranem življenju vedno bolj potrebna. V ta namen bomo postavili "lesenega moža" v parku naše poslovne stavbe. Druga kulturna akcija bi bila forma viva. Pri tem bo naše društvo organizator, sredstva pa naj bi prispevale delovne organizacije s področja Bleda. To je okvirni program delovanja društva, ki se bo po potrebi razširil in dopolnjeval. Če ga bomo izvedli in v to smo prepričani, bomo čez leto dni lahko zapisali, da društvo nadaljuje z uspešnim delom. Valentin Toman, dipl. ing. RAZMERJIH ti vročen delavcu v pismeni obliki in s pravnim podukom. - Samoupravni sporazum o osnovah plana obvezuje delavce, da svoje delo organizirajo tako, da dosežejo čim ugodnejše rezultate. Zato so dolžni upoštevati izsledke znanosti, organizacije, varstvene ukrepe in normative. - Če je delavec zaradi javne funkcije prenehal delati v temeljni organizaciji, ima pravico, da se v 30 dneh po prenehanju funkcije vrne v isto TOZD na prejšnje delo ali delo, primerno njegovim zmožnostim. 22 - Delavec, ki ga temeljna organizacija pošlje na izobraževanje, ima pravico in dolžnost, da se po Izobraževanju vrne v isto temeljno organizacijo. Isto velja, če temeljna organizacija pošlje delavca na delo v tujino, če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja. V obeh primerih med odsotnostjo mirujejo pravice in obveznosti. - Delovni čas traja 42 ur na teden, ki ima najmanj 5 delovnih dni. - Če je vpeljan petdnevni delovni teden, se šteje šesti dan v tednu v letni dopust. - Za nočno delo se šteje čas od 22. ure do 5. ure naslednjega dne. V primeru, da je izmena od 22. do 6. ure, se ves ta čas šteje za nočno delo. - V kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, turizmu se lahko razporedi delovni čas tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot sedem ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot 7 ur na dan. Pri tem skupni delovni čas v poprečju ne sme biti daljši od 42 ur na teden. - Če narava dela zahteva obvezno pripravo, mora biti priprava tudi vključena v delovni čas. - Če delavec dela polni, delovni čas, lahko izjemoma (strokov- njaki) dela v drugi delovni organizaciji do ene tretjine rednega delovnega časa, če se organizaciji sporazumeta in če se na objavo za to delo ne prijavi nezaposlen ali delno zaposlen delavec. Preko polnega delovnega časa sme trajati delo v primerih potresa, požara, poplave in druge nesreče, ki zadene delovno organizacijo ali pa se neposredno pričakuje. V splošnem aktu je lahko predvideno, da je delo preko polnega delovnega časa v določenem delovnem procesu, da se prepreči škoda zaradi kvarjenja surovin, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja, nadomesti pomanjkanje energije, vendar največ 12 ur na teden. V. I. Velikan bo padel - foto I. Veber drevesa ~ spomeniki Dreves velikanov imamo vedno manj. Potrebna so cela stoletja, da iz semena zraste mogočno drevo. Tudi meni se je primerilo, da sem odkazal na se-čišču tudi jelko izjemnih dimenzij, ker sem se bal očitkov, da jo bo podrl veter, da se bo porušila, da jo bo poškodovala strela. Take samoočitke bi delno odtehtali, če bi v ustreznih pogojih določili posamezna debla, jih označili z barvnim znakom, ki bi pomenil, da je drevo zaščiteno, dokler bo živelo (če ga tedaj ne bo ščitil zakon). Mislim, da so najprimernejše lege v zaščitenih dolinah prebiralnih gozdov na nadmorski višini okoli 1.300 m. Drevesa naj po možnosti merijo v prsnem premeru vsaj 75 cm, so vitalna, stabilna, zdrava, zaželene so tudi posebne oblike. Poprečno naj bi na revirju določili o-koli 30 do 50 dreves za drevesa - spomenike. Taka akcija bi imela daljnosežni znanstveni in kulturni pomen. Predlagam novemu odboru DIT, da predlog realizira v enotni akciji na celem območju. Občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva na Bledu. Zborovanje članov novega upravnega odbora društva in razmiš- Iven Veber ljanje o novem predsedniku - foto GG Bled 23 ŠE NEKAJ BESED NA TEMOT= KAKO BI SE BOLJE ORGANIZIRALI Organizacijskih možnosti je mnogo, vendar se ml pri sedanjem razvoju gozdarske službe zdi najprimernejša tale: [OZj> |)EMVfCl- J TOX* \ VOhJA 1 TOZMl 6ozMkSK( HEHfiMŽM/je \aiuxbc J Ajmi A STOOWH/M fcfv/nfv/ 6 oibAK SL? VÒMA,. S>t L ADISCA mn 1. Organizacijska oblika upošteva celoten teren, ki ga ima organizacija za operativne posege. 2. Vsa vmesna delovna mesta so izločena, ker niso potrebna. I KOVAČ Jože je bil invalidsko upokojen 3. Pri taki organizaciji je možno izvesti plačilo po delu. 4. Število in obseg revirjev naj bi se prilagodilo razvoju obrata. Uresničil naj bi misel: za enako delo - enako plačilo, podlaga za to pa so: etat, srednje kubno drevo in težavnostna stopnja, ki naj bi zajemala le produktivne površine 5. Dela v gozdovih je možno koncentrirati; tu pa nas ne smejo zavesti meje revirjev, ki s koncentracijo nimajo nič skupnega. Le-ta je odvisna zgolj od planiranih sečenj. 6. Revir, ki ima v tekočem letu več sečnje, naj bi imel drugo leto manj poseka. Tako bi lahko delo pripravil (tehnično) revirni gozdar sam (občasna pomoč ni izključena). Če pa delo revirnega gozdarja ne bo več samostojno in bo veljala dnevna zadolžitev, bo organizacijska razporeditev prib -ližno takale: OZD V januarju letos je bil invalidsko upokojen tov. Kovač Jože. Bil je zaposlen na TOZD gozdarstvo Jesenice, Pokljuka, od leta 1954 dalje pri nas. Spoštovali smo ga, saj je bil izredno marljiv. Lesa je napra-* vil za 2 povprečna sekača. V glavnem je stanoval na Bitenj-ski planini, nekaj časa pa je bival v Linhartovi koči, od koder je hodil na delo v uro in pol oddaljeno Pečano. Dolga leta si je kuhal sam. Ob misli nanj nehote vzdihnemo: "Škoda, da se je moral tako zgodaj posloviti od nas. Bil je človek, ki ga bomo še dolgo dajali delavcem za vzgled. " Težko se je ločil od nas, toda bolezen zahteva svoje, že nekaj mesecev leži v bolnici v Rakičanu. želimo mu, da okreva in uživa v miru in zadovoljstvu zasluženo pokojnino. Kolektiv TOZD gozdarstvo Bohinj Tudi naši gradbeniki so poskrbeli za udobnejši prevoz svojih delavcev - foto GG Bled 24 ŠPORT IN REKREACUA OnČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU Na Kobil j« bilo 18. februarja občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Da je smučanje v občini priljubljen Sport med delavci. priča podatek, da se je na tekmovanje prijavilo skoraj 700 tekmovalcev, nastopilo pa jih je več kot 500. Is nafte delovne organlsacije je bilo prijavljenih čez 40 udeležencev, vendar se Jih Je tekmovanja udeležilo samo 28, kar* nas Je tudi stalo boljfte ekipne uvrstitve, saj bi ob sodelovanju vseh prijavljenih lahko zasedli celo drugo mesto. Zato so zaslužili grajo vsi tisti, ki se iz neupravičenih razlogov tekmovanja niso udeležili. Treba se je pač zavedati, da tudi na takih tekmovanjih branimo ugled naie delovne organizacije. Zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov nastajajo odvečni stroftkl, poraja pa se tudi slaba volja, ki lahko skali dobre medsebojne odnose. Zato opozarjam vse sodelavce, da podobna tekmovanja v občinskem merilu v bodoče vzamejo resno ln se jih udeleže v čim večjem fttevilu, da bi tako poskusili po pr aviti zamujeno v veleslalomu. Rezultati občinskega prvenstva v veleslalomu pa so naslednji: ŽENSKE DO 27 LET; uvrščenih 28 tekmovalk 1. Fon Boža Špecerija 0,45,44 2. Prešeren Barbara Iskra, Otoče 0,46, 61 3. Mikeš Barbara Turist progres 0,48, 04 21. Osterman Ana GG Bled 1,19,82 ŽENSKE 27 - 35 LET: uvrščenih 23 tekmovalk 1. Berčič Ivanka LIP Bled 0,38,5 2. Ponikvar Miša ZD Bled 0,39,4 3. Zupan Sonja Sukno 0,40,1 12. Loncnar Majda GG Bled 0,45,2 ŽENSKE 35 - 40 LET: uvrščenih 17 tekmovalk 1. Vukovič Stana Turist progres 0/38,2 3. Ažman Vida GG Bled 0,40,4 3. Podllpec Amalija Elan 0,41.7 MOŠKI DO 27 LET: uvrščenih 124 tekmovalcev 1. Pogačnik Tomaž Uko 0, 50,11 2. Kemperle Alojz Alpetour, Bled 0,52,22 3. Krivic Janez Elan 0.53, 15 11. Cesar Zdravko GG Bled 0,54, 92 16. Smolej Jernej GG Bled 0, 56, 66 18. Gorzettl Slavko GG Bled 0, 56, 91 19. Lukežič Marjan GG Bled 0, 57.48 40. Ličar Iztok GG Bled 1.01.46 45. Mulej Iztok GG 1.02,25 69. Kunčič Franc GG 1,06,42 72. Beznik Stefan GG 1,06,85 73. Kavčič Ladislav GG 1.06.89 74. Korošec Jaka GG 1,06, 91 98. Repinc Silvo GG 1,15,58 102. Dežman Anton GG 1,18,18 MOŠKI 27 - 35 LET: uvrščenih 93 tekmovalcev 1. Šmit Vito Veriga 0,44,36 2. Gašperšič Miran Elan 0*45*52 3. Zupan Miha Sukno 0,45,54 7. Solar Zvone GG Bled 0,49,71 38. Kunstelj Štefan GG 1,01,43 72. Silič Zdravko GG 1,14,79 87. Tolar Pavel GG 1,26,32 MOŠKI OD 35 - 40 LET: uvrščenih 46 tekmovalcev 1. Klinar Andrej GG Bled 0,46,51 2. Peternelj Janez Elan 0,49,72 3. Ovsenik Franci Sukno 0,51, 90 MOŠKI 40 - 45 LET: uvrščenih 26 tekmovalcev 1. Lakota Miran ZUB Bled 0,35, 9 2. Zupan Jože Sukno 0,36, 6 3. Zupan Janez Vezenine 0,36,7 17. Rožič Jaka GG Bled 0,43,8 25. Ferjan Štefan GG Bled 1,00,0 MOŠKI 45 - 50 LET: uvrščenih 22 tekmovalcev 1. Ahačič Jože Gorenje 0,35,4 2. Resman Andrej Plamen 0.35,7 3. Pristavec Janez OŠ Radovljica 0,36,6 n. Remec Franc GG Bled 0.42,5 19. Vertelj Janez GG Bled 0,47,5 MOŠKI NAD 50 LET: uvrgčenlh 7 tekmovalcev 1. Cvenkelj Franc Elan 0,38.0 2. Legat Jurij Almira 0,39,3 3. Šmit Franc TD Bled 0.40,8 7. Milenkovič Boro GG Bled 0,45,5 EKIPNA UVRSTITEV: 1. Elan 162 točk 2. LIP Bled 99 točk 3. Veriga 94 točk 4. GG Bled 66 točk OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH V Gorjah je bilo v nedeljo, 19.3.1978 sindikalno prvenstvo v tekih, ki se ga je udeležilo tudi skromno zastopstvo iz GG Bled, vendar so ob veliki požrtvovalnosti in borbenosti zasedli odlična mesta, saj je nafi najbolje uvrščeni tekmovalec na 5. mestu. Za njihove dosežke vsem iskrene čestitke! Ob nekoliko večji udeležbi bi tudi v ekipni uvrstitvi lahko zasedli boljše mesto. Želimo, da bi se tega zdravega športa o-prijelo večje število naših članov, saj Je tudi oprema zanj v primerjavi z alpskim smučanjem mnogo cenejša. Rezultati v posameznih disciplinah pa so naslednji: ČLANICE DO 27 LET: 1. Poljanec Kati LIP 9,35,7 2. Fister Majda Vezenine 10,01,8 3. Fister Marija Iskra Lipnica 10,46, 6 4. Osterman Ana GG Bled 11,06,2 Člani do 27 let: 1. Kozinc Boris Elan 15,57,5 2. Fister Tone Iskra Upnica 16,46,2 3. Princ Alojz Plamen 16,59,8 4. Ferjan Franc Vezenine 17.27,3 5. Repinc Silvo GG Bled 18,03,0 ČLANI 27 - 35 1,ET: 1. Kobilica Pavel GG Bled 14,05,0 2. Janša Miloš Veriga 16,34,4 3. Pogačnik Zdravko Iskra Otoče 16,34,6 4. Eržen Zdravko Jelplast 17,46,2 5. Boškovski Drago GG Bled 17,46,2 Člani 40 - 45 let: 1. Rozman Tine GP Bohinj 18,23,8 2. Kobilica Lado Kovinska Bled 22.13,6 3. Rožič Jaka GG Bled 23,23,4 4. Matjašič Lado DPO Radovljica 23,47,5 5. Zorec Peter GG Bled 23.50,2 EKIPNA UVRSTITEV - MOŠKI: 1. Elan «1 točk 2. UP Bled 55 točk 3. Veriga 53 točk 4. GG Bled 41 točk 5. Vezenin«! 21 točk EKIPNA UVRSTITEV - ŽENSKE: 1. Elan 36 točk 2. Vezenine 33 točk 3. OŠ Bled 29 točk 4. UP Bled 22 točk 5. Veriga 15 točk 6. GG Bled 8 točk EKIPNA UVRSTITEV - SKUPNO: 1. Elan 97 točk 2. UP Bled 77 točk 3. Veriga 68 točk 4. GG Bled 49 točk 5. Vezenine 44 točk 25 Sodnllki «bor na smučarskih tekmah na Zatrnlku - foto Petkoš J. Zadovoljstvo po uapeinem nastopu v veleslalomu - foto PetkoS J. PRVENSTVO GG BLED V VELESLALOMU V soboto, 25. februarja. Je bilo na Zatrnlku prvenstvo GG Bled v veleslalomu. Vreme nam tudi tokrat ni bilo posebno naklonjeno, saj Je is težkih oblakov od Casa do Casa celo rahlo deževalo, venda!* smo tekmovanje kljub temu spravili pod streho. Za tekmovanje je bilo prijavljenih bllsu 130 tekmovalcev, od tega polovica Članov kolektiva, drugo polovico pa so tvorili otroci naSih sodelavcev. Mnogi se tekmovanja zaradi bolezni ln slabega vremena niso udeležili, toda vseeno je startelo 85 tekmovalcev. REZULTATI: Mesto Priimek In Ime TOZD Čas CICIBANI: 1. Kobilica Primož 15,6 2. Klinar Barbara 16,0 3. Zalokar Rado 17,2 Prijavljenih 6 tekmovalcev - ni nastopil eden MLAJŠE PIONIRKE: 1. AhaCiC Marjanca 36,8 Prijavljene 4 tekmovalke - niso nastopile 3 MLAJŠI PIONIRJI: 1. Čufar Tomaž 16,1 2. Podgornik Alei 16,9 3. Slivnik Stojan 17,0 Prijavljenih 13 tekmovalcev - niso nastopili 3 STAREJŠE PIONIRKE: 1. Ferjan Lea 35,8 2. Ažman Sergeja 36,0 3. Gartnar Liljana 37,8 Prijavljenih 16 tekmovalk - ni nastopilo 5 STAREJŠI PIONIRJI: 1. Mertelj Slavko 34,0 2. Jensterle Zlatko 35,2 3. Strgar Peter 36,2 Prijavljenih 20 tekmovalcev - ni nastopilo 9 MLADINKE: 1. Plber Metka 58,7 Prijavljene 4 tekmovalke - niso nastopile 3 MLADINCI: 1. Mertelj Janez 32,7 Prijavljenih 7 tekmovalcev - ni nastopilo 5 ČLANICE: 1. Osterman Ana 58,7 Prijavljene 3 tekmovalke - ni nastopila 1 MOŠKI NAD 40 LET: 1. Veber Ivan Bohinj 35,0 2. Vodnov Pavel Avtopark 36,4 3. Ferjan Štefan Gradbeništvo 37,8 4. Gartnar Franc Jesenice 37. 9 .5. Strgar Anton Gradbeništvo 38,8 6. RožiC Jakob Jesenice 39,0 7. Zupan Anton Bohinj 39, 1 8. Zorec Peter Pokljuka 41.5 9. Milenkovič Boro Sk. službe 43,0 10. Dežman Jože Avtopark 49.1 11. UlCar Janko Avtopark 1,26,5 MOŠKI 30 - 40 LET: 1.-2. SiliC Zdravko Gradbeništvo 35,0 1. -2. Kunstelj Štefan Bohinj 35,0 3. -4. Zalokar Slavko Gradbeništvo 38,5 3. -4. SokliC Darko Avtopark 38,5 5. Košir Janez Sk. službe 42, 6. Brodnik Jože Pokljuka 43,4 7. Peterman Jože Avtopark 43,9 8. Černigoj Cveto Pokljuka 44,6 9. Tolar Pavel Pokljuka 44,8 10. Vidic Ferdo Radovljica 45,3 MOŠKI DO 30 let: 1. Šolar Zvone Sk. službe 31,8 2. Cesar Zdravko Bohinj 32,0 3. Gorzetti Slavko Gradbeništvo 32,6 4. Smolej Jernej Jesenice 32,8 5. Beznik Štefan Avtopark 34,3 6. ZorC Franc Avtopark 36,2 7. KunCiC Franc Radovljica 36,7 8. Korošec Jaka Pokljuka 37,0 9. Repinc Silvo Bohinj 37,6 10. KunčiC Tina Pokljuka 38,8 11. ^Zupan SreCo Radovljica 39,0 12. Sever Danijel Avtopark 40,0 13. Sodja Janko Bohinj 42.1 14. Dežman Anton Radovljica 44,5 Prijavljenih 22 tekmovalcev - ni nastopilo 8 Spogledovanje - foto I. Veber 26 TEKMOVALK! RAZRED: 1 Klinar Andrej Skupne službe 31,8 I. -S Ličar Iztok Bohinj 36. S t. -3. Ogris Kristl Pokljuka 36.3 4. Mulej Iztok Radovljica 36.6 9. Cerkovnik Martin Bohinj 37.6 Prijavljenih 7 tekmovalcev. nista nastopila 2 Rezultati v ekipni uvrstitvi so bili zelo te eni, najbolje pa so «e odrezal« «kipe, ki so tekmovanje resno vzele In Imele predstav- «lke v vseh kategorijah. t. TOZD gozdarstvo Bohinj 290 todk t. TOZD gozdarstvo Pokljuka 264 todk j. DS Skupne strokovne službe 256 todk 4. TOZD gozdno avtoprevoznlštvo 245 todk S. TOZD gozdno gradbeništvo 236 todk 8. TOZD gozdarstvo Radovljica 140 todk 7. TOZD gozdarstvo Jesenice 125 todk Ni koncu lahko ugotovimo, da Je tekmovanje kljub slabemu vremenu dobro uspelo In Želimo, da se prihodnje leto srečamo na belih poljanah v le večjem številu. Na koncu se moramo zahvaliti vsem sodelavcem, ki so kakorkoli prispevali, da Je srečanje na Zatrnlku uspelo, tako v družabnem, kot tudi v tekmovalnem pogledu. Zaradi velikega zanimanja za smučanje, ki se Je pokazalo na Zatrnlku, so sodelavci Iz TOZD gozdarstva Bohinj obljubili, da bodo v aprilu organizirali turno smučanje s Soriške planine na Koblo. Upam, da nas bo mnogo tarnt PREDRAČUN STROŠKOV PROGRAMA ŠPORTNO REKREATIVNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1978 1. Zimska lesarlada - republiška (teki In veleslalom 27 udeležencev) 2. Zimska lesarlada - zvezna (teki ln veleslalom 11 udeležencev) 3. Letna lesarlada (mali nogomet, odbojka, kegljanje, balinanje, streljanje, šah, namizni tenis, tekmovanje gozdarjev -69 udeležencev) 4. Tekmovanja v okviru SOZD GLG (šah, smučanje, odbojka, streljanje, kegljanje, m, nogomet, 80 udeležencev) 5. Občinska slndlkslm» prvenstva (veleslalom, teki, kegljanje, m. nogomet, odbojka, n. tenis, streljanje, plavanje, balinanje, 200 udeležencev) 25. 150,00 din 12.700,00 din 39.000. 00 din 14. 150,00 din 25.000. 00 din 6. Zvezno tekmovanje sekačev 7. Prvenstvo GG Bled v veleslalomu 8. Tekmovanje vseh TOZD v različnih disciplinah t. Tekmovanje sekačev v GG Bled (v okviru kmečkega dne ali samostojno) 2.000. 00 din 5.000. 00 din 3.000. 00 din 20.000,00 din 10. Po poteh partizanske Jelovice 5.000,00 din 11. Priprava za tekmovanja in nabava raznih športnih rekvizitov ln opreme 15.000,00 din Skupaj 166. 000,00 din Referent za šport in rekreacijo: Zvone Šolar, dipl.ing. Zvone šolar, dipl. Ing. ŠPORTNA TEKMOVANJA V NASLEDNJEM OBDOBJU Program športnih tekmovanj se Je nekoliko spremenil, ker so organizatorji posameznih prireditev Imeli težave z vremenom ln snegom. Od večjih tekmovanj bo zvezna lesarlada 25. ln 26. marca na Kopaonlku v Srbiji In ne na Kopah, kot je bilo predvideno. Republiška lesarlada bo predvidoma 14. in 15. aprila na Kaninu pod pokroviteljstvom Mebla, ker na slovenjegraškem Pohorju ni dovolj snega. Zavlekla so se tudi občinska smučarska tekmovanja. Zato bo prestavljeno kegljanje v borbenih partijah ter mogoče tudi v streljanju, ki Je bilo predvideno za 15. april. Po programu nas 22. aprila čaka še občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju, 20. maja pa je na sporedu prvenstvo v šahu. Vsi, ki želijo sodelovati na tekmovanjih, se lahko nanje pripravijo. Priprave naj bodo čimbolj temeljite, potem tudi uspeh ne bo izostal. Spored naslednjih tekmovanj bo objavljen v prihodnji številki Presekov. PROGRAM ŠPORTNE REKREATIVNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1978 V OKVIRU GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED V okviru programa športnih aktivnosti se bomo v letu 1978 u-deleževali vseh Individualnih tekmovanj, za katera bomo skušali pridobiti čim širši krog sodelavcev. Poleg tega bomo razširili športno rekreativno dejavnost med čim večje število članov kolektiva. Letos nas čaka udeležba na naslednjih tekmovanjih: zimska republiška in zvezna lesarlada, lesarlada v poletnih športih, tekmovanje v okviru SOZD GLG, občinsko sindikalno prvenstvo v vseh 12 disciplinah, sindikalno prvenstvo GG Bled v veleslalomu, prvenstvo sekačev GG Bled in še nekaj manjših tekmovanj. Ker bomo na vseh tekmovanjih zunaj GG Bled zastopali našo delovno orgar izacijo, je potrebno, da so vse ekipe primerno pripravljene in da ohranijo ugled, ki so si ga člani naše delovne organizacije priborili na preteklih tekmovanjih. Organizirati bomo poskušali tekmovanje med TOZD GG Bled tudi v nekaterih drugih disciplinah, razen v smučanju, kar naj prispeva k boljšemu spoznavanju med člani delovne organizacije, obenem pa naj bo to tudi priprava in izbor ekip, ki bodo zastopale GG Bled na raznih tekmovanjih. Za rekreativno dejavnost članov GG Bled je že sedaj organizirano drsanje, zn smučanje na Kobil in Zatrnlku so v prodaji karte po znižani ceni. Nameravamo organizirati tudi smučarski tečaj, redno rekreativno kegljanje, morda tudi plavanje In še kaj. Seveda pa vse to samo ob zadostnem zanimanju članov kolektiva. Za uspešne Izvedbe programa športno rekreativne dejavnosti bo potrebno nabaviti še nekaj športnih rekvizitov in opreme, ki nmo sl jo doslej izposojali. Za realizacijo programa Športne rekreativne dejavnosti bodo potrebna sredstva, ki so razvidna iz priloženega predračuna. Obseg sredstev je v primerjavi z lanskim letom precej večji, ker se je tudi program dela razširil. Načrtovana so nekatera nova tekmovanja in organizacija tekmovanj, ki jih v dosedanjem programu ni bilo. NEKAJ RESNICE V ŠALI. . . ? ! Ko je poleti vodnik - planinec vodil turistko v visoke hribe, sta šla tudi preko planine, kjer se je pasel trop krav. In tu zagleda turistka bika, ki ljubimka s kravo. Nevedna vpraša vodnika: ”Ja kaj pa ta dva delata?” "Snujeta naraščaj," odvrne vodnik. "Ja,” vpraša turistka, "kako pa bikec ve, kdaj je pravi čas za to?" "Ovoha", odvrne "Pa ti, nič ne ovoha vodnik. "Pa ti, nič ne ovohaš .......??" Jožko TA JE PA RES RESNIČNA? ! Nekega poletja v času med obema vojnama, je znani gorjanski planinec vodil zalega dekleta na vrh Triglava. Ko vsa zasopla ln s težavo prideta na vrh našega očaka, ji pravi: "Zdej te pa žihr ankat kušnem? !” "Ja, sej to mi biv že ohka v Gorjah po-vedov, pa dol bvo vhka še kej več? !” Jožko Glasilo "Preseki" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Ivan Veber, tiska Delavska univerza Tono Brejc Kranj v 4^o izvodih.