TEKSTILKA IŠČE DELAVCE Prvi koraki tekstilnega varčevanja Pet mesecev se v poskusni proizvod-nji vrtita novi liniji v Industriji šekun-darnih tekstilnih surovin TEKSTIL-KA v Vrbljenju. Maja so v novi zgrad-bi, ki je veljala dobrih enajst milijonov dinarjev, zaropotali liniji za trganje in razvlaknjenje. Najsodobnejša tovrst-na stroja, vredna skoraj enajst milijo-nov dinarjev, bi lahko vsako leto izde-lala okrog 1800 ton kakovostnih dru-gotnih tekstilnih surovin. Zakaj, bi? Zato, ker Tekstilka trenutno s precejš-njim naporom dobi iz naše tekstilne industrije surovine, pa tudi zato, ker bi nujno potrebovali do sedem moških, ki bi bili pripravljeni združevati delo v njihovi novi tovarni. Seveda, bi bili najbolj primerni tisti, ki živijo v nepo-sredni bližini tovarne. Torej, v Vrblje-nju in okolici. Kolikšen je osebni do-hodek? Priučeni delavci dobijo trenut-no v kuverto dobrih osem tisoč dinar- jev. Za psnovo. V petih mesecih poskusne proizvod-nje so v Tekstilki predelali okrog 550 ton odpadnih tekstilnih materialov in iz njih pridobili 480 ton ponovno upo-rabnih tekstilnih surovin. Škofjeloška ODEJA, ki je bila soinvestitor nove tovarne v Vrbljenju, je zadovoljna s kakovostjo polnil, ki jih izdelujejo v Tekstilki. Tudi kočevska Tekstilana se je odločila, da prav vse tekstilne od-padke da v predelavo naši tovarni. Še nekaj je tekstilnih tovarn, ki so izraču-nale, da s predelavo tekstilnih odpad-kov in njihovo ponovno vključitvijo v proizvodnjo, sledijo ustalitveni politi-ki našega gospodarstva. Žal pa so med njimi tudi take, ki si ta prizadevanja tolmačijo nekoliko drugače. Tovarne pletenin (Rašica, Angora, Almira) so se odločile za drugačno stabilizacijo. Najkakovostnejše tekstilne odpadke raje izvažajo v Italiio in jih predelane ponovno uvažajo. Čemu tako ravna-nje? Zaradi nekaj deset tisoč lir, ki jih pridobijo z izvozom. O tisočih, ki jih potrošijo za uvoz, pa raje marljivo molčijo. Vsekakor bi bilo znatno bolj gospodarno, če bi pripeljali te odpad-ke v vrbljensko Tekstilko in jih tam predelali po enaki tehnologiji kot v Italiji. 27. novembra se bodo delavci Tek-stilke (dvajset) zbrali na slovesnosti. Ob tej priložnosti bodo vzidali v zgradbo temeljni kamen, ki so ga po-ložili 1978. leta ob pričetku gradnje ter se po proslavi na prijateljskem po-govoru z gosti, med katerimi bo tudi predsednik . izvršnega sveta France Martinec, pogovorili, kako doseči, da bi odpadki iz vse tekstilne industrije (v Sloveniji jih je v 27 delovnih organiza-cij še vedno skoraj 400 ton nezajetih, v celoti pa je izpuščena široka potroš-nja) prihajali v Vrbljenje in se prede-lani od tam vrnili nazaj v tekstilne tovarne. STANE JESENOVEC