Enodnevni praktlini teiaj za učiteljstvo v Logatcu V novembru je bil v Cerknici enodnevni strokovni kmetijski tečaj za učiteljstvo logaškega sreza; bila so ves dan le predavanja. Na koncu šolskega leta, 24. junija, se je tečaj nadaljeval, pa ne v obliki predavanj, ampak v obliki ogledovanja, združenega s potrebno razlago. Udeleženci so si ogledali drevesnice, njive, travnike. mlekarno in zemljiško knjigo. Tečaj je zelo spretno vodil sreski kmetijski referent g. Konrad Pečevnik. V gozdni in sadni drevesnici je gospod referent pokazal in obrazložil lastnosti tal, obdelovanje in pripravljanje zemljt z drugimi kulturami pred nasaditvijo divjakov, setev in saditev, gojenje drevesc v posameznih letnikih, upravljanje in gospodarski del devesnic ter razne slkušnje z zemljo, s sadnimi vrstami in sortami in načini cepljenja. V drevesnici posestnika g. Isteniča, ki vzgaja drevesca za ves logaški srez, so udeleženci vidcli. kako se goiijo polea hrušk in jablan tudi češnje in pritlične hruške, cepIjene na kutino. Še bolj so zanimale temeljito in čisto, z modemim orodjem obdelane njive. G. Istenič je pripovedoval, kako je začel uporabljati boljši način sajenja in obdelovanja ter novejše zelo praktične poljedelske stroje, kalko so ljudje neverno in ,pomilovalno gledali njegovo ipočetje, kako so ga pa potem sami posnemali, ko so videli njegove uspehe in koristi njegovih obdelovalnih metod. Na svojem domu je vzorni posestnik pokazal svoj hlev, gnojišče in gnojnično jamo ter orodje, s katerim hitro, nalahko in uspešno obdela svoje polje. Do naprednejšcga kmetovanja v vseh panogah so ga privedle nujne gospodarske potrebe, pri čemer je moral računati, kako bi tem več pridelal, obenem pa imel tem manj stroSkov ipri obdelovanju; nasvete si je iskal v strokovnih knjigah in listih in pri kmetijskih strokovnjakih. Njegovo posestvo je srednje, vendar preživlja, donaša in poplača trud in stroške. Povedal je še marsikatere zanimivosti iz svojega gospodarstva. med drugim je poudarjal, kolikoknjigovodstva je za kmetovalca nujno potrebnega. Navzoči. ki so že bili na kmetijskih tečajih, kjer so poslušali abstraktna predavanja in videli gospodarstva šolskih zavodov, so lahko spoznali. kako ie treba iz naučenega izločiti ono. kar se lahko koristonosno uporabi na malih kmetijah. kar mali kmet razume in lahko izvede in 'kar bi moralo postati splošna praksa. IzločevaTije pojmliivega, izvedljivega in potrebnega bi bila obenem skupna naloga kmetijskih strokovnjakov. učiteljev, posebno učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol, oblasti in vseh ustanov, ki imajo opravka s kmetijsko prosveto med kmetskim narodom. Na zemljeknjižnem uradu so pokazali zemljiške knjige, kako so urejene za celo sodno okrožje in kako se vpisujejo parcele posameznih posestnikov. V mldkarni je gospod mlekar pokazal vse stroje in naprave za pasteriziranje mleka ter naipravljanje masla in sira. Povedal je nekaj zanimivosti o rentabiltiosti jn nerentabilnosti scdanjega mlokarstva in kaj donaša boljše dobičke, prodaja mleka ali izdelovanje masla in sira. Popoldne so se zbrali udeleženci v občinski posvetovalnici, kjer so se z gospodom referentom še enkrat porazgovorili o vsem, kar so videli dopoldne. Gospod referent je nato pokazal tabelo o kemični analizi zemlje treh znanih posestnikov. iz česar se je labko sklepalo, koliko kalija in fosforne kisline bi bilo še treba dodati tisti zemlji za posamezne kulture bodisi v kakrisni koli obliki; opozarjal je tudi na nekai najvažnejših stvari pri kmetijstvu v sedanjem letnem času. n. pr. na »pojave in zdravljenje svinjsike rdečioe in nekaj drugih bolezni, na vpeljavo štajerske kokoši in drugo ter dal nekaj navodil za ureditev šolskega vrta in šolskega travišča. Način takih tečajev je zelo primcren in koristen. ker se razmotrivaio prilike, kot so v resnici. Učiteli se navadi od preprost'h kmetovalcev tudi stvarnostnega izražanja, ki ga lahko pri kmetijskem pouku mnogo uspešnejše uporablja kot pa izražanje, ki je običajno v knjigah in pri predavan.jih. Treba pa ie za take vrste tečajev dobro premišljenega sporeda. Le žal, da je bila zaradi sklepčnega šolskega dela, prevelike oddaljenosti najboljših kiteresentov in zaradi prenerodnih zvez v srezu udeležba le prav majhna. Sioer se pa bodo tcčaji v logaškem srezu še vršili; saj se prililke v raznih letnih časih spreminjajo in ie kmetijskih predmetov za ogledovanje vedno na izbiro, zato bodo tečaji zelo v prid ne samo novim, ampak tudi prejšnjim udeležencem. Enake točaje naj bi prirejali tudi po drugih srezih. Ker gre za to. da dobe učitelii kmetijsko-gospodarske nauke v čim konkretnejši obliki in da iih v taki obliki potem tudi širijo pri predavanjih, pri razgovorih s posatneznfki, v kmetsko-nadaljevalni šoli in v narodni šoli, nai bi oblasti tečaje podpirale in nai bi se povrnili učiteljem vsaj potni stroški, ki so za udeležence iz oddaljenih hribovskih krajev precei veliki. D.