Listje in cvetje
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Držati.
Bolje je: drži ga kot lovi ga. Krpa grad (hišo) drži. — Krpež in trpež pol sveta držita.
Primaž! drži, kar imaš.
Vsak bi tepel, ko bi kdo držal.
Kdor da \z rok, se drži na jok.
Heki:  Drži se kakor kmečka nevesta. Drži se,  kakor bi ne žnal do pet šteti. Drži se, kakor bi bil po celi vasi jesih izpil.
Drži kot tat biriča.
Duša:
Duša, ki iraa Boga, ima vse.
Nič ni boljšega nego zdrava duša v zdravera telesu.
Lepa duša, lepo telo. — Če je duši do-bro, tudi telesu ni slabo. — Zdrava duša hoCe imeti zdravo telo. {Dušna lepota jako ugodno vpliva tudi na telo)
Otrokova duša je čisto zrcalo.
Duša in telo sta večkrat sprta. [Večkrat poželi telo kaj takega, česar mu duša ne sme dovoliti; cestokrat pa tudi telo noče izpolniti dušnih zahtev.)
Črna duša v lepetn telesu je dvojna ne~ varnost.
V duši drugih je težko brati.
Sorodne duše se razumejo.
Duše ne moreš meriti z vatlom (raetrom).
Dokler šc duša v telesu biva, bolnika nada ne zapusti.
Ponoči se rada duša loči. (Več Ijudi umre ponoči nego podnevi.)
Beki: Duša se mu je prirastla. (0 zelo starem eloveku.)
Duša mu je že na ustnicah. [Kmalu bo izdihnil.)
To je (dobra) duša!
To je črna duša (zelo izprijen, hudoben clovek!)
Dva.
Dva zmoreta več nego eden. — Eden naj se zoper dva nikar ne vojskuje. — Ne loti se dveh hkrati!
BoljSe dvc kot tri. (Mlad človek laže hodi kot starček ob palici.)
Boljše dva kot eden; kajti če eden pade, ga lahko drugi vzdigne.
Dva več vidita nego eden. — Dva veC vesta nego en sam.
Če le dva hoCeta, je tretji norec. — Dva lahko enega na vislice prilažeta. — Če dva v en rog trobita, gorje tretjemu.
Kar vesta dva, jih zve sto.
Če dva delata isto, ni isto.
Če se bojujeta (prepirata) dva, tretji ve-' selje (dobiček) ima.
Če se tepeta dva, jc tretji ranjen. — Če se dva pravdata, ima tretji dobiček.
Kjer je za dva dovolj jedi, tudi tretji še kaj dobi. — Kjer jesta dva, se še tretjemu lahko kaj da.
Če dva niC ne govorita in ju, tretji po-sluša, tedaj je mir raed tremi.
Kjer dva hodita, nosita tretjega. (Govo-rita o tretjem, najrajši kaj slabega.)
Dva nista nikoli sita: ta, ki išče mo--drosti, in oni, ki išče bogastva.                   ,
Dvema ni zaupati: smehljajočemu sc-krčmarju in jokajočemu beraču.
Bolje je dva dni prezgodaj kot en dan prepozno.
Kdor hitro da, za dva da.
Dva trda kamena nikdar lepe raoke ne zmeljeta.
Dvema pastirjema volk laže ovco ukrade kot enemu.
Dva leščnika, orehu vojska.
Dva psa, ki eno kost glojeta, se skoljeta..
Dve drevesi ne napravita drevoreda.
Beki: Ta dva sta oba po enem kopitu.
Dva brez duše, a tretji brez glave.
Z eno daje, z dvema jemlje.
Med dvema stoloma se je usedel na tla. (Če se je kdo zanašal na dvojno potnoč, pa mu je obojna izpodletela.)