Leto XVII
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 28. julija 1937
Št. 30.
KOROŠKI SLOVENEC
Maroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC**.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Naša gruda.
V dobi moderne tehnike, ki je tako neskončno ' zmanjšala svetovne razdalje in povezala narode z nevidnimi nitmi, da živo občutijo vsako doga- ! janje, pa čeprav se dogaja na drugem koncu zemljske oble, v tej dobi gospodarskih skrbi, v času strastnega oboroževanja, ko z vsakim dnem trepetamo, kedaj nas bodo zopet zagrnile strahote nove svetovne vojne, v takih dneh ni nič čudnega. da le preradi pozabljamo na skrivnostno moč svoje grude, ki nas priklepa z nerazumljivo silo nase. da komaj opazimo, kako varno, toplo in mirno je njeno naročje. Veliko zemlje nam je podaril ; Gospod in na to zemljo je postavil kmeta, da jo j čuva, neguje in ljubi.
Naša gruda ni radodarna. Mnogo truda in žuljev | terja, preden nam podari svoje zaklade. Tudi nje- i ni darovi niso bogati, vsakega se drži kaplja potu, ki ga je bilo treba preliti, preden je prišla žetev.
A glejte čudo: ravno tiste dobrine, ki nosijo na sebi znamenje največjega truda in lipljenja, so nam najbolj prirasle k srcu. Z nekim spoštovanjem in ljubeznijo gledamo nanje, ponosni smo, kadar moremo reči: ,Glej, to je sad mojih žuljev, sad mojega dela in trpljenja!**
Če si se kedaj povzpel na visoko goro, si bil mogoče izmučen in v sebi si se zaobljubljai: ..Nikoli več!“ Toda ko si potem gleda! na svet pod seboj, na polja globoko v dolini, je bilo v tebi zadoščenje: „To lepoto, ki se odpira pred menoj, sem si zaslužil sam, s svojim trudom sem se dokopal do nje.“
Mogoče je ravno v tem tisti čudež, ki priklepa kmeta z neštetimi vezmi na njegovo zem’jo. da v dneh stiske ne obupa in ne vzame od nje slovesa. Trpljenje, ki je zakopano na vsaki pedi te zemlje globoko v grudo, ga vedno in vedno kliče k njej. Ali ste že kedaj občutili to nerazumljivo čudo, da se iz trpljenja rodi ljubezen? Kar spomnite se na svojo grudo: čim več ste trpeli zanjo, tembolj globoko jo ljubite. Mnogoteremu se bo zdelo to spoznanje grenko, skoro krivično. Toda življenje ima svoje zakone, za nas le prepogosto nerazumljive. Njegovi zakoni so trdi, neizprosni, za vsako užito lepoto ali dobrino zahtevajo brezobzirno, da jo | poplačaš s trudom ali s trpljenjem.
Pa boste rekli, da je v mestih življenje veliko lagodnejše, ne tako strogo in za manjši trud nudi veliko več lepega. Mogoče je to res, zna biti je v tem krivica, ki sploh spremlja vse človeške usta-tiove. Toda tudi to je res, da se ta krivica maščuje naci narodi. Vsa velika mesta so ogromne grobnice, ki požirajo leto za letom na tisoče ljudi. Samo svež dotok iz dežele, dotok od zemlje brani ta mesta, da živijo naprej in ne izumrejo. Zato čaka narode, ki še nimajo mnogo takih grobnic, velika, stvaritev polna bodočnost.
Seveda ne sme postati trpljenje brezmiselno, ne sme voditi človeka v obup, ker ne bi videl nobe-nil) sadov svojega truda. Našemu kmetu, temu čuvarju naše grude, je mnogokrat pretežko, preveliko breme so mu naložili, da pod njimi omaguje. Ni prav, da se to dogaja. Svet bi moral pomisliti, kako neizmerno je bogastvo, ki ga brani in čuva kmet. Ne samo naš vsakdanji kruli je sad dela njegovih rok, on daje človeški družbi premnogo vrednot, ki se jih ta komaj zaveda. Kmet daje narodom mladost, da ne izbirajo, daje jim vedno novih, svežih človeških sil, da morajo ustvarjati zdrave kulturne vrednote. Kmet brani častitljive spomine preteklosti, narodne šege in navade, hrani in goji narodno pesem, da ne utone v morju osladnih melodij, ki so jih zagrešili sanjavi Kovani
filmske ljubezni. Kmet čuva narodu njegovo govorico, da se ne spači z umetničenjem raznih poklicnih in nepoklicanih pisunov, ki so izgubili stik z ljudstvom in se bahajo s svojo učenostjo. In naš krnel še posebej brani jezik svoje matere in svojih dedov, spoštuje in ljubi to besedo, ki mu jo hočejo vzeti in vsiliti drugo, njegovi duši nepriklad-no. tujo.
Odkod črpa kmet vse to bogastvo, da ga more v tako obilni meri darovati svojemu rodu? Ali je mar čudodelnik? Umetnik? Pravo gotovo je u-metnik, ne da bi se tega zavedal. Tudi svet mu ne prizna umetnosti, ki jo ustvarja. Z nasmehom hodi mimo tega čudeža in se ne zaveda, kako majhen je v svojem spoznanju, kako krivičen je njegov zasmeh. Če bi bolj natančno pogledal, bi videl, da ima ta čudež svojo razlago, spoznal bi,
1934-1937.
25. julija t. 1. se je v tretjič ponovila obletnica mu-čeniške smrti našega zveznega kanclerja dr. En-geiberta Dollfuss-a. Ko je mladi Dollfuss leta 19.32 stopil na čelo avstrijske vlade, pač ni slutil, kako tragično smrt mu je namenila usoda. Leta 1932 je dospela splošna gospodarska kriza v E/ropi na vrhunec in mala Avstrija je imela stoter j skrbi: stotisoči so zahtevali dela in jela, prijatelji priključitve Avstrije k Nemčiji so rasti! kakor gobe po dežju in v parlamentu so se prerekali poslanci tako dolgo, dokler se niso za vedno onemogočiti. 1 akrat je nastopil „mali kancler** Dollfuss in u-dalinil s svojo veliko dušo Avstriji, ki je tavala v samomorilnih mislih, novih svežih it; upanja polnih moči. Samostojni, neodvisni Avstriji, urejeni na stanovski podlagi je položil Dollfuss s svojim delom, predvsem pa s svojo junaško smrtjo temelje lepše bodočnosti.
Danes pripoznajo prijatelji in neprijatelji, da je imel umorjeni kancler najčistejše namene, ko je nameraval ohraniti resno ogroženo demokracijo s tein, da ji je dal s stanovsko ureditvijo države novo podlago. Dollfuss je imel trdno prepričanje, da je harmonično sodelovanje delodajalca in delojemalca neobhodno potrebno; zato je razredni ideologiji zoperstavil ideal stanovske vzajemnosti. Kot sin kmetskih starišev — kar je vedno s ponosom omenjal — je poznal natančno tudi vse težave kmečkega stanu, ki mu je najbolj prirastel k srcu, ne da bi pri tem zanemarjal brige in skrbi drugih stanov. Socialna pravičnost je bila vedno zvezda vodnica njegovemu delovanju.
Na Daljnem vzhodu se položaj med Japonci in Kitajci poostruje iz dneva v dan. Listi obširno poročajo o neprestanih vojaških transportih, kravalih in krvavih spopadih. Japonci se hudujejo na Ruse, češ. da podpirajo in ščuvajo Kitajce proti Japonski, boljševiška „Izvestja“ pa očita Japoncem imperializem in pravi, da je sedanji postopek Japonske popolnoma enak postopku leta 1931. ko so se Japonci vrgli nad Mandžurijo. List pravi, da so sedanji dogodki samo prvi korak, ki mu bodo sledili še nadaljni, kajti Japonska si želi v prvi vrsti srednjega dela kitajske države, ki je silno bogat in bi za vedno rešil vprašanje preživljanja japonskega naroda. Vendar pa opaža moskovski list dva nova činitelja, ki ju leta 1934 ni bilo. Prvi činitelj je nova kitajska armada, ki se je vsled slabih izkustev dobro organizirala in se pripravlja na obrambo, drugi činitelj pa so velike japon-
da vse to bogastvo izvira iz grude, ki jo kmet s toliko ljubeznijo obdeluje in neguje, spoznal bi, da je ta umetnost sad trdega dela, plod trpljenja, ki je bilo položeno v grudo, da je moglo iz nje vzkliti toliko darov. Da, iz trpljenja se rodi novo življenje, toda to trpljenje ne sme postati muka, ki bi človeka gnala v pogin. Samo toliko bieme je mogoče naložiti, da nosač pod njim ne omaga. Zato bi človek hotel zaklicati v svet, da bi se kljub rožljanju orožja razločno slišalo skozi ves hrup velemest: „Ljudje božji, odnehajte! Ali ne vidite, da čuvar naše grude omahuje pod svojim bremenom? Ah ne vidite, da je že tretjič padel pod križem in se skoro ne more več dvigniti iz lastne moči? Njegova smrt bo naš skupni pogin! Spoznajte in delajte, da ne bo prepozno! Zakaj on je nosilec miru in hranitelj svojih narodov.*' ko.
ske notranje politične težave, predvsem pa finančna stiska, v kateri se Japonska nahaja. Vse pa je odvisno od stališča, ki ga bodo končno zavzele velesile.
Zakaj pravzaprav gre. Veliki svetovni dogodki imajo navadno zelo prozaično ozadje. Tudi pri vmešavanju evropskih držav v španske notranje politične zadeve gre predvsem za velike interese velesil na španskih rudnikih železne rude, okrog katere se suče vprašanje vojne in miru: to so 4e-čišča rud, neobhodno potrebna za vojno industrijo. Dandanes se vse države mrzlično oborožujejo, za kar potrebujejo sirovine. Zato pač ni vseeno ne Angliji, ne Nemčiji, kaj se godi v Španiji, kajti v okolici Bilbaa in Santanderja se nahajajo velika ležišča železne rude in premoga. Anglija je dobivala od tam že vedno zelo mnogo železne rude za svojo vojno industrijo in železo potrebuje danes še posebno, ko uresničuje svoj velikopotezni oborožitveni načrt. Ti rudniki so pod nadzorstvom angleškega kapitala in Angležem je zelo mnogo na tem. da bi se uvoz železne rude iz Španije ne ustavil. Zato si simpatije, ki jih je pridobil general Franco po zasedbi Bilbaa in okolice na Angleškem, lahko razložimo brez komentarja.
Kongres Kristusa Kralja, ki je bi) nedavno na Poljskem, je bil sijajna katoliška prireditev. Posebnih vlakov h kongresu je privozilo 99. Zato je bilo dopoldne pri slovesni sv. maši kardinala-pa-peževega odposlanca in popoldne pri sklepnem shodu navzočih gotovo nad 100 tisoč ljudi. Saj se je tudi mesto samo kongresa kar najštevilnejše udeležilo. Krasen je bil pogled z višine od oltarja I doli nad to pestro množico. Mesto je bilo izredno I bogato okrašeno. Saj je viselo raz več hiš po 15 in po 20 zastav in premnoge hiše so bile od vrha do tal v vence kar ovite. Poljska je pokazala tujcem svoj katoliški značaj.
Trije iskalci zlata so v provinci Kiriquini našli zlato v vrednosti 3 milijonov dolarjev Ti srečniki so Nemec, Francoz in Amerikanec. Našli so zaklad 3000 kg zlata v neki votlini, kamor so ga pred sto leti skrili španski osvojevalci, pa ga pozneje niso mogli odnesti. Med domačim prebivalstvom je do današnjega dne živela povest o tem zakladu, vendar ni nihče mogel vedeti, kje se nahaja. Ti trije iskalci so že dolgo časa bili na delu. Prvim glasovom o odkritem zlatem zakladu ni hotel nihče verjeti. Končno je panamska vlada poslala tjakaj svoje uradnike, da se prepričajo o dejanskem stanju. Sedaj so ti uradniki sporočili, da je bila najdba resnična. Zlato je bilo v dveh podzemskih rovih spravljeno v 120 zlatih palicah v
skupni teži 3000 kg. Na vseh palicah je vtisnjen pečat stare kraljeve krone. Domnevajo, da je zlato iz dobe osvojitve Amerike.
Japonci osvajajo tudi Ameriko. Japonska se bori z vsemi pripomočki, da bi svoj ogromni previšek prebivalstva nekje spravila. Prilagodljivosti japonskega kmeta na često zelo trdo podnebje Man-džukuoa pa so postavljene gotove meje. Zato si išče Japonska drugih dežel, ki bi bile primernejše za njene ljudi. Neprestano se selijo njeni državljani n. pr. v Brazilijo. Tu ne spreminja ničesar dejstvo, da je ta država v zadniih letih izdala neke omejitve za priseljevanje. Kvota, ki je določena Japonski, se izkorišča v polnem obsegu. Ta trenutek stoje stvari tako, da je v Braziliji že kakšnih 270.000 Japoncev, od teh samo v državi Sao Paulo 140.000. Japonci so si v tej deželi zgraditi svoja mesta, v nji imajo okrog 12.000 zemljišč in obratov. Tudi Japonsko priseljevanje v Brazilijo ima svojo zgodovino. Prvi rumeni priseljenci so dospeli 1. 1908, in so se razdelili preko kavnih nasadov Sao Paula. Tri leta pozneje so prišli novi prevozi, ki so jih poslali v Minaes Ge-raes. Poskusi s temi priseljenci so se obnesli tako dobro, da so tako plantažniki, kakor vlada ukrenili v Toki ju vse potrebno, da bi poslali od tam nove ljudi. Takrat je Japonska svoj previšek pošiljala še v Zedinjene države. Do 1. 1924. torej do trenutka, ko je vlada severnoameriške Unije izdala si roge ukrepe proti japonskemu priseljevanju, so rumenokožci Brazilijo skoraj popolnoma ignorirali. Odtlej pa je odpotovalo 50 odstotkov Japoncev, ki so si iskali izven Azije novo domovino, v Brazilijo. Danes v Braziliji ni pokrajine brez pripadnikov tega ekspanzivnega rodu. Celo v Mactu Grossu imajo večjo naselbino pod imenom Campo Grande, ki šteje 2000 duš in ki se prav dobro razvija. Skoraj vsi japonski priseljenci se bavijo bodisi s pridelovanjem kave, bodisi s pridelovanjem mateja in riža, z živinorejo in lesno industrijo. Večina med njimi stremi za tem, da bi dosegla neodvisen položaj. Tudi ob brazilskih rekah in morskih obalah se bavijo z ribištvom in prodajajo svoj plen številnim brazilskim mestom, vasem in naselbinam.
V pouk poslom.
Vsi kmečki posli so danes zavarovani pri kmetijski bolniški blagajni. Kot taki imajo pod gotovimi pogoji pravico do starostne rente, to je mesečne starostne podpore. Smo o tem predmetu sicer že večkrat pisali, vendar prihaja toliko vprašanj, da se moramo o njem ponovno baviti.
Pravico do starostne rente ima vsak hlapec, dekla in gozdarski delavec, ki stanuje v Avstriji
|	PODLISTEK	M
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(9. nadaljevanje.)
Svet se je dvigal z Male planine na Veliko. Lizin stan je imel belo streho, ki je bleščala v noči. Martin ni hotel, da bi ga videli. Previdno se je izogibal drugih stanov.
Leso je prestopil, odprl je prva vrata, krave so se ga prestrašile. Toplota je dahnila vanj. Potrkal je: ,.Liza!“
Dekle je odprlo in Martin je stal sredi stana. Ona je podnetila ogenj, da je švignil plamen. Smehljala se je in ga gledala z vročimi očmi. »Martin !“
»Danes sem prišel!"
»Če bi te videli."
»Mar mi je. Odnesli bodo rogate glave."
Sedla sta na postelj. Martin jo je objel čez ramena in ona mu je skrila glavo na prsi.
„Se me še bojiš?" je vpraševal šepetaje.
»Tam doli sem se te bala."
»Tukaj je drugačen svet, Liza."
»Martin, z očetom sta se sporekla."
»Ni šlo drugače. On bi hotel, da bi živel doli na Trati» jaz nisem za to. Vidiš, tu gori sem doma." i »Martin, le eno kali mojo srečo. Ti ne boš nikoli moj!" Krčevito se ga je oklenila.
Zunaj je dihala noč, hladna in jasna. Sopenje ži- \
in je avstrijski državljan, če je dopolnil 65. leto, je brez posla in se sam ne more vzdrževati, se nahaja v hudi stiski ter je bil v zadnjih šestih letih dokazano vsaj 24 mesecev bolniško zavarovan, ozir. je bil v službah, kjer je bolniško zavarovanje obvezno. Pravice do rente pa nimajo družinski člani delodajalca v slučaju, če so bili bolniškega zavarovanja oproščeni.
Prosilec za rento, ki se sam ne more več vzdr-j ževati, je ta, ki s svojim delom ne more toliko zaslužiti, da bi se mogel skromno preživeti.
Prošnje za starostno rento se vlagajo potom občinskega urada na kmetijsko bolniško blagajno v Celovcu. Kot dokazilo za starost je priložiti rojstni in krstni list, za državljanstvo pa domovnico. Na prošnjo odgovori zavod za zavarovanje poljedelskih delavcev v Celovcu, proti kateremu se je mogoče v teku 6 mesecev pritožiti pri razsodišču istega zavoda.
Pismen priziv se vloži v dveh izvodih, ustmen pa pri predsedniku razsodišča g. višjemu deželnemu sodnijskemu svetniku di. Kampfhammer-ju. Izven celovškega sodnijskega okoliša živečim prosilcem pa je dana tudi možnost, da vložijo ustmen priziv pri pristojnem okrajnem sodišču. Prizivi ozir. tožbe so kolka in pristojb n proste, tedaj zastonj. Odločitev razsodišča je koučnovebavna in proti njej ni več priziva ali pritožbe.
Starostna renta se prične izplačevati od dneva prijave, ako je bila prošnja ugodno rešena. Če pa { rosilec vživa v tem časa bolniško podporo, mu pripada renta šele od dneva, ko mu je bila bolniška podpora ustavljena. Ko starostni rentnik umije, zapade tudi renta in njegovi zaostali nimajo nobene pravice do •■ente in tudi ne do povračila stroškov za pogreb.
Višina starostne rente je odvisna od plačilnega razieda, v katerega ie bil rentnik v zadnjih dveh letih uvrščen. Najnižja mesečna renta znaša 18 S, naiv:šja pa 46 S. Posli na kmetih so uvrščeni v najnižji plačilni razred in pride zato za nje v poštev mesečna renta 18 S. Pa tudi to rento more zavod za zavarovanje kmetijskih delavcev znižati, če dobiva rentnik podporo iz javnih sredstev, ki znašajo nad polovico reme. V tem slučaju se zniža renta za polovico podpore iz javnih sredstev, \endar ne pod polovico priznane starostne rente.
V' nekaterih slučajih bo potrebna tudi še zdravniška preiskava o delovni zmožnosti rentnika in še tazne priloge, ki postanejo potrebne v uradnem postopanju. V vseh teh zadevah se je najboljše obračati na pristojni občinski urad in šele po potrebi na manjšinsko organizacijo.
vine je prihajalo izza sten. Ona pa je ležaia v njegovem naročju, močne roke so jo objemale.
Sredi gluhe noči na visoki planini je šepetal Martin: »Liza, ti so moja. Semkaj ne pridejo oče, ne mati. Sejati in orati ni treba. Kako so neumni, ko se trgajo, čigava bo Trata. Spodaj nad Nace-tovo bajto se pase srnjak. Pod Konjem imajo gam-zi najlepše mladiče. Takih srn, kot so na Dolu, ni daleč nikjer, Liza, ni ga človeka nad nama."
Ona je molčala, v temi so ji žarele oči. Z rokami je prižemala njegovo glavo na grudi, ki so bile vroče kot žerjavica.
Prvi somrak je dihnil čez planino. Martin je stopil iz stana ter zavil proti Mali. Opojen od noči je zadel ob sosedovo leso. Pastir je vstal in pogledal za njim. Ni razločil. »Z Male bo...“ je ukrepal. Za Martinom je priletelo krepelce. Pripognil se je in ga stisnil. Dolgo je čakal, nihče se ni pokazal.
Ko se je oddaljeval ter so bili stani že zadaj, je zavriskal. Liza je vztrepetala. Pastirji so v polsnu ugibali: „Z Male je... vrag!"
Martin je hodil hitro, kajti na vzhodu je komaj vidno drhtela svetloba.
Stopil je v stan in vzel puško. Pastir si je zaspano mel oči. »Le spi, pridem nazaj!”
„Kam?“ je mencaje vpraševal pastir; odgovora Ì ni dobil. Glava mu je omahnila v spanje.
Martin se je spuščal nizdolu. Skozi smrečje je hodil v temi. Toda poznal je pota po gozdu. Skoro neslišno so polzeli koraki.
fl| DOMAČE NOVICE j
Gospod Jožef Fric zlatomasnik.
(1887—1937.)
V četi tek 15. julija se je zbrala vsa duhovščina rožeške dekanije v Dvom ter je izrekla po dekanu č g kn. svétniku Jožei i Šenku najudanejše čestitke svojemu bivšemi' dekanu Jožefu Bricu k njegovemu SOletnemu mašT 'kemu jubileju. Celovški dekanijo je zastopal č. g. Nadrag. župnik v Škofičah, iz beljaške dekanije pa sta prihitela č g di. Ogris iz Loč rer č. g Ožgan iz Štebna. Ta je prinesel tudi vdane čestitke zlatomašnikove rojstne fare, kjer živi še njego/ brat Janez, posestnik p. d. Tomažič v Teharčah. Med gratulanti se je nahajal tudi stari zlatomašnikov prijatelj č. g Bayer, župnik v p. Rodil se je naš častiti zlatomasnik 28. aprila 1861 pri Smojku v Štebnu. Ljudsko šolo je obiskaval v Maloščah, gimnazijo v Beljaku. Po maturi je moral k vojakom k »simar-jtm" in ko je odslužil vojake, je stopil v celovško bogoslovje. V bogoslovju je bil tudi predsednik Slovenske akademije. Za mašnika ga je posvetil ravno tedaj novoimenovani škof dr. Jožef Kahn, nepozabni in zvesti prijatelj nas koroških Slovencev 17. julija 1887 je imel novo mašo v Štebnu Najprvo je nastopil Fric službo kot kaplan v Do-brli vasi, potem je prišel za provizorja v Medgorje in bi! končno kot kanonik dodeljen gosposvetski fari. Leta 1892 pa je prišel kot župnik v Dvor, kjer je celih 42 let zvesto opravljal službo dušnega pastirja, jako vestno in skrbno tudi službo kateheta v enorazrednici v Dvoru in petrazrednici v Vrbi. Vsem sobratom, posebno onim v rožeški dekaniji je bil vedno odkrit in zvest prijatelj in v vseh zadevah najboljši svetovalec. Od leta 1920 do i934 je vodil naš zlatomašnik tudi rožeško dekanijo. Sedaj živi na svojem že pied svetovno vojno kupljenem kmetskem domu v Dvoru v zasluženem pokoju. Ker radi slabega zdravja naš zlatomašnik ne more več v cerkev, ima mašno knjigo doma na mizi, da lahko v duhu sledi vsakdanji Božji daritvi.
Gospodu zlatomašniku še mnogo let!
Srebrna maša. (Suetschach—Sveče.) Sveče so v nedeljo dne 18. julija slovesno obhajale srebrni mašniški jubilej svojega župnika gosp. Viktorja Ruprechta. Na čelu velike množice vernih faranov so jubilanta pred okrašenim župniščem najprvo pozdravili pevci z pesmijo »Zadoni nam", nakar je v izbranih besedah izročil g. Janko Ogris priljubljenemu srebrnomašniku voščila udauih in hvaležnih faranov. V imenu članov prosvetnega društva je svojemu predsedniku-srebrnomašniku čes-
Na jasi za Nacetovo bajto je obstal. Pregledoval je zelišča. »Tod je hodil," je odločil.
Skril se je za drevo in čakal. Pogled je plaval ob parobku jase. Niti veja se ni zganila, le svetloba je rastla.
Martinu se je komaj vidno tresla roka od pričakovanja. »Ni dobro," je pomislil. Še krepkeje je stisnil puško. Previdno je obračal glavo. Zdelo se mu je, kakor bi ga žival od vseh plati opazovala.
Nenadoma je zaslišal šum. Srce mu je bilo, da ga je čul v deblu, kamor se je naslanjal. Uho je tenko lovilo. Smer se je naznanjala. Izza grmovja na desnici je stopil na jaso srnjak. Mokro so mu bleščale oči in visoko je dviga! rogato glavo. Na vse plati je vohal. Martin se ni ganil. V glavi se je iskrila želja: »Da bi prišel od leve! Tak, stopi na jaso!" Srnjak se ni zmenil za njegove misli. Ves čas se je pomikal na desni. Široko razprte nosnice so ga menda zajele. Stopil je korak nazaj in prožne noge so drhtele. Iz oči v oči sta se gledala.
Kri se mu je strdila krog srca. Oči so ledeno merile. Dvignil je puško. Tresk je udaril ob skalo, se odbil parkrat in divje zahreščal iz grobne tišine.
Martin je obstal kakor ukopan. Povesil je puško in strmel predse. Jasno mu je ostalo pred očmi. Žival se je pognala visoko tik njega, plašno so blestele oči, razložil je srdito sapo, a on se je zavedal, da je zgrešil. Ni mogel verjeti. Zlovoljno je zadel puško in odšel na planino.
tital naš Lekša ter mu izročil v zahvalo in spomin lepo sliko. Nato so izrekli jubilantu voščiia v imenu dijakov g. Oton Incko, v imenu dekliške zveze Permoževa Pavlica na Mačah, nakar so sledile deklamacije naših malčkov. Odeti v šopke podarjenega cvetja se je jubilant ginjen zahvalil navzočim za počastitev z obljubo, da bode tudi v bodoče stal predvsem z molitvijo faranom ob strani. Nato smo se v procesiji podali v cerkev, kjer je daroval jubilant svojo srebrno mašo-zahvalnico.
Piimicija. (Eisenkappel—Železna Kapla.) Prva nedelja v juliju je bila za našo faro izvanreden praznik: preč. g. Anton Kutej se je v svojem brezdomstvu zatekel k Mariji v Trnju — v našo Marijino romarsko cerkev, da tu stopi prvič pred Gospodov oltar ter daruje svojo prvo sv. daritev.
K sprejemu novomašnika se je zbrala ogromna množica vernega ljudstva pri lepem slavoloku šent ipških deklet, kjer mu je v pozdrav zapel naj-prvo domači moški zbor nato pa ga je pozdravil preč. g. župnik Zechner in z besedami Stopil bom k oltarju božjem, k Bogu" odkril njegovo dela in težkih žrtev polno preteklost, zakaj s to molitvijo v srcu se je pripravlja! in je vztrajal, da je končno dosegel svoj zvišeni cilj. Napočil je veliki trenutek in Bog je uslišal njegovo večletno srčno prošnjo:
,»Stopil bom k božjemu oltarju.'1 S temi besedami pa je odprl novomašniku tudi pogled v žrtev in truda polno prihodnjost mladega duhovnika ter obenem pozval zbrane vernike, da naj mu s svojimi molitvami pomagajo nositi breme težke odgovornosti. Po dveh deklamacijah ministrantov in po podelitvi novomašniškega blagoslova smo se podali v cerkev, k slovesni prvi sv. maši, med katero so fantje peli kotalno angelsko mašo. Slavnostno pridigo pa je imel preč. g. Frohlich iz Tinj. ki je v golobo zasnovanem govoru očrtal nalogo in usodo duhovnika po besedah sv. evangelija: „Vi ste sol sveta!" Cerkvenim opravilom je sledil skrbno pripravljen obed v župnišču, na katerem so se vrstili govori, pesmi in deklamacije duhovnih sestric novomašnika iz Velinje vasi, kjer si je poiskal tudi v skrbni Rupijevi mami svojo duhovno mater, medtem ko je prevzel duhovno očetovstvo naš rojak g. Košmk. Nuvomašniku pa kličemo: Božji blagoslov naj ga spremlja po vseh njegovih potih!
Poroka. (Eberndorf—Dobrla vas.) Vesel dan smo obhajali 13. t. m. v Dobrli vasi, zakaj Štefan Starc, posestnik Mohorjeve kmetije v Mokrijah, in Martina Greif, Laškolnikova v Bukovju, sta si obljubila zakonsko zvestobo. Ob asistenci preč. g. prošta in obeh kaplanov je poročal ženinov brat, župnik v Hodišah. Ganljivo so se poslovile od neveste družice Marijine družbe, katere so skupno z ženinom in nevesto sprejele pri maši sveto obhajilo. Fo cerkvenem opravilu so se svatje podali k Maleju, kjer so cerkveni pevci, kojih članica je bila nevesta več let, neumorno prepevali prelepe domače pesmi. Vmes so izrekli preč. g. prošt, ženinov bratranec prof. dr. Tischler, ženinov brat in končno g. kaplan Spendov novoporočencema prisrčna voščila. Vrlemu paru kličemo tudi mi: Na mnoga srečna leta!
Maria Wòrth—Otok. (Dražba.) Dne 17. t. m. je bilo na dražbi prodano lepo Haptmanovo posestvo z dvema najlepšima vilama na otoku. Izdražila je upnica sama: eskomptna banka v Celovcu. Obžalovati je, da se ni dalo niti toliko doseči, da bi prejšnjemu posestniku, oziroma njegovemu bratu ohranili nekaj k kmetijskemu gospodarstvu spadajočega sveta. Toda banka je bila ntiprosna in ni odnehala, tako da je prišla najstarejša družina na Otoku ob vso posestvo. Domačini globoko sočustvujejo z nesrečno družino, ker ni sama kriva hude usode.
Moos—Blato. Samskega stanu se je naveličal tudi naš mladi mizarski mojster Rudolf Skias na Blatu ter si izbral za svojo življensko družico Vo-grovo Micko v Vogrčah. Veseli dogodek so oznanjevali daleč naokoli odmevajoči topiči. Bilo srečno!
Plescherken—Plešerka. Naše Plašiško jezero (Hodiško) se vedno bolj deli v dva dela: spodnji del se varuje za imenitnejšo družbo, medtem ko postaja zgornji pravcato mravljišče raznih, taborišč. Letos imamo kar šest taborov mladine, med | njimi tudi mnogo Židov.	i
Zeli—Sele. Dne 6. julija t. 1. je še! od doma pd. Hirsov Tomaž na Zvrnjem Kotu, ne da bi se več vrnil. Baje se je podal s tihotapskim blagom čez Košuto v Jugoslavijo. Po poročilih še m dospel na določen kraj in obstoja domneva, da se je ali v stenah Košute ponesrečil ali pa ga je napadel kateri izmed njegovih nasprotnikov, — Letošnje poletje je čebelarjem nenaklonjeno in morajo svoje čebele sredi poletja krmiti, da jim ne poginejo. Čebelarji, ki so pripeljali čebele na pašo, so jih morali že zopet odpeljati. Ostane jim samo še ajdova paša kot edina tolažba. — Pri spravljanju sena nam je močno nagajalo vreme, žita pa se dosedaj ugodno razvijajo.
Od Žile. Zaposleni smo na polju, ki lepo kaže, samo ija uničuje žito. Pravijo, da je temu vzrok birra menjava sonca in dežja; menda tudi češminj ob njivah. Sadja bo več kot lani. Cena lesa je po-voljna. — V Št. Jurju in Gorjah so se zbrali 6. in 7. junija zilski birmanci, ki jih je birmal g. pomožni škof dr. Rohracher. 130 jih je sprejel Št. lur, 75 pa Gorje. V obeh farah so številni verniki dostojno in prisrčno sprejeli g. škofa in napolnili cerkvi. Izredno ljubeznivi škofov značaj je na prisotne napravil najboljši vtis. Škofovi pridigi o božjem Srcu sta bili za poslušalce, ki so jima mogli slediti, izreden užitek. Milostipolna dneva za obe zilski fari! — Vojvoda Windsorski je že dober ! mesec naš gost. Bajé je rabil na Ojsternik (2050 I m) 2 uri in 50 minut, na Dobrač (2166 m) in nazaj pa 5 ur. Nam bi zmanjkalo sape in kolena bi trpela. Prve postrvi je ujel v bistriškem grabnu. Nedavno se je pripeljala z avtom na Čajno angle-žinja in popraševala, kje prebiva „naš kralj". Za spomin je pobrala na potu, kjer se sprehaja vojvoda, nekaj kamenčkov in natrgala nekaj rož. Če bi ne prišel vojvoda k nam, bi najbrž še ne imeli tako lepo popravljene ceste med Podkloštrorn in Čajno. Hvaležni smo deželi za to popravo. In prašna ni več, kjer so jo z cestnim oljem polili. Ob deževnem vremenu pa se maščuje olje na obleki kolesarjev. „Reiner Beiuin ist das Beste," ti bo dejal drogerist. Živimo v času raznovrstnih veselic, na katerih tudi likerje e ne manjka. Zdaj si pa predstavljajte, g. urednik, pametne moške, oljnato cesto in možne posledice zavžitih likerjev! Ali liker ali kofé! Rajši kofé, Evine hčere!
Razno. V Rimu je nenadoma umrl slavni iznajditelj in oče moderne radijske telegrafije senator Marconi. Polovico svojega ogromnega premoženja je Marconi zapustil svoji sedemletni hčerki Elekiri. — V Belgradu je po daljši in težki bolezni izdihnil patriarh Varnava, poglavar srbske pravoslavne cerkve. — Strašno neurje je na Gornjem Štajerskem v dolini Mure preteklo soboto napravilo ogromno škodo; vsi poljski pridelki so uničeni in več hiš je bilo porušenih do tal. — Na Črnem morju že več dni besni vihar, ki je popolnoma zaustavil pomorski promet. — Na Poljsko se je pripeljalo na počitnice 730 poljskih otrok iz Nemčije. Vse stroške nosi poljska država. — Sredi Rima se je porušila večnadstropna hiša in pokopala pod razvalinami 20 ljudi. — Ob priliki sestanka avstrijskih in nemških bojevnikov v Welsu v Gornji Avstriji, na katerem je bil navzoč tudi nemški dunajski poslanik, je prišlo do narodno-socijalističnih izgredov. Nad 50 oseb je bilo aretiranih. — Ford je 1. 1935 zaslužil pri avtomobilih 3 milj. dolarjev, lanskega leta pa 26 milijonov, kar je pač najlepši dokaz za zboljševanje gospodarskih razmer v Ameriki. — V turškem glavnem mestu Ankari se je nedavno poročilo 9 bratov rodbine Šarken z 9 sestrami rodbine Bezul. — V severnem Uralu so odkrili novo in izdatno žilo zlate rude.
NAŠA PROSVETA
Samo ena smer je prava!
Človeštvo ne nastopa enotno. Smeri in načela, ki po njih uravnavajo narodi in društva svoje življenje in svoje delovume, se pogosto križajo, v mnogih slučajih si popohoma nasprotujejo. Vsak trezno misleč človek čuti v sebi neki nagon do spoznanja zakonov, da na njih temelju določa smer svojemu delu. Narod, društvo in poedinci brez načel v splošnem ne obstojajo. Člbvek skuša jirenesti svoja načela tudf na svoje tovariše: nje-i gov smoter je: zvezati čim večje Število ljudi za
delovanje v eni in isti smeri. Zgodovina pripove-dsije, da so živeli nekdaj mogočni narodi, ki jih danes ni več; nepoznani in preje teptani narodi pa so stopili na površje Nepoznanje ali preziranje zakonov življenja je pogubilo ene, druge pa je Pravica ohranila pri življenju.
Človeško življenje ima samo eno smer, ki je prava, samo eno načelo, iz katerega črpamo prava navodila. Kdor krene iz te smeri, zagreši pravo pot, krene v pogubo. Katera je smer življenja, ka-tero njegovo temeljno načelo.J Kdo ga nam pokaže? Ali človeštvo? Nemogoče! Propadle so razne smeri življenja prejšnjih časov, ki jih je določalo človeštvo svobodno in iz lastne moči. sedanji čas jih je ovrgel. Kdo nam je porok da ne bodo propadle v bodočnosti načela, ki si jih ustvarja dandanašnji svet in jih proglaša za edino prava it rešilna? Samo eno načelo more biti p>-avo: ono načelo, ki ga nam da moč višja od nas zemljanov, ona največja in najpravičnejša sila, ki obvladuje celotno brezkončnost in nas, njen maiheu del. To načelo — je krščanstvo, a zakonodajalec — B o g.
j GOSPODARSKI VESTNIKI
Važnost kontrole molže.
Glede mlečnosti so krave zelo različne; v hlevih imamo vedno dobre, pa tudi slabe molznice. Nekatere dajo več, druge zopet manj mleka kljub temu, da jih približno enako krmimo Da dobimo pri isti krmi od ene krave več, od druge pa zopet mani mieka, nam ne sme biti vseeno Če vemo samo to, da molze ena krava dobro, druga srednje, tretja zopet slabo, še ne zadostuje in takih podatkov ne moremo prav nikjer uporabiti. To se ptepričamo natančno potom kontrolne molže. Šele na podlagi celoletne, oziroma večletne kontrolne molže dobimo podatke o dobičkanosnosti posameznih krav. Ker je kontrolna molža za povzdigo živinoreje velikega pomena, so jo v vseh živinorejsko naprednih pokrajinah že zdavnaj uvedli.
Živali krmo zelo različno izkoriščajo. Zato je treba predvsem dognati, katera krava enako krmo bolje izkoristi. Krava, ki tehta n. pr. 280 kg in daje letno recimo le 2000 litrov mleka, je prav gotovo boljša molznica in za mlečno plemensko rejo več vredna, kot pa krava, ki tehta n. pr. 400 kg in daje letno samo 2500 litrov mleka.
Na ta način spoznamo, katere krave nam cenejše proizvajajo mleko in na podlagi tega vemo, katere lahko boljše krmimo. Na vsak način je treba krmiti tiste krave, katere krmo boljše izkoristijo v mleko; tako je potem tudi proizvajanje mleka večje in cenejše. Živinorejec prihrani mnogo krme, kjer je ne uporablja v preveliki množini tam, kjer mu žival za to ni hvaležna, pač pa jo da več tja, kjer se mu to bolje izplača, in sicer najboljšim molznicam.
Glavni namen mlečne kontrole in s tem združene stalne odbire prvovrstnih krav je ta, da si živinorejec vzgoji čim več živali, ki dajejo ob gotovi množini krme kar največ mleka in maščobe. Kontrola glede maščobnosti mleka je važna zlasti v onih krajih, kjer izdelujejo maslo oziroma prodajajo sveže mleko po količini maščobe.
Pri vsem tem se moramo strogo držati osnovnega gospodarskega načela, ki pravi, da moramo doseči s čim manjšimi stroški, tem večji dobiček. Izbirati je treba le tiste živali, ki krmo z mlečnostjo najboljše poplačajo, ali ki krijejo z mlekom stroške krme z čim večjimi obrestmi. Krme ne poplačajo vse krave enako; nekatere dobro, druge zopet slabo. Ker pa vemo, da se podedujejo te lastnosti iz roda na rod, bomo odbrali za domačo rejo samo najboljše živali.
Mnogo je kmetovalcev, ki sploh ne vedo za povprečno letno mlečnost posameznih krav. Lahko pa bi to določili na prav enostaven način, za kar bi potrebovali prav malo časa. Določiti je treba n. pr. samo dva dni v mesecu, recimo v začetku meseca in pa sredi meseca za mlečno kontrolo. V teh dneh bo kravo, kakor navadno dobro pomolzel ter natančno zmeril množino mleka vsake krave posebej. Ako seštejemo pozneje dnevno molžo od 1. in 15. v mescu in delimo v§e skupaj z 2, dobimo povprečno dnevno molžo. Povprečno dnevno molžo množimo s 30 ali 31, kolikor dni ima
pač mesec, in dobimo tako mesečno molžo, ki io vpišemo v molzni zapisnik. Ko seštejemo vseh 1? mesecev skupaj, dobimo letno množino mleka posameznih krav. Ta način je zelo enostaven.
Zavedati pa se moramo vedno, da ni glavni namen kontrolne molže, povišati samo množino mleka posameznih najboljših živali; s kontrolno molžo hočemo predvsem poiskati živali, ki imajo primerno molzno sposobnost in obenem tildi zmožnost, da to iastnost zopet prenesejo na potomce. Č.
Kmetijske in gospodinjske šole na Koroškem.
Kmetijske šole v Celovcu, Litzlhofu in pri liopri-janu pri Velikovcu pričnejo z novim šolskim letom sredi oktobra, ki traja do velike noči. Za sprejem je potrebna starost 17 let, z dobrim uspehom dovršena osnovna in glavna šola, zdravje in veselje do kmetiljstva in najmanj dveletna kmetijska praksa. Lastnoročno pisane prošnje, v katerih se mora vsak prosilec obvezati, da se bo držal hišnega in disciplinarnega reda, se morajo predložiti do 15. avgusta ravnateljstvom šol. Prosilec naj v prošnji obenem navede, če je pripravljen obiskovati drugo kmetijsko šolo, če bi na njemu zaželje-ni ne bilo več prostora. Priložiti je prošnji: odpustnico osnovne ali glavne šole, rojstni in krstni list, domovnico, zdravniško izpričevalo in obvezo staršev, da bodo plačevali vzdrževalnino za celo šolsko leto. Vzdrževalnina 50 S na mesec se plačuje vnaprej, more pa se prositi tudi za znižanje. V tem slučaju je treba priložiti ubožno izpričevalo, kakor potrdilo krajevnega vodstva domovinske fronte, da proti znižanju vzdrževalnine ni nobenega pomisleka. Kdor hoče imeti točenjša pojasnila, naj se obrne na ravnateljstvo. — Isto velja za gospodinjski šoli v Annabichlu pri Celovcu in Drauhofenu. Razlika je v tem, da je treba prošnji priložiti tudi še nravstveno izpričevalo. Mesečna oskrbnina 50 S in vpisnina 10 S za celo šolsko leto, ki traja 11 mesecev.
Beljaški trg. Krompir kg 20 g, zeljnate glave 40 g. cvetača 70—80 g, zelje 30—40 g, paradižniki 7i: g do 1 S, glavnata solata 10 g, špinača 60—80, čebula 40—45, gobe 80 g do 1.50 S, izluščen fižol 55—80 g, fižol v stročju 50 g, izluščen grah 84 g do 1.50 S, grah v stročju 80 g do 1 S, jabolka 80 g do 1.80 S, hruške 1—1.20 S, borovnice 20—30 g, češnje 40—70 g, višnje 80 g, marelice 1.60 S, breskve 1.40—1.60 S, slive 80 g do 1 S, ribez 50 do 60 g, ringlote 80 g do 1.20 S, češplje 80 g do 1.20 S, citrone komad 12—15 g, mleko liter 44 g, posneto mleko 10 g, smetana 2.40—4 S. čajno maslo 4.60 S, skuta 1—1.20 S, goveje meso 2.40 do 3 S, telečje 2—3.60 S, svinjsko 2.60—3.40 S, prekajeno meso 2.60—4.20 S, prekajena slanina 2.8!)—5.50 S, surova slanina 2.40—2.70 S, kure 3.60 do 4.50 S, jajce 14 g, strd 4 S, svinjska mast 2.48 do 2.70 S
Zadružna pisarna javlja: Na prodaj je: 10.000 ! dobrega mošta in 300 komadov ojstrv, 25—35 grošev za komad. — Kupi se: 1 plemna, breja krava, ter več tisoč kil domače ajde
i ZANIMIVOSTI j
Za nos jih je potegnil. Nad tisoč let je stara sledeča zgodba: Karol Veliki je poslal svojega poslanca po opravkih k grškemu cesarju v Carigrad. Poslancu so priredili slovesno pojedino. Ko pride na mizo imenitna jed, je poslanec zasukal skledo, da bi dobil boljši kos. To pa je bilo po ondotnih postavah strogo prepovedano. Kdor je kaj takega storil, je zapadel smrti, pa naj je bil še tak odličnjak. Vsem gostom je zaprlo sapo. Cesar sam je bil ves iz sebe, toda mislil je, da ne more nič pomagati. Postava je postava. Hudo mu je bilo, toda tujemu poslancu je moral odkrito povedati, kaj ga čaka. „Gospod, prav žal mi je toda cesar se mora vedno ravnati po postavah. In naše postave so zelo stroge. Povem vam. da morate u-mreti. Vendar sem vam pripravljen izpolniti vsako drugo željo, samo tega me ne prosite, da vam darujem življenje. To je popolnoma nemogoče." Poslanec je malo pomislil, pa se je hitro udal v nemilo usodo. ..Veličanstvo, če moram umreti, bom pač umrl. Vašega dovoljenja, da smem prositi, kar
j hočem, se bom pa poslužil. Prosim, da bi iztaknili oči vsem tistim, ki so videli, kako nerodno sem j obrnil skledo." Cesar je bd takoj zadovoljen „Kar | sem rekel sem rekel. Bomo brž poizvedeli, koliko ! jih je videlo vašo nerodnost. Jaz sam vas nisem | videl, verjel sem tistim, ki so mi o tem povedali." Tako je bil najprej cesar rešen in njegovim očem se ni bilo treba bati oslepelosti. Začeli so spraše-! vati druge, kdo je videl poslanca obrniti skledo, i toda naenkrat so bili vsi tako nevedni, da se niti | eden ni javil in si upal pričati zoper poslanca. Po j dolgem preiskovanju je cesar odločil: „Če je pa j tako, dr vas, gospod poslanec, nihče ni videl, po-I tem vas tudi obsoditi ne morem. Vaše življenje je j rešeno in lahko se veselo vrnete k svojemu gospodarju na frankovski dvor."
Bela lastovka. V predmestju Brna živi rodbina Novotny in na verandi njene hiše že več let gnez-j dijo lastovke. Nedavno je bilo okrog gnezda izredno živahno. Stari lastovki sta srdito letali o-krog gnezda in se zaletavali vanj, kakor da sedi v njem vsiljivec. Ko se le nista hoteli pomiriti, je pristavila gospodinja lestvo k steni in šla gledat, kaj ie v gnezdu. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je zagledala v gnezdu čisto belo lastovko. Lastovka ima rdeče oči, kar je značilen pojav albinizma. Bela lastovka je velika redkost Dolgo pa ne bo uživala svobode, ker jo bodo obsodile na smrt lastovke same, ki takih izjem med seboj ne trpe. V kletki je pa težavno obdržati lastovko, ker potrebuje žive žuželke. Morda bi jo ohranili pri življenju v živalskem vrtu.
Avto na sončni pogon. Odkar drče po cestah motorna vozila, si tehniki in fiziki prizadevajo, da bi poenostavili in pocenili tudi gonilni material. Od bencina so prešli na nafto, na premog in še na druge snovi, ki se dajo uporabiti v ta namen. Eno naicenejših gonilnih sredstev pa je gotovo izumil angleški fizik prof. Abot iz Chsterfielda. Izjavil je namreč, da bo v najkrajšem času pred komisijo prikazal nov tip avtomobila, ki ga gonijo sončni žarki. Posebno ogledalo na tem avtomobilu bo zbiralo in vsrkavalo sončne žarke ter njih toploto odvajalo v posebno pripravo, v kateri se bo stvar-jala iz te gonilna sila za avtomobil Bil bi to avto z najcenejšim pogonskim sredstvom ter bi mogel doseči hitrost 60 km na uro. Imel bi pa hude ne-dostatke, kajti vozil bi samo po dnevu, kadar bi sijalo sonce.
Zlato v puranu. V kanadskem mestu Rosslandu živi neki priseljeni Avstrijec po imenu Henry Ma-ger, ki se je v novem svetu prikopal od pomočnika do poslovodje velike klavnice. Obenem je ! lastnik velike rejnice puranov, ki mu donaša lepe 1 dobičke, kajti pečeni purani morajo biti posebno : okrog božiča in v pustnem času stalno na mizi vsake, anglosaške družine. Nedavno je Mager rezal zaklanega purana, pa je v njegovem želodcu v svoje veliko začudenje odkril dve zlati zrni. i Bi'i sta sicer majhni, vendar pa zlati in Mager je ! /a njiju dobil od nekega draguljarja 54 centov.
Vest o zlatu v puranovem želodcu je zbudila po ! Kanadi senzacijo in sedaj nameravajo podrobneje j preiskati tla, in na katerih stoji Ma g rova farma.
Voda na jedilnih listih. Turki so že od nekdaj i radi imeli dobro pitno vodo. Baje so imeli nekateri j izmed Turkov včasih tako dober okus za vodo,
; da so že po okusu lahko presodili, iz katerega | studenca je ta voda. Še dandanes imajo Turki in I tudi Grki dobro pitno vodo nenavadno radi. V I marsikateri grški gostilni naleti človek na jedilnem listu med naštetimi pijačami na izraz ..steklenica Sarisa". Človek ne ve, kakšna imenitna i pijača je to in jo naroči. Ko jo pokusi, pa spozna, da je naročil navadno pitno vodo. Dandanes imajo na Grškem že marsikje napeljane vodovode iz gore. Včasih pa teh vodovodov ni bilo. vsled česar je bilo težje za vodo. Tako so potem v gostilnah prodajali pitno vodo v steklenicah z označbo
S Inserirajte
v »Koroškem Slovencu"!
studenca, iz katerega je ta voda bila. Na Turškem je v domačih gostilnah večkrat na jedilnem listu besedica „Eyi Su“, kar pomeni „dobra pitna voda". To vodo moraš v gostilnah plačati, kakor moraš plačati vodo v grških gostilnah kadar jo dobiš v steklenici z označbo kakor n. pr. ..Sansa". Mnogokje prodajajo vodo v zaprtih steklenicah, ki so na zunaj podobne steklenicam z najfi-nejšim vinom. Na Turškem imajo celo trgovine, v katerih ne prodajo nobene druge stvari, kakor samo čisto vodo.
Stekli cigani. Prebivalstvo Cluja v Rumuniji je doživelo silno razburjenje. V nekem ciganskem taborišču izven mesta so zboleli vsi cigani na steklini in so ogrožali sosedstvo. Ljudje so pred cigani bežali v hiše in se niso upali odstraniti iz niin. Končno je ukrotila ciganske besneže žandar-j merija, ki je polovila vse cigane in jih odpremila | v bolnišnico, kjer so nekateri okužena umrli. I Oblast je odredila, da se morajo uničiti vse živali, ! ki so jih imeli cigani pri sebi.
Maharadža je držal besedo. Veliko pozornost je j zbudilo v nekem tržaškem predmestju, ko so se 1 pred skromno hišo, v kateri stanuje neki natakar s parnika „Conte Verde", Giuseppe Tondato, u-! stavili trije luksuzni avtomobili, v katerih je sedel j eksotično oblečen Indijec s svojimi spremljevalci. I Obiskovalec je bil indijski knez, maharadža iz Al-varja kateremu je Tondato na nekem morskem potovanju tako dobro stregel, da mu je knez obljubil obisk v Trstu. Dejal je, da pride k njemu na večerjo. V zahtevo za to večerjo je ostavil natakarju svojo sliko v zlatem okviru.
Milijonar s podporo za brezposelne. V Jerseyu na /‘ngleškem so aretirali večkratnega milijonarja i Josepha Rosea, ki je bil vsej okolici znan kot hud stiskač. Po naključju je policija odkrda sleparsko afero, v katero se je bil mož zapletel in ki je zbudila ;o vsem Angleškem veliko pozornost, ker tam podobnega zločina še niso imeli. Milijonar je enajst ; mesecev vlekel podporo za brezposelne... Oblekel se je revno in je prihajal vsak teden v urad I za biezposelne, da so mu izp^če^aii podporo.
Neki mož, ki je bil nekoč sam bogat in je svoje i imetje izgubil, je goljufa pted nekoliko dnevi spo-i znal in poskrbel, da ga je vzela policija.
Staro sovraštvo. Štirideset let sLt živela dva kmeta iz okolice Szegeda v smrtnem sovraštvu, ; zaradi mladenke, ki sta jo oba hotela imeti za Ì ženo. Čeprav je mladenka zavrnila prvega in dru-; ge.ga ter se je omožila s stretjlm, je trajalo so-j vraìtvo med tekmecema za ljube/en v mladosti j naprej. Te dni pa je dokipelo Šestdesetletni Ku-I rucz je srečal 711etnega Balin a na poti in mu je I vrgel kamen v glavo. Kamen je zadel Balinta do sni’ti nakar se je Kurucz sam javil orožnikom, i Človek rase do 40 let. Kakor poročajo iz New Yorka, je predsednik tamkajšnjega zavoda prof. Hrrllička izjavil, da je v teku svojih dolgoletnih jireiskav prišel do sklepa, da človek rase do svo-! jih 40 let.
Kdo je skopuh? Joža Tomažu: posodi mi vžigalico!" — Tomaž: „Nimam je." — Na isto prošnjo odkimata Jožu še Rado in Pepe, Joža pa si godrnjaje prižge cigareto z vžigalnikom.
*
Na Dobraču. Lovec: „Našli smo sledove potikajočega se volka." — Drug lovec: „Imenitno!“ — Prvi lovec: „Sledi vodijo od nas proč." — Drug lovec: „Tem boljši!"
*
Malo reklame za letoviščarje. Nedavno so trije letoviščarji zamudili na postaji S. svoj vlak, nevoljni se vračajo v trg ter vprašajo domačina: „Imate gledališče?" — „Gledališča pa nimamo."
—	„Kje pa je vaš kino?" — „Kina tudi nimamo."
—	„Kaj torej delate ob dolgočasju?" — „Na kolo-d\oru gledamo, kako vlaki prihajajo in odhajajo."
Za S S na mesec dobavlja M
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. I64
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Lastnik Pol in gosp. druitvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj In odgovorni Ldsinui. 1 ui. *u u	Ljudska tiskarna Ant. Machàt m družba, Dunaj, V.,
urednik: Dkftn Vinko Zwitter, Klagenfurt. Achatzelgasse 5. Margaretenplatz 7.