fel 67/et Gorenjski časnik od leta 1947 PftV: PREDHODNIK TEDHIR GOREM)ECUTA IQOO ČETRTEK, 30. OKTOBRA 2008 Uto LXI. $t 87, C€na 1,25 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov vťv.goreniski gus.s l V prihodnjih dneh praznujemo dva državna praznika zapored, 31. oktober je dan reformacije, 1. november dan spomina na mrtve. DanicaZavrlZiebir možaTnibarja,začetnikare- rem se spomnimo umrlih ..............................................................................fonracije na Slovenskem, prednikov, svojcev, prijate- Kranj • PraznUca sta nam za Letos se je zvrstilo že več pri- Ijev, jim tega dne prinesemo en dan skrajšala delovni te- reditev, povezanih z očetom cvetje in prižgemo svečo, den, z njima pa tudi učenci slovenskega jezika, drevi ob Slovend temu prazniku nain dijaki končujejo letošnje 20. uri pa bo v Cankarjevem menjamo še posebno pozor- "krompirjeve počitnice". 31. domu v Ljubljani osrednja nost in ponekod prav pretira- oktobra praznujemo dan re- državna slovesnost ob dne\'u no krasimo grobove z gora- formadje v spomin na nem- reformadje, na kateri l>o mi cve^a. Morda bodo letos škega teologa Martina Lutra, slavnostni govornik předšed- grobovi na račur težjih sod- ki je s 95 tezami o napakah nik države Danilo Tiirk. a]nih razmer nekoliko takratne rimskokatoliške Dnevu reformadje sledí i. skromnejši Ob 1, novembru Cerkve začel gibanje za nje- november, dan spomina na pa zagorijo sveče tudi ob spono reformadjo. Za Slovence mrtve, dan mrtvih ali vsi sve- mentídh padlih v vojnah in ima praznik letos še poseben ti, kakor praznik ie imenuje- na prizoriSdh ubitih po voj- poraen, saj praznujemo pet- mo na Slovenskem. Gre za ni, ki so vsi vredni naSega stoto obletnico rojstva Pri» intimnější praznik, ob kate- spoštljivega spomina. Ob dnevu spomina na mrtve se poklonimo svojim pokojnim dragim, /f««: tíiu dou Na Krvavcu V smučanje Na smučišču Krvavec hitijo s pripravami na novo smučarsko sezono. Družine bo razveselila nova štiri sedež ni ca Tiha dofina. ► 6, stran i J 1 i Pri nas je denar vreden več^ Goreniska^ Banka kran/) Teden solidarnosti Rdeči križ Slovenije (RK) bo v Tednu solidarnosti od i. do 7. novembra zbiral denar za humanitarne namene. Tako bomo doplačeval dvanajst centov za znamko solidarnosti za vsako poštno pošiljko fn za vozovnice v železniškem In avtobusnem prometu. Lani so na ta način zbrali olcoli 183 tisoč evrov, razdelili pa so jih med najbolj oškodovane v lanskih ujmah. "Dvanajst centçv je skromen, a pomemben prispevek k humanitarni pomoči, zato bomo veseli, če si boste dopisovali tudi s klasično polto/' je dejal janež Pezelj, generalni sekretar RK Slovenije. S. VASE a Že od 4,21 na 100 km' ___ r v, ^ " Ustvarjen za užitek, v akcijski ponudbi že od 17.867 C UR ddlje. Mods no leto ?008 od 16.990 EUR AkcllapîOOOS + D a rit o gOi HlMddndpoTBbd vt^èn vo?l>13d pio^m'di 1 fiC^^ rrcunern in fúbintm\i\ntírnpn6á9W\ MÍnii iMn Dd^rt UU^ANA: KMAG dd, lestaâi»! Oli^SI^; UEDVODE: ČBE^IK mvm, KRAHJ: NASMEH O405-17-77; BL£D: AM8R0ZIČ m^m »vanItk» PLANINA iUO v KroniM V PRODAJI! Poťfmtái s s posluhom za naie kupce smo z Gorenjsko bonko pripravili: EKSKLUZIVNO ponudbo stonovflnjskega kredifo ZQ nakup stonovania v večstonovanjslceni objektu PUNINA JUG V Kroniu. AKCIJA TRAJA LE DO 18. 12. 2008! Zq već informacij o ponudbi stonovonj pokličite noMefon 04/2519-970, ZG več in Forma ci j o ponudbi finoicifanjo po no telefon 04/2084-227. Pogoii sicije obiovlieni no www íokoinvesl.sl 1er wvw.gbkr.s Ugodni krediti to 0,99 'á 87 eu AKTUALNO Nasprotujejo selški obvoznici Okoli devetdeset krajanov Virmaš in Crenca j& prišlo na zbor krtjanov, ker nasprotujejo predlaganim trasair» Škofjeloške severr^e obvoznice. Zahtevajo umik te točke z dnevnega reda drevišnje seje občinskega sveta. CORENjSKA Odločba zavoda jezi Rodince Na zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj so najprej zavrnili izdajo soglasja sa ruienje obstoje^ga objekta in grsdnjo večstanovanjskih objektov na Rodinah» dva tedna kasneje pa so mnenje spremenili. ŠPORT Blejci znova v elitni družbi Odbojkarji ACH Volleyja in niihovi navijači U odštevajo dneve co začet* ka letoSnjega tekmovanja v ligi prvakov, jutri pa bodo t sred* njeevropski ligi gostovali na Dunaju. RAZGLEDI Dekan obljublja mimo plovbo Novi dekan FakuKete za oi^anlzacij-ske vede Kranj je dr. Marko Fefjan. kî je na omenjeni fakulteti zaposlen ic enajsto leto. ^ed njim so se na {akul* teti v itirih letih zamenjali kar trije dekani. VREME i D(mes bo dež&mo z nevihia-i mi Sn^iio bo do okcli 1200 i m. V petek bodo v hribovitem I svetu spet padmne. Vsoboto booblačno in deževno. ' • f 10/8X 10 i jutri: oblačno in dâ£vno m <0 KO iN ifl V 2 POLITIK da niča ,zavrl(S>g-glas. si GORENISKIGIAS Četrtek, 30. oktobra 2008 Pobuda znova parlament? S koncem mandata nekdanjega državnega zbora je bil prekinjen postopek za ustanovitev občine Lipniška dolina. Mar]aíí\ Ahaćić mator trenutne politike in ..............................................................................kot sopodpisnik pobude pri- Radovljica • Pobudo za usta- pomogeJ k temu. da je prišla novitev občine Lipniška doli« do parlamentarne procedu- na je v parlamentarno proce- re. Prepričan sem, da ni no- duro posredoval poslanec benih političnih ovir za to. zdaj 2e nekdanjega sklica dr- da gre v parlament takoj žavnega zbora Anton KokaJj nova pobuda, poudaril pa bi, iz NSi. A v času od vložitve da bi bilo nastalo situacijo v predle^ sredi septembra se občini mogoče reSevati tudi je državnemu zboru iztekel drugače: spremenimo sta- mandat Anton Kokalj pa ni tut, priznajmo, da občino več njegov poslanec. In ker Radovljica sestavljajo tri raz- poslovnik državnega zbora lična, a enakovredna območ- govori o tem, da se s prene- ja, in vsem trem zagotovimo hanjemmandatnedobekon- enakomerno pozornost, fi- čajo vsi začeti zakonodajni nance in razvoj," je povedal postopki, razen tisdh, ki so eden od sopodpisnikov pobili začeti na predlog držav- bude, občinski svetnik Janez nega sveta ali pet tisočih vo- Urbane livcev, so pobudniki za usta- Kot je povedal Slavko Me- novitev občine Upniška doli- žek, edan od treh podpisni- na spet na začetku formalno- kov pobude, uradnega odgo- Nova občina bi, glede na pobudo, obsegala območje kra- fevnih skupnosti Lancovo, Kamna Gorica, Kropa, Srednja Dobrava in Podnart. Sveta KS Lancovo se s pobudo za ustanovitev nove občine Upniâka dolina ne strinjata. pravne poti. Uteititdjitev void drZavnega ^bord o Icnj, bude - ta je že tretja v zad- kaj se ta trenutek s pobudo njem desetletju • so pripravi- dogaja, §e niso dobili. "Če jo li 00 NSi Radovljica, Civilna bomo morali osvežiti, bomo Iniciativa (za) Ljudi pod Jelo- to tudi storili, saj smo tudi v vico-CIL),ZeleniSlovenije- novemsklicu parlamenta že odbor Gorenjska in Usta našli poslanca, ki je priprav- modrega sožitja E-KOLO. "Sam sem bil samo transfer- Ijen poskrbeti, da bo postopek tekel naprej." Ljubljana Alenka Paulin ostaja direktorica STA Alenka Paulín, direktorica STA, je preklicala svoi odstop z mesta direktorice Slovenske tiskovne agencije. Kljub zdravstvenim težavam napoveduje, da si bo še naprej prizadevala uspešno voditi agencijo. Na podlagi preklica predloga za razrelitev z mesta direktorice STA je urad vlade za komuniciranje tudi umaknil gradivo za sejo vlade. Paulir^ova je mesto v. d. direktorice STA nastopila junija lani, da je vložila odstopno izjavo, pa se je izvedelo prejšnji teden. D. Ž. Moravče Ljudmila Novak kandidira za predsednico NSi Izvršilni odbor stranke NSi je prejšnji teden na klavzuri podprl kandidaturo vršilke dolžnosti predsednice NSi tn evropske poslanke Ljudmile Novak za predsednico stranke. Poleg tega se stranka» ki na letošnjih volitvah ni dosegla zadosti glasov, da bi se uvrstila v parlament, ukvarja tudi s spremembami v organizaciji stranke. Tako je denimo zastarela glede sestave regijskih odborov, kar bodo po besedah kandidatke za predsednico v prihodnosti morali obnoviti. D. Ž. M urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Knjigo prejme JELENA BLAZiČ z Jesenic. Dva tedna sta minila od ustanovne seje državnega zbora, na kateri je bil za predsednika izvoljen Pavel Gantar iz stranke Zares. Kmalu po praznikih nova parlamentarna seja. Danica Zavrl Žlibir Ljubljana - Predsednika petega sklica državnega zbora Pavla Gantarja (daljši pogovor z njim bo objavljen prihodnji teden) smo med drugim vprašali tudi o nadaljnjih postopkih, ki bodo potekali v državnem zboru od njegove ustanovitve do imenovanja nove vlade. Kateri so po prvi, ustanovni seji državnega zbora naslednji koraki v parlamen* tu> ^'Sedaj smo uredili nekatera tehnična vprašanja v zvezi konodajo, kajti nisem seznanjen s potekom koalicijskih pogajanj, do kje so prišli s pokrajinsko zakonodajo. Ne vem še natančno, ali se bo tudi znotraj koalicije dobila primerna podpora za manjše šteNilo pokrajin, za njihovo boljšo teritorialno organi- zadjo in natančnejše pristoj- nosti. ki naj bi jih imele pokrajine. Če bo to urejeno, bo lahko sprejeta, sicer pa menim, da je boljša nikakršna pokrajinska zakonodaja kot slaba.' z delovanjem državnega zbora. Sicer pa se bomo v tem tednu posvetili sestavi odborov, imenovanju predsednikov, predsednic, podpredsednikov, podpredsednic de- lovrdh teles parlamenta. Že- predsednik državnega zbora / foto Ija bi bila, da se po praznildh stvari z^jučijo. Računamo, kateri bo izvoljena Vlada Re* Kateri zakoni bodo prvi na' govanali večje število pokra- Kako bi se morale po vašem organizirati pokrajine^ "To smo v Zares že pov^ dali pred volitvami. Menimo, da bi jih moralo biti precej manj, kot je bilo predlaganih v preteklem mandatu, do največ osem» v tem okviru pa bi bila tudi enotna Gorenjska. Če bi za- da bo predsednik države publike Slovenije. To priča- vrsti? jin, bi bila delitev na dve Go- opravil posvetovanja o man- kujemo okoli 15. novembra. Med prvinii zakoni bodo renjski legitimna, vendar datariudo praznikov, kar po- Nato se začne zakonodajni tisti, kijih je vlada predlagala slaba in škodljiva. Pokrajine meni, da bo kmaJu po praznikih sklicana seja državne- postopek. Določiti moramo natančen terminski plan ali jih se bo, v zvezi s sprem- bi nam v marsičem pomaljanjem finančne krize v sve- gale: pri komunalni infra- ga zbora, na kateri bomo iz- dela državnega zbora za pre- tit Eden je že v parlamentu, strukturi, pri pridobivanju volili mandatarja. Vzpored- ostanek leta zooS in za leto enega verjetno dobimo v tem sredstev iz skladov Evropske no s tem naj bi bili izbrani 2009. Tako se bomo počasi tednu. " tudi predsedniki odborov de- utirili v običajno parlamen» unije, lažje in enostavneje bi organizirali nekatere lovnih teles. Ko bo predsed- tamo življenje s sejami zad- Kakšno prihodnost napove- funkcije in dejavnosti, ki se- iiik vUie pitrdla^ ruiuibli- nji teden v mesecu, s sestan- dujete pokrajinski zakono- ^njv piek okvirov ubCiii. sko ekipo, bo parlament ki odborov pred tem in daji, ki v preteklem manda- Vendar naj ponovim, da bi opravil tako imenovana zašli- upam da kar se da živahnim tu ni bila sprejeta? bilo še slabše, če bi ustano- vili slabe pokrajine kot pa nikakršnih." šanja. nato bo zelo pomemb- parlamentarnim dogajanjem na seja državnega zbora, na v prihodnje." Ta trenutek še ne morem reči, kaj bo s pokrajinsko za- Našli skupni jezik glede pokojnin Ta teden se nadaljujejo pogajanja koalicijskih partnerjev. Dogovor je dosežen glede pokojnin, včeraj tudi kadrovsko usklajevanje. Danica Zavbl Žlibib strani njihove stranke poga- sterna, napovedujejo, da bo ka pokojnin, prihodnja vlada janja končana. Predsednik nova pokojninska zakonoda- pa ob tem ne misli na miajše generacije. So zgolj pokojnine prihodnost Slovenije? Naj verjetnejši mandatar za Ljubljana • Eno najbolj ob- SD Borut Pahor ob tem ja pripravljena leta 2010. Po čutljivih poglavij koalicijske meni, da izplačilo dodatka dosedanjih koalidjskih poga-pogodbe je sedaj usklajeno, velja po sedanjih projekcijah janjih nastaja vtis, da se po- G lede naj nižj ih pokojnin so javno finančne vzdržnosti, v zornost namenja le pokoj ni- sestavo vlade B omt Pahor je se koalicijski pogajalci dogo- primem drugačnega finanč- nam in upokojer.cem. Na to po zaključku pogajanj, na- voriii o pokojninskem dodat- nega položaja se bo temu tre- opozarja tudi predsednik menjenih pokojninam, o kuvvišininajvečtristoevrov. ba prilagoditi. Kar pa zadeva SMS Darko Kranjc, češ da tem dejal, da nova vlada ne Po predlogu stranke DeSUS reformo pokojninskega si- tako vsa Slovenija postaja tal- bo skrbela le za upokojence, bo dodatek k najnižjim po- pa č pa za prihodnost vseh kojninam v letu 2009 i^pl« yčeraj je predsednik države Danilo Turk opravU posve- ^ ^ čan v dveh delih, januarja in bo ves čas potekal intenziven septembra, sredstva zanj pa ® poslanskimi skupinami državnega zbora Re ^^ p^^ ^^ bodo nižja od dveh desetink Publike Slovenije. Dopoldne se je posvetoval s predsed- partnerice sedaj na- odstotka BDP. Upokojencev, niki poslanskih skupin SD, SDS, Zares in DeSUS, si daljujejo pogovore o kadrov- upravičenih do tega dodatka, nato c^edal vojaško vajo Zmožnosti Slovenske vojske skem delu koalicijske pc^od- ker prejemajo pokojnine do 2008 na vadbišču na Počfcu. popoldne pa nadaljeval be, Borut Pahor, najverjet- 500 ey«>v. ie okoL 28c tísoč. j^etovanja. Srebal se je Se s predsedniki poslanskih «f i^^nandatar si žeU. ^ bi koaiiajske partnerice pa za- v vladi sodelovali vsi predsed- gotavljajo, da izplačilo ne bo ^^P^ ^^S, SLS, LDS ter poslancema madžarske naro- ^ koaHcijskih strank. Že vpUvalo na dnige dodatke, ki skupnosti laszlom Gonczem m italijanske Rober- jo začetka prihodnjega ted-jih prejemajo upokojenci, tom BAttelIl|em. Cilj posvetovanj je oblikovanje predlo- na naj bi predsednik države Predsednik DeSUS Kari Er- ga za mandatarja. javec je dejal, da so tako s _ dal tudi predlog za bodočega mandatarja. GORHNISKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 A KTU A LNO infb@g-^s .si 3 Nasprotujejo selški obvoznici Na zboru krajanov Virmaš in Grenca so izrazili nasprotovanje predlaganim trasam poteka škofjeloške severne obvoznice. Zahtevajo umik te točke z dnevnega reda drevišnje seje občinskega sveta. Dakica Zavri Žlebir Sv. Duh • Po izkušnji s poljansko obvoznico sta se v Škořji Loki oblikovali tudi civilni iniciativi, povezani z gradnjo načrtovane severne (selške) obvoznice. Že v ponedeljek so to vprašanje obravnavali na redni seji sveta KS Stara Loka-Podlubnik. V torek zvečer pa je bil tudi zbor krajanov naselij Grenc in Virmaše, ki se jih na drugi strani dotika gradnja prihodnje severne obvoznice. Udeležili so se ga tudi direk' , i«i i l • • l-n 1 • -»r » • ^ tor občinske uprave Jernej Cevema (selska) obvoznica naj bi Sla skosi vasi Virmaše m Crenc. 1 to\o-Cor^iá k^^íí Prevc in več škofieloških občinskih svetnikov, mednjimi umik te točke dnevnega reda čal tudi o stališču krajanov kacijskem načrtu za del ob- tudi vsi trije podžupani. Mar- vse dotlej, da se 2a vse kraja- Stare Loke in Podlubnika, ki močja Grenc, kjer je predvide- jan Frian m Bo^ Kovač, ki ne Virmaš in Grenca izvede enako terjajo umik omenje- na gradnja trgovskih centrov. zastopata krajane, sta spre- javna predstavitev načrtova- ne točke z dnevnega reda ob- V zvezi s slednjo od občine govorila o predlaganih vari- nja te obvoznice. Direktor činske seje. Oglasilo se je več zahtevajo bolj smiselno vklju-antah, po katerih naj bi šla" občinske uprave Jernej Prevc krajanov, ki bi jim predlaga- čevanje obstoječih vaških potá cesta skozi naselji in ogrozila je na srečanju s krajaru zago* na trasa ceste ogrozila posest na regionalno cesto Škofja Loka-Kranj od križišča pri Tehnikovi betonami do kri- več zaščitenih kmetij, glavni tovil, da gre šele za prve štu- in poslabšala kakovost življe- očitek pa je namenjen po- dije, pri odločitvi o lokacij- nja. Predlagajo takšen potek manjkanju dialoga občine s skih načrtih pa bodo krajani trase, ki bi upoštevala že ob- žišča ob avtohiši PiŠek. Seda- prizadetimi krajani. Na ob- vključeni. Toda krajani so stoječo cesto in bi naredila nja varianta namreč predvide- dnsko upravo se krajani za- nezaupljivi, čeS da se na ob- najmanj škode. Poudarjali so va takšno rešitev, da se tara- man obračajo že od j trni j a. zato so tudi osnovali civilno čini podobno kot pri poljan- tudi, da ne nasprotujejo cesti kajšnji prebivalci in podjetniški obvoznici izogibajo pogo- in razvoju, le njihovo mne- Id na cesto ne morejo vključevati levo in desno. Tudi v zve- inidativo. Tik pred (današ- vorom z občani. Lastniki nje naj se upošteva. njo) sejo občinskega sveta, ki zemljišč nimajo nobenih in- Na zboru pa so zahtevali zi s tem priČa3cujejo, da se predvideva prestavitev pote- formadj, kako bo cesta pose- umik še ene točke z drïevnega nove prometne rešitve iSčejo ka treh tras seveme obvozni- gla v njihovo posest, je na reda občinske seje, namreč ti- v sodelovanju s prizadetimi ce in potrditev izbrane (zele- zboru dejal občinski svetnik stega, ki zadeva obvezno raz- krajani in ne v tajnosti, kot ne) variante, pa zahtevajo Robert Strah, ki jim je poro- lago odloka o občinskem lo- očitajo občinski oblasti. Najlepše manjše mesto so Cerklje Urša Pfternei renjske. Med manjšimi mesti vald po različnih kategorijah Tokrat je prvič potekalo tudi ....................................... so se na prvo mesto uvrstile so Še Koper, Slovenske Konji- poskusnoocenjevanjetuiistič- Kranj • Na Turistični zvezi Cerklje na Gorenjskem, med ce, Podčetrtek, Šmarješke To- nih kmetij in mladinskih ho- Slovenije so zaključili letošnjo večjimi kampi Šobec iz Lesc, plice, Kostanjevica na Krki, telov, ki bo v prihodnjem letu akdjo Moja dežela - lepa in go- med siednjimi kampi Tmovc Razbor, Vizdenec, Terme Ca» del redn»a ocenjevanja. stoljubna, v okviru katere so iz Zgornjih Dupelj, med tež ter SveČina, V letošnjem Priznanja najboljšim bodo ocenjevali kraje, kampe, ter- manjšimi kampi Kamne z ocenjevanju so prvič upošteva- slovesno podelili 15. novem- me, šole, vrtce ter mestna in Dovjega, med novejšimi li ekološko ozaveščenost in bra v Podčetrtku, pokroviteli vaška jedra. Med najbolje oce- osnovnimi Šolami pa Osnov- ravnanje v občinah, osnovnih prireditve pa bo predsednik njenimi jih je letos pet iz Go- na šola Naklo. Drua zmago- in srednjih Šolah ter vrtcih, države Danilo Tiiik. Cenjene kupce obveščamo, da bodo v petek odprti naslednji naší nakupovafni centri: ercator ^ Mercator Center Kranj * Primskovo ^ Mercator Center Kranj - Savski otok Za obisk se priporočamo Mercator Center Jesenice Mercator Center Kamnik po naslednjem delovnem času: petek, 31. oktobra od 8.00 d sobota, 1. novembra ZAPRTO od 8.00 do 13.00 ure ^ IMercator TC Lesce petek. 31. oktobra od 8.00 do 12,00 ure sobota. novembra ZAPRTO Civilna iniciativa vztraja pri zahtevah Vzletno pristajalna steza na letališču v Lescah je še nespremenjena, civilna iniciativa se spogleduje s politiko. Makiana AhačiČ sklad kmetijskih zemljišč ob- ..............................................................................dni oddaJ v najem potrebna Lesce - "Menimo, da se za- zemljišča, na upravni enoti deva dolgoročno lahko reši !e Radovljica še vedno potekajo tako, da bodo v ohOm pri od- postopki za izdajo gradbene- ločanju prisotni ljudje, ki jim gs dovoljenja za izgradnjo ni vseeno, kaj se dogaja. Ena nove steze. V teh želi biti kot izmed poti je povezava Druš- stranka v postopku udeleže- tva gibanja proti Širitvi in no tudi Društvo; ker so bili hrupu letaJišča Lesce z drugi- na prvi stopnji zavrnjeni, so mi civilnimi iniciativami v se na odločitev pritožili na občini Radovljica ter skupen Ministrstvo za javno upravo. nastop na lokaljiih volitvah v Je pa drugostopenjski organ, Jetu 2010," je dolgoročno vi- Ministrstvo za okolfe in pros- zijo reševanja konfliktov v tor, odločilo, da je ena od prostoru na občnem zboru strank v postopku pridobiva- društva v torek pojasnil pred' nja gradbenega dovoljenja sednik Miha ZaJokar. družina Vovk, neposredni Društvo, ki trenutno šteje sosed letališča, ki se bo mo- 1212 članov, je ena od osmih rala zaradi spremenjene civilnih iniciativ, ki delujejo smeri letališke steze preseliti na območju občine Radoviji« drugam. "Vlogo smo na ca. Odločno nasprotujejo upravno enoto vložili zadnji prestavitvi in asfaltiranju do- hip, a so nas tam arc^antno sedanje travnate vzletno- ustno zavrnili, da nismo na pristajalne steze na letališču vplivnem območju," pojas- V Lescah, ki naj bi jo - po na- njujejo Vovkovi, zadovoljni, Čríih občine že do letošnje je- da \e pristojno ministrstvo seni - podaljšali na 1250 me- kasneje vendarle odloČilo v trov, zasukali in asfaltirali, njihovo korist. Prepričani so namreč, da bi "Ne morem vam zagotovi- asfaltiratije steze pomenilo ti, da steze, kakršno načrtuje- nepopravlj ivo uničenje ra- jo, ne bo, a dejstvo je, da je dovijiške doline. Širjenje de- bilo doslej v postopkih storje- javnosti pa bi na območje nih ogromno nepravilnosti prineslo bistveno več mote- in niti ene ne bomo spregle-čega hrupa, kot ga prinaša dali," je Članom na torkovem sedanji obseg dejavnosti leta- občnem zboru še zatrdil lišča. Potem ko je poleti predsednik društva Zalokar. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mah)a Vdqak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zâpbtnik, DaniQ lavň Žlebir UREDNIŠTVO NOVINAPJI-UREDNIKI: BoS^an Bogataj, Alenka Brun, Igof Kavčć, Suzana P. Kovaáč, U/ia Petemel. Mateja Ram. Saje, Vilma Stanovnik. Simon ŠuUc, Cveto Zapbtnik, Danka Zavrl Žlebir, šisfdn Žargi; stalni sodeiavti: Marjana Aha6£. Maja Bertoncdj, Ma^ažCregoriČ, Ana Hartman» |ože Ko$n)ek. Milena Mildavčč, Miha NagíiČ, jasna Paladin, Marjeta Smol nikar, Ana VoíČ^ak 08U KOVNA ZASNOVA lemej Stritar, Trtcikel TEHNIČNI UREDNIK Grega Fla;nik FOTOGRAFI jA Tina DoW, Gorazd Kav« LEKTORICA Marjeta Vozlič VODjA OCU^SNEGA TRŽEN) A Mateja Žvižaj CORENjSKi CIAS (ISSN 03S3-6666) je ref(stnrar>i blagovna in »«rttvena snamfra pod SL 977T9Č) pri Uradu ftS z« intel^ualno lastnino. Ust»novÍtelJ m izdsjalel): Corenjski d.oo.» Kranj / Dlrelnoneai Marija Velijak / Nailov: 6leiweisova cesta 4, 4000 Krani / Tel.: 04/20142 oo. FajT' 04/2014213. «>mai1: in To ® g'glas.s 1; mali oglasi in osn^nnieer tel : 04/201 42 47 [sprejem na avtomatskem ocUfvniku 24 or dnevno); uradrve ihc; vmK delovni dan ed S. do 19. I Gorenjski fin jc poitednik, iihaj-a ob torkih in pctLih, v nakladi 22.000 tfvodov / Redne pril«e«; Meja Connjska, LetopU CorenfsM (enkrat l«tno} )n devel lokalruh prilog / Trsk: SCT. d d, Ljubljana / Naročnina: tel.: O4/3O) 43 4W C^a iTVod»: t.2$ letna naročnina: EUR; Aedni plaCniki Imajo 10 % popusta, (»ollelni 2o9é popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji naro^nir>a $e up^te^a od iekoie Itevill;« ^sopisa do plinefa pteklici. Ir» velja od 2aée(ka naslednjega obračunskega oMob^a / 0«lasnr siQtiťve: pocenkicu; oglasno utenie: ici: 04/ 20< 42 4t. y 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 v v«« Nic vec najdražji v Sloveniji Kranjskogorski žičničarji so cene smučarskih vozovnic letos prvič izenačili s cenami na primerljivih smučiščih v Sloveniji. Marťana Ahačić leta 2005 so z evropskim de- nariem zgradili žičnid Pod- Kranjska Gora • Tako bo cena koren in Vitranc 1. dnevne vozovnice na doslej Kot je povedala Kjavdlja najdražjem slovenskem Gomboc, je bila letošnja po- smučišču v sezoni, ki se letna sezona po uspešnosti uradno pričenja 21. decem- primerljiva 2 lansko, čeprav bra, znašala 28 evrov, kar je so beležili več deževnih djii enako kot na primer cena kot leto poprej. "Manj je bilo dnevne vozovnice na mari- stacionarnih gostov, zato pa borskem Pohorju. "Odločili se je povečalo število dnev-smo se, da tudi smučanje v nih gostov, ki so v Kranjsko Goro prihajali ob sončnih kondh tedna. Upajo» dâ bo tispešna tudi zimska sezona. "Če smo Kranjski Gori približamo âm večjemu Številu smučarjev," je povedala lOavdija Gomboc, vodja marketinga in prodaje v RTC Žičnice optimistični, si želimo takš- Kranjska Gora, d. d. "Da bi no sezono, kot je bila sezona privabili čim več gostov, smo 2006/2007, ^ ^di lanska ni pripravili številne prireditve, bila slaba, sploh ob dejstvu, od sredine oktobra do 24. de- da je Kranjska Gora prvi na- cembra pa že poteka pred- ravni sneg dobila Šele 4. prodaja vozovnic. " marca. Trajala je od 21. de- Potem ko je bilo lansko leto cembra do 6. àpriJa. reševali za ždčničarje bc^to na inve- pa smo jo z umetnim zasne- scidjskem področju • največji ževanjem. V tem času smo pridobitvi sta biii nova štirise- zabeležili nekaj več kot dve- dežnica Kekec in vlečnica sto tisoč obiskov, imeli smo Mojca - letos nadaljujejo pri- 111 obratovalnih dni, naši prave na gradnjo snežnega žičničarji pa so zabeležilj 2,7 parka za deskarje, zimske milijona prevozov." sankaške prc^e in razsvetlit- Sicer pa v Kranjsld Gori âe vifo štírisedežnice Kekec. do konca tako imenovanih Tudi te investicije, ki morajo krompirjevih počitnic traja po- biti dokončane do sredine letno-zimska sezona, kar po- prihodnjega poletja, sofinan- meni, da od nedelje, 2. novem- drajo evropski skladi, kar jih bra, še obratujeta poletno san- postavlja med tista podjetja, kališče in kolesarski park, pa ki so pri črpanju evropskih tudi panoramski prevozi s se- sredstev najuspešnejša • Že dežnico na vih Vitranca. KRATKE NOVICE 6uo Noč čarovnic na Blejskem gradu Blejski grad bodo v petek ob 17. url zavzele čarovnice. Skupaj z malimi čarovniki bo za zabavo poskrbela Damjana Colavšek, vsak pa bo lahko pokukal tudi v svojo prihodnost, ki mu jo bo napovedala vedeževalka Iz ČarovniŠke krogle. K dobremu čarovniškemu vzdušju bodo prispevali tudi duhci. Ob ]S.is bo gledališka skupina Gašperja Lamber- garja uprizorila predstavo Lov na čarovnice, zabava pa se bo potem nadaljevala v baru KaČan, kjer bo med drugim mogoče poskusiti čarobni, napoj. Izbirali bodo tudi najboljšo Čarovnico in čarovnika, zato |e zaželeno, dâ so obiskovalci v kostumih. M. R. Bled Ob obletnici nov ultrazvok v zasebnem zdravstvenem zavodu ginekologije in porodništva Bled, ki praznuje drugo obletnico delovanja, so se sredi oktobra razveselili novega ultrazvoka. Nova ultrazvočna aparatura, so sporočili iz omenjenega zdravstvenega zavoda, pomeni nov korak k Še bolj poglobljeni skrbi za pacientke. Ginekologinja Zdravka Koman Mežek ta čas skrbi za pet tisoč pacientk. Nov ultrazvočni aparat ji bo omogočil poglobljeno diagnostiko v ginekologiji, pri boleznih dojk in v času nosečnosti. Aparat namreč omogoča klasični in ultrazvočni pregled globinsko in tridimenzionalno, odlikuje pa ga tudf visoka ločljivost in različne možnosti uporabe. Ultrazvok je omenjenemu zdravstvenemu zavodu ob drugi obletnici delovanja doniralo inženirsko gradbeno podjetje iz Kanade. M. R. Rodince Na zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj so najprej zavrnili izdajo soglasja za rušenje obstoječega objekta in gradnjo večstanovanjskih objektov na Rodtnah, dva tedna kasneje pa so mnenje spremenili. AnaHartman Rodine • V civilni iniciativi Rodine so si pred kratkim oddahnili, ker je Upravna enota Jesenice zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta na naslovu Rodine 21 in gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov v središču vasi, sedaj pa so ogorčeni nad ravnanjem kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta je konec julija zavrnil izdajo kulturno varstvenega soglasja za stanovanjsko pozidavo in ru- šitev objekta na območju novogradnje, sredi avgusta pa je odločbo odpravil in odločil, da investitor izpolnjuje kul- tumovarstvene pogoje. Kotje pojasnil vodja kranjskega za- ^^ zavodu za varstvo kulturne dediščine so pojasnili, da investitorju za rušftev objekta vo^ MiJoš Ekai, je v zvezi z Rodine 21 ni treba pridobiti kulturnovarstvenega soglasja» saj ni varovan po zakonu o odločbo, izdano avgusta, ste- varstvu kulturne dediščine. kel postopek na ministrstvu za kulturo. "Njihov zahtevek rovanega območja dediščine Rodine 21 v veljavnih pros- stvu kulturne dediščine. Do- za posredovanje informacij vasi Rodine, zato zavod nima in ustrezne dokumentacije pravne podlage za prepreke- torsko ureditvenih pogojih občine Žirovnica v skladu dal je še, da je zavod leta 2007 predlagal ustavitev po- pričakujemo v teh dneh. Do- vanje gradnje, še zlasti, ker ta s strokovnimi podlagami stopka za vpis hiše Rodine kler ne bo izdano mnenje nima negativnih vplivov na kranjskega zavoda še vedno 21 v register kulturne dediš- pravne službe ministrstva, omenjenega postopka ne bOžnj e varovano območje. V civilni iniciativi se ob pod varstvom kulturne de- čine pri ministrstvu za kul- diščine. Ekar je pojasnil, da bom komentiral," je pove4al tem sprašujejo, kako lahko za rušitev objekta investitor- turo, ker je zaradi odstranitve kamnitih okenskih okvi- Ekar. Po njegovih besedah so kultumovarstveni pogoji do- ju ni treba pridobiti kultur- rov in zanemarjenosti objekt sporne parcele, na katerih je voljujejo rušenje na območ- novarstvenega soglasja, saj izgubil skoraj vse spomeni-načrtovana gradnja, izven va- ju novogradnje, Če je objekt ni varovan po zakonu o var- ške lastnosti. Kanalizadjo gradijo tudi v Sebenjah Občina Tržič je podpisala z državo pogodbo za finančno pomoč pri gradnji kanalizacije Žigama vas-Sebenje. Stojan Saje Naselji S eben je in Žiga- primarno kanalizacijsko lev kanalizacije bo izboljšala ..............................................................................nja vas še nimata javnega ka- omrežje in obnovili vodovod kakovost bivanja v teh nase- Tržlč - Občina Tržič je ob nalizacijskega omrežja. Od- v obeh ruseljih. Trenutno v Ijih in zmanjšala onesnaie- koncu septembra podpisala padne vode iz hiS odvajajo občini pripravljajo razpisno vanje narave v okolici. Kotje pogodbo s Službo vlade RS prek greznic v podtalnico in dokumentacijo, na osnovi dejal tržiški župan Bomt Sa- za lokalno samoupravo o so- vodotoke. Ker ob večjih nali- katere bodo izbrali izvajalce jovic, so imeli prebivalci financiranju gradnje kanali- vih poplavijo dele naselja Se- del. Pospešeno pridobivajo tamkajšnjih naselij v prete- zacije Žiganja vas • Sebenje. benje, bo občina zgradila tudi zemljišča in služnosti klosti veliko težav tudi s po- Za naložbo, ki je ocenjena 3.945 metrov sekundarne fe- na trasi za kanalizacijo. Dela plavljanjem. Lani je država na 1,865,393 evTov, bo pri- kalne kanalizacije s tlačnim bodo morali končati v dveh plačala čiščenje spodnjega spevala 1.275.238 evrov Ev- vodom in črpališčema v Se- letih. To bo omogočilo 848 dela odvoda meteoiTiih voda ropska unija prek sklada za benjah in Žiganji vasi. Obe- prebivalcem obeh naselij, da med Žiganjo vasjo in Sebe- regionalni razvoj. Dobrih nem bodo v sklopu projekta bodo priključili odtoke iz hiš njami. Letos nadaljuje dela v 590 tisoč evrov bo morala Odvajanje in čiščenje odpad- na javno kanalizacijo in se zgornjem delu proti Snako- zagotoviti do konca leta 2010 nih voda ter oskrba s pitno povezali z novo čistilno na- vem. pri Čemer bo del stro- občina iz svojega proračuna. vodo v občini Tržič zgradili pravo na Brezovem. Uredi- škov kiUa tudi občina- Blagoslovili bodo obnovljeni spomenik Danica zavia Zlebir K nik je V zelo slabem stanju, močno načel zob časa. Letos iiSču. Nastopili bodo: Pihalni zato so se odločili, da ga ob so ga iz proračunskih sred- orkester Trtič^otrodtržiŠkih Tržič • Svojci padlih v prvi 90. obletnici konca prve sve- stev, namenjenih obnovi sa- osnovnih šol in člani Zdru- svetovni vojni so na župana tovne vojne obnovijo. Po prvi kralne in kulturne dediščine, ženja borcev za vrednote občine Tržič Borula Sajovica svetovni vojni se prek sto tr- obnovili, za to so namenili NOB Tržič. Slavnostni go- spomiadi ietos naslovili po- žiških mož in fantov ni 7ii- nekaj več kot 8600 evrov. vomik bo župan občine Tr- budo za obnovitev spomeni- kdar več vmiio - umrli so na Obnovljeni spomenik pa- žič in poslanec državnega ka padlim v prvi svetovni voj- frontah ali v bolnišnicah. dlim v 1. svetovni vojni bodo zbora Borut Sajovic, prenov- ni, ki stoji ob cerkvi Mariji- Tem v spomin so 25. oktobra blagoslovili ob osrednji žalni Ijeni spomenik bo blagoslo- nega oznanjenja na trži- 1925 slovesno odkrili spo- slovesnosti 1. novembra ob vil tržiški župnik Roman škem pokopališču. Sporne» menik, tí ga je do danes že 10. lui na tiliškem pokopa- Stare. GORENJSKI GIAS četrtek, xo. oktobra 2008 GORENJSKA 5 Umrl je dr. Maks Tušak Simon Šubic Zalog pri Cerkljah - V ponedeljek zvečer je umrl znani kKniČni in Športni psiholog dr. Maks Tušak iz Zaloga pri Cerkljah. "Izgubili smo odličnega strokovnjaka, predanega pedagoga, predvsem pa Človeka, ki je znal izkoristiti svoj potencial, s katerim je znatno prispeval tudi k razvoju slovenskega šolstva. Tolaži nas misel na to, da bodo njegova dela in spomini nanj preživeli," je ob smi- ti profesorja na Filozofeki fa- Dr. Maks Tulak / ^«»o: Tina dom kulteti v Ljubljani in predsednika Strokovnega sveta nosilec predmeta psihodi- RS za splošno izobraževanje agnostika, pri svojem lazis-sporočilo ministrstvo za šol- kovalnem in strokovnem sivo in šport. delu pa je sodeloval s pri- Rodil se je leu 1947 v znanimi tujimi strokovnja- Ravnah na Koroškem, kjer ki. Bil je tudiđan Executive je obiskoval osnovno šolo in Committee of International končal gimnazijo. Leta 1977 Colom Assodation in akti- je postal asistent za klinično ven član Društva koloristov psihologijo na Filozofeki fa- Slovenije. kilteti v Ljubljani, leta 1986 Več kot dvajset let je sode- je napredoval v docenta, leta lovaJ v psihični pripravi Ste- 2000 pa je postal redni pro- vilnih državnih reprezen-fesor. Na filozofski fakulteti tanc in tako prispeval k osvoje predaval klinično psiholo- jitvam medalj na olimpijskih gijo, klinične psihodi^no- igrah in svetovnih prven-stične metode in kompara» styih. Skoraj dve desetletji je tivno psihologijo, sodeloval delal v psihobSki svetovalni- a ZA šLudeiiL^ úlozofskť fa- pa je tudi v podiplomskih študijih na medicinski, bio- kultete, zadnia leta pa se je tehnični in pedagoški fakul- intenzivno ukvarjal s terapi- teti ter fakulteti za šport v jo s pomočjo živali- Razisko- Ljubljani, kjer je ustanovil vaJno in tudi praktično pa se psihodiagnostični laborato- je ukvarjal 2 otroki, ki so rij in bil nekaj let njegov agresivni, anksiozni, hiper- vodjd. Na mednarodni uni- aktivni in imajo vedenjske verzi v Luganu je bil tri leta ali druge oblike motenosti. Kamnik Potočnikovi priznanje za najboljšo inovatorko Mednarodno združenje orgariUdCij inovatorjev je minuli teden v kitajskem Sužouju pri Šanghaju pripravilo 6. Mednarodni inovacijski sejem, ki je bil po številu inovacij največji doslej. S svojimi Inovacijami je na sejmu sodelovalo 43 držav, z dvajsetimi inovacijami tudi slovenski predstavniki, ki jih vodi Inovatorski center ASI. Zelo uspelni so bili spet gorenjski inovatorji - Valentin Zupan iz Mengša je prejel zlato medaljo, Ivan Zrimšek iz Kamnika srebrno» bronaste pa Tomaž Pevc iz Trzina ter Milena Potočnik in Viljem Tjršič Iz Kamnika. Kamniška inovatorka Milena Potočnik je prejela tudi zlati kipec za najboljšo inovatorko na sejmu, svoje doslej največje priznanje pa si je prislužila s pripravo za razbremenjevanje hrbtenice. I. P. Fizioterapevtka Milena Potočnik s priznanjem za naiboljšo inovatorko Obnova cest mestu okolici Vi ima Stanovnik Čevanje komunalnih vodov skoraj petsto tisoč evrov. nik na vzhodni strani voziš- ..............................................................................in priprava gradbišča. Obrx>- Začenja pa se tudi obnova Ča in kolesarska steza na Krartj - V zadnjem Času je va bo trajala do konca avgu- ceste Drulovka-Breg, ki se bo obeh straneh vozišča, po- precej cest in ulic v Kranju in sta prihodnje leto in bo obse- prav tako zaključevala pri- stavljene hitrostne ovire okolid razkopanih. Tako ob- gala ureditev fekalne in me- hodnje leto avgusta. Obnov- pred obema naseljema ir. novitvena dela potekajo na teorae kanalizacije, vodovo- Ijeno bo vozišče, urejeno obnovljen vodovod. Občina TavCarievi in Tomšičevi uiid da, javne razsvetljave in as- odvodnjavanje padavinske bo v obnovo vložila okoli v starem mestnem jedru "Na Tavčarjevi ulici so za ključene arheološke raziska ve in položeni komunalni vodi na odseku od Prešernovega gledališča do Cankarjeve uilce. Na Tomšičevi uiid so prav tako končana arheološka dela na delu Gasilskega trga. Celotna obnova, ki bo dokončana avgusta pri- falta. Vrednost investidje je vode s cestišča, zgrajen ploč- 460 tisoč evrov. hodnje leto, bo obsegala ureditev fekalne in meteorne kanalizadje, vodovoda, jarae razsvetljave, asfaltiranje in polaganje rezanega kamenja, tako kot v že obnovljenih ulicah," je povedala Mendi Kokot s kranjske občine in dodala, da je vrednost obnove i.zy milijona evrov in je delno sofinancirana iz sredstev Evropske unije. Na Gosposvetski uiid v Na Tavčarjevi ulici so arheološke raziskave zaključene, celotna obnova pa bo končana okviru obnove poteka zakoli* sredi prihodnjega leta. 1 Fot»rcor»zd Kave niveladja igrišča in pomočjodonatorjev zagotovi- Sanacija nogometnega igriška v Železnikih po lanskih položitev umetne trave. "Ob li sami/' je razložil Bertoncdj. poplavah bo stala tristo tisoč evrov. ugodnem vremenu bo izva- Nogometaši iz Železnikov jalec, belgijsko podjetje so po lanskih poplavah vse na igriščih v Luši in šport- se, tako Bertoncelj, pozna Domo, projekt zaključil 24. tekme morali odigrati v go-novembra," je še povedal steh, treningi pa so potekali parku Rovn v Selcih o precej okrnjeni, ka rezultatih pri mlaj ših selekdjah. kran) Gorenjsko brucovanje v Kranju 4 Klub študentov Kranju za prihodnji petek, 7. r\ovembra, v ledeni dvorani Zlato polje pripravlja gorenjsko brucovanje. Nastopili bodo glasbeniki: The Tide, 6Pack Čukur, Vlado Kreslin, poleg njih pa Še Dji. Organizirali bodo študentske igre, kot obljubljajo pa bodo cene pijač prilagojene Študentskim žepom. Brezplačne avtobusne prevoze bodo organizirali z jese- nic, iz Tržiča, Radovljice, z Bleda, iz Ško^e Loke, Poljanske In Selške doline in Žirov. Predprodaja vstopnic (po osem evrov za Študente in 12 evrov za druge) v Klubih študentov po Gorenjski se je že začela, bruci Fakultete za organizacijske vede pa imajo vstop prost. Zadnji dan bodo vstopnice dražje. V. S. Kamnik Festival pitne vode člani Jamarskega kluba Kamnik so minulo sredo ob pomoči Občine Kamnik in dijakov Srednješolskega centra Rudolfa Maistra organizirali prví Festival pitne vode. "2 današnjim dogodkom želimo opozoriti Kamničane tn druge obiskovalce, kakšno vodo pijemo in kakšen je pomen skrbi za pitno vodo. Voda v Kamniku je Se zelo dobra, čeprav se med viri najdejo tudi taki, ki niso najboljši,*' je povedal vodja Kamniških jamarjev Vido Kregar, ki z mladimi že vrsto let raziskuje vodne víre. Na stojnicah so pripravili pravo degustacijo kamniških voda, mimoidoči, kt so vodo preizkušali, pa so izpolnili anketo, ki jo bodo mladi uporabili pri svojih raziskavah. ]. P. •••• GORENJSKI GLAS Četrtek, 30. oktobra 2008 U •••••a •• •9 •• • i V iîma. stanovnik @g-glas, si 7 ••••M •• Brata Pavlin V nedeljo se v Kranju obeta zanimiv nogometni obračun, ki pa ne bo le derbi v 2. slovenski nogometni ligi med Triglavom Gorenjsko in Olimpijo, ampak si bosta nasproti stala tudi brata Brane in Miran Pavlin. Vi lma Stano vn i k Krarj • To nedeljo z začetkom ob 14. uri se na zelenid kranjskega Štadiona končno spet obeta pravi nogometni derbi. Pri Triglavu so ga po- imenovaii kar nogometni * dogodek leta v Kranju, zagotovo pa je, da bo tekma med Triglavom Gorenjsko in Olimpijo iz Ljubljane na tribune štadiona privabila vse, ki imajo radi nogomet. Kranjčani so trenutno na lestvid na tretjem, Olimpija pa na drugem mestu z dvema točkama več. V prvem obračunu sta se ekipi v Ljubljani razšli brez zmagovalca, v neddjo pa za oba tekmeca zmaga veliko pomeni. Bo pa tekma tudi svojevrsten obračun med Branetom Olimpijo pa bo izziv tako zanje kot za trenerja Braneta Pavlina in seveda poslastica za in Miranom Pavlin. Brata sta ljubitelje nogometa. v nc^ometu prisotna že dol- Mo$tvo Triglava Gorenjske je letošnjo sezono začelo zelo solidno, nedeljska tekma z ga leta. Miran je "prvi mož iz Olimpije", zato torej čustev po, na vrata trka nekaj mla- Kranj^ani so v doseda- ozadji" nove Olimpije in še in energije v nedeljo res ne dih s talentom, zato bi bilo njem drugoligaškem tek aktivni igralec, brat Biane pa bo manjkalo. škoda, če ne bi zmogli sku- movaniu nastopali dobro. V je bij do letos uspeSen trener "Polidja se je pripravila na paj ustvariti razmer za prvo- ducat tekmah so izgubili le mladih nogometašev, zdaj prihod gostujočih navijačev, ligaški nogomet," pred der- dvakiat, imajo prvega strel- pa kot Članski trener s Trigla- ki znajo včasih pripraviti po- bijem pravi direktor kluba ca lige Dejana Burgarja in vom beleži dobre rezultate. sebno vzdušje. Mi pa raču- Miran Šubic, ki na tekmo z moštvo, ki je sposobno pre- Oba bosta zagotovo jamstvo namo tudi na pravo vzdušje Olimpijo vabi vse privržence magati vsakogar. Olimpija več za obisk tekme. Olimpija in podporo s tribun. Nogo- nogometa: "Navijajmo za je z nekdanjimi asi Rudo- pa ima tudi malce "gorenj- met v Kranju in na Gorenj- dober nogomet, v naši ekipi njo, Cimerotičem, Pavli» skega pridiha" • tu sta Še Bu- skem potrebuje take tekme, imamo odličnega Danijela nom in Karičem Še vedno banja in Alagič kot igralca, ki da bi tudi nam uspelo sledili Marčeto (reprezentant do 20 favorit tega tekmovanja, a prihajata iz Gorenjske. Sicer manjšim okoljem po Slove- let) in nasploh čvrsto ekipo, zagotovo gostovanje v Kia- pa tudi v Kranju igra Robert niji, kjer je za ta Šport več po- ki bo odigrala pod vodstvom nju tudi zanje ne bo samo Najdenov, nekoč "otrok sluha, Triglav ima dobro eki- trenerja Pavlina na zmago!" prijeten izlet. Blejci znova v elitni družbi Odbojkarji ACH Volleyja in njihovi navijači že odštevajo dneve do začetka letošnjega tekmovanja v ligi prvakov, jutri pa bodo v srecinjeevropski ligi gostovali na Dunaju. Vilma Stanovnik še gostovanje na Dunaju. Za ....................................... od^jkarje ACH se namreč v Ljubljana - "Bili smo na us- torek začenja druga sezona v pešnih pripravah v Cmi gori, najelitnejšem evropskem tekma na Dunaju, ki nas v odbojkarskem klubskem te-srednjeevropski ligi čaka v kmovanju. ko se bodo naj- petek zvečer, pa bo pokazala, prej 4. novembra v gosteh kako dobro smo pripravljeni pomerili z italijanskimi na začetek tekmovanj v ligi prvaki, odbojkarji Trentina» prvakov. Dobro treniramo, prva tekma v ligi prvakov slediti skušamo trenerjevim pred domaČimi navijači pa napotkom in verjamem, da jih čaka 12. novembra. Tudi so ti dobri," je na priložnostni tiskovni konferenci v pros to rih letos bo domač teren zanje dvorana TivoH, kot je glavnega povedal izvršni direktor Hu-pokrovitelja ACH v Ljubljani ba Gregor Humerca. pa so poudaril izkušeni kapetan vstopnice za srečanje z ekipo Kljub trem zmagam v novi sezoni srednjeevropske lige je blejskih odbojkarjev Matija Aon hot Volleys v Ljubljani trener blejskih odbojkarjev Glenn Hoag prepričan, da je v Pleško. ki ga skupaj Z ekipo že v prodaji. Cena je pet igri moštva ACH še veliko rezerve./rcno Tin^Dou pred prvim nastopom v novi evrov, za skupine nad deset sezoni lige prvakov jutri čaka navijačev pa le po en evro. Podobno kot lani se ob tek- jekt, temveč nadonabii pro- mi obeta zanimiv spremlje- jekt odbojke," je povedal valni program, iz Gorenjske podpredsednik kluba in vod-ACH VoUey Bled je v ligi prvakov letos v skupni E, P® ^ ^ Ljubljano peljd tudi ja ekipe Meè Jerala in dodal. kjer so še ekipe Trentino Volley (Italija), Beauvais Oise (Francija) in Aon hot Volleys Dunaj (Avstrija). poseben navijaški avtobus. da je po lanskem uvodnem "Pomembno se mi zdi nastopu Blejcev v ligi poudariti, da projekt ACH prvakov letos čas za nadgrad- Volleyja ni le klubski pro- njo rezultatov. VABILA, PRIREDITVE Nogometni spored - V 15. krogu Prve lige Telekom bo ekipa Domžal, ki jo od ponedeljka ne vodi več trener Robert Pevnik, jutri, v petek, gostovala pri Interblocku. V 2. SNL bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo ob 14. uri gostila Olimpijo. Tekme v 3. SNL - zahod bodo jutri in v nedeljo, jutri Roletk Dob ob url gosti Jadran Dekane, v nedeljo ob 14. uri se bosta pomeril« ekipi Save Kranj in Kamnika, ekipa Kranja pa bo prav takrat gostila Kaicer Vodoterm. Tekme v 1. in 2. gorenjski ligi bodo že jutri, v petek. V i. ligi so pari: H rastje • Šenčur, Kranjska Gora - Bled Hirter, Bohinj - Polet, Vetesovo - NIko Železniki, Aipina Žiri • šobec Lesce, Naklo • Visoko (vse ob 14. uri). V 2. ligi sta ekipi Sitnja In Kondorja tekmo že odigrali, preostali pari pa so Preddvor - Mimovrste jesenice, DLN • Britof in Tr- bcje • Podbrezje (vse v petek ob 14. uri), V. S. Košarkarski spored - V 3. krogu lige UPC je ekipa Heliosa tekmo z Zagorjem že odigrala in v gosteh slavila s 53: 73. Ekipa TCG Mercatorja jutri, v petek, gostuje pri Luki Koper. V SKL ekipa HIT Kranjske Gore že danes, v četrtek, ob 19. uri gosti AJM, Triglavanke gostujejo prt Konjicah, Domžal* čanke pri Rogaški, Odeja KED pa je pri Merkurju v Celju igrala že včeraj. V 1. B ligi za moške je ekipa Šenčurja CP KR že včeraj igrala z Rogaško, Triglav pa danes gostuje pri Braniku v Mariboru. V 2. SKL - zahod se bosta danes ob 2045 pomerili ekipi Stražišča in Radovljice, Tínex Medvode danes gostujejo pri Splošni plovbi, Jeseničani pa so že včeraj gostovali pri Krki. V. S. Odbojkarski spored - Že jutri, v petek, se bodo igralci Aste- ca Triglava ob 18. uri v ŠD Planina v Kranju pomerili z Ekipo Marchiol iz Prvačine, medtem ko bodo odbojkarji Calcita Kaminka proti SIP Šempetru igrali v sredo. Odbojkarice Calcita Kamnika se bodo v soboto v ŠD Kamnik ob 17.30 pomerile z Luko Koper, jeseničanke v petek v 2. DOL gostujejo v Prevaljah, Škofjeločanke pa že danes v Šoštanju, jutri, v petek, se bosta v Kranju (ŠD Planina ob 15.30) v 3. DOL pomerila ŽOK Triglav Krani in Pizzeria Morena. pored bodo zaradi praznikov odigrali žejutri, 31. oktobra (začetek tekem ob 15. uri). Lokateks Trata na domačem balinišču pričakuje ljubljanski Krim, kranjska Planina pa igra v Zabičah. S. 1 HOKEJ Jesenice Kljub porazu ostajajo na vrhu Hokejisti v ligi EBEL so v torek zvečer odigrali ^7. krog. Jeseničani so gostovali pri sosedih v Beljaku in doživeli poraz. Ekipa VSV je bila boljša s 4:3, gole za Acroni Jesenice pa so dosegli Conny Strûmbergr Andrej Hebar in David Rodman. Kljub porazu Jeseničani še vedno vodijo na letvici, jutri, v petek, pa gostujejo pri Liwest Linzu. Na domačem ledu se bo jutri predstavila Tilia Olimpija, ki je v torek po kazenskih strelih v Salzburgu s 3 :4 premagala domači Red 8ull, a še vedno ostaja na dnu lestvice lige EBEL V. S. KIK80KS IDOLENjAVAS Gregorju bron v Bolgariji vlinuli konec tedna je v Varni v Bolgariji potekalo letošnje evropsko prvenstvo v kikboksu. Na^njem je v disciplinah semi kontak, fuH kontakt, glasbene forme In aero kikboks nastopilo 550 tekmovalcev iz kar 35 držav, med njimi tudi dvajset Slovencev. Najbolje se je v fulî kontaktu odrezal slovenski državni prvak Gregor Debeljak iz Doler^je vasi v Selški dolini, kS je izgubil Šele v polfinalu proti ruskemu svetovnem prvaku in na koncu osvojil tretje mesto. "Dosežka sem res vesel, saj sem si vedno želel prinesti domov medaljo v disciplini full kontakt. Sedaji bom treniral za nov velik cilj, svetovno prvenstvo," je ob prihodu domov povedal Gregor. V. S. Odbo)ka • Tekma četatega kroga i< državne odbojkarske uce raoenska classic Jutri, v petek, 31. oktobra 2008, bo v ŠD Planina v ^ Kranju ob 18. uri t^ma četrtega kroga odbojkarskega državnega prvenstva molkih. Odbojkarji Astec Triglava se bodo porr^rili z Ekipo MarchioL Vabimo Čim več navijačev na novo tekmo kranjskih odbojkarjev. asTec 8 K o n m o k:® g-f ^s GORENJSKI GLAS Četrtek, 30. oktobra 2008 Varujte se tatov Prihajajoči prazniki so dela prosti za večino zaposlenih, zato pa imajo toliko več dela lopovi vseh vrst. Simon Šubíc lec pri pokopališču vlomil v ..............................................................................osebni avtomobi] tuje držav- Kranj-Obprihsiajočihpraz- Ijanke, ki je obiskala grob. nikih se bo močno povečal Ukradel je torbico z doku- obisk pokopališč, zato poii- menti, bančno kartico in cija opozarja, da bodite pre- gotovino ter jo o^kodovai za vidni in na vidnih mestih prek 1500 evrov. v avtomobilih ne puščajte Mnogi si za obisk grobov torbic, aktovk, denarnic in vzamejo ves dan, kar tatovi drugih vrednih predmetov. prav tako s pridom izkoristi- Če boste opazili osebo, ki se jo. Prazne hiše so zanje naj- sumljivo smuka okoli avto- lažji plen, zato poskrbite, da mobilov, o njej takoj obve- boste pred odhodom zakle- stite policijo. nili vhodna in garažna vrata. Vlomov v avtomobile pred zaprli vsa okna, če imate pokopališči je kar precej, o možnost, pa svoje sosede po- zadnjem poročajo z Bleda, prosite, naj občasno vržejo kjer je v ponedeljek med oko tudi na vašo hišo ali sta-14.15 in 14.30 neznani stori- novanje. Zgornji 8rni<. Ljubno Kradli gradbene stroje Pred dnevi so neznani storilci z delovišča na Zgornjem Bfoiku ukradli delovni stroj - valjar znamke Boomag PV 90. Gradbeno podjetje so tatovi oškodovali za okoli 5300 evrov. V Ljubnem pa je nekdo vlomil v garažo stanovanjskega ob-jekta In ukradel udarno kladivo Hilti v originalnem kovčku, vredno približno 1500 evrov. S. S. Ovadeni zaradi malomarnosti Za smrt so-letnega delavca, ki je avgusta lani padel s strehe, so kranjski policisti ovadili tri odgovorne osebe v gradbenem podjetju. Simon Šubic Kranj • Kranjski policisti so štirinajst mesecev po tragični delovni nesreči v Zgornjih Bitnjah, v kateri je umrl 5o-letni deUvec, napisali tri ovadbe zoper od« govorne osebe, so sporočili s Policijske uprave Kranj. O smrti 50-letnega delavca, tujega državljana, smo poročali avgusta lani. Za gradbeno gospodarsko družbo je v Zgornjih Bitnjah izvajal gradbena dela na strehi dvonadstropne stanovanjske hiše. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel osem metrov v globino. Lani umrti 50-íetni delavec pri delu na strehi stanovanjskega objekta v Zgornjih Bitnjah ni Zaradi hudih notranjih ran uporabljal varnostnih pasov in vrvi, so ugotovili kriminalisti (fotografija je simbolična). in poškodb glave je na kra« ju nesreče umrl. imel Čelado. "Z nadaljnjim zdravja pri delu na gradbiŠ- so bile v Času nezgode v Že ob ogledu kraja nesre- zbiranjem obvestil, proučit- čih," je pojasnil Andrej podjetju odgovorni za poče je preiskovakia krimina- viio dokumentacije, predpi- ZakraUek, tiskovni pred- dročle varnosti in zdravja listič na komisija ugotovila, da ponesrečenec pri delu ni sov in splošno priznanih tehničnih oravil so bile stavnik Policijske uprave pri delu. Sumijo jih storitve Kranj. Policisti so na podla- kaznivega dejanja povzro- uporabljal varnostnih pa- ugotovljene tudi kršitve pri gi zadnjih ugotovitev ka- čitve nevarnosti v gradbeni sov in vrvi, na glavi pa je zagotavljanju varnosti in žensko ovadili tri osebe, ki dejavnosti. Ob6na Radovljica 2UPAN Gorenjska cesta 19,4240 RADOVLjfCA, telefon 04/S37 23 00, faks 04/5^146 84 Datum: 30.10.200€ ' Na podlagi sS, člena Zakona o javnih uslužbencih (Z|U*UPB3, Ur. list RS, št. 63/07 in 65/08) župan Občine Radovljica objavlja ]AVNI NATEČAJ za zasedbo prostega ur^nižkega delovn^a mesta: u VISJECA SVETOVALCA ZA KOMUNIKACIJE IN ENERGETIKO v Oddelku za infrastnjkturo Obân« Radovlika. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo iz* poinjevâtî naslednje pogoje: • visoka strokovna izobrazba gradbene, komunalne, geodetske ali druge tehnične smeri ali družbene smeri • najmanj 4 leta delovnih izkušenj, • znanje uradnega jezika, ' opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka (ZUP-a)> - poznavanje uporabe računalniških programov. Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljeno obvez* no usposabljanje za imenovan|e v naziv, v nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat obvezno usposabljanje, v skladu z 89. členom zakona o javnih uslužbencih, opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja. Movno področje: • priprava in vodenje javnih razpisov oddelka In drugih NOE. • priprava občinskih odlokov s področja opremljanja zemljiSč. • sodelovanje pri pripravi prostorsko izvedbenih aktov iz vidika komunalnega opremljanja zemljišč, • priprava programov opremljanja za sprejem na OS, - vodenje aktivnosti na področjih opremljanja stavbnih zemljiSč, • vodenje investicij v zvezi 2 opremljanjem stavbnih zemljišč, • vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih, - izvajanje del in nalog s področja energetike, vodnega gospodarstva in telekomunikacij, • izvajanje del za občinski svet s področja dela oddelka. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisano delovno mesto, v skladu z 88. členom Zakona o javnih uslužbencih izpolnje- vati Se naslednje pogoje: • državljanstvo i^epublike Slovenije, • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo brti obso- jeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (potrdilo izda Ministrstvo za pravosodje), • ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje (potrdilo izda pristojno sodišče). Kandidati za razpisano delovno mesto morajo k svoji vlogi priložiti naslednje izjave: 1. pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora břti razvidna smer ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena ali fotokopijo diplorrie, 2. pisno izjavo o doseženi delovni dobi ali fotokopijo delovne knjižice, 3. pisno izjavo o opravljenem usposabljanju oz. fotokopijo potrdila o opravljenem usposabljanju, če ima kandidat le-to že opravljeno, 4. pisno izjavo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega po* stopka (ZUP) ali fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu, 5. p'hsno izjavo kandidata, da: • je državljan Republike Slovenije, • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega deja* nja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen r>a nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev. S prijavo na kandidaturo za delovno mesto se iteje, da se kandidat strinja, da za namene tega javnega natečaja dovoljuje preverbo po- da^ov. Če se v postopku sprejemanja v delovno razmerje ali v Času poskusnega dela izkaže, da podatki iz izjav niso verodostojni, je to razlog za prekinitev postopka ali delovnega razmerja. Natečajna komisija bostrc^ovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi priloženih potrdil, dokazil in pogovora z njimi ter s pomočjo morebitnih drugih metod preverjanja strokovne usposobljenosti. Potrdila oziroma soglasje za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc bo izbrani kandidat moral predložiti pred izdajo sklepa o izbiri. Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu viSjega svetovalca za komunikacije in energetiko opravljal v Oddelku za infrastrukturo Občine Radovljica, v nazivu viSji svetovalec III, z možnostjo napredovanja v naziv višji svetovalec U in višji svetovalec I. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen Čas, s polnim delovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in zahtevanimi pisnimi izjavami o izpolnjevanju pogojev, najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov; Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19,4240 Radovljica, s pripisom "Prijava na javni natečaj za zasedbo delovnega mesta". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko dobite pri Poloni Zalokar, tel.: 04/537-23-08, V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za Ženske in moške. jANKOS. STUŠEKJ.r. ŽUPAN Karavanke Na avtocesti v napačno smer V torek dopoldne se je na avtocesti Karavanke-Ljubljana med predorom Karavanke in priključkom Lesce v smeri Ljubljane neznani voznik peljal v napačni smeri, a k sreči ni povzročil nobene nesreče. Voznik se je namreč še pravočasno umaknil Iz prometa, tako da se je na koncu izmakni tudi policistom. Predpisana kazen za vožnjo v nasprotno smer je tristo evrov in pet kazenskih točk, v nekaterih primerih pa ste lahko za vožnjo po avtocesti v nasprotni smeri kazensko ovadeni zaradi povzročitve splošne nevarnosti, so nam pojasnili na kranjski policijski upravi. S. S. Voznik se je v napačni smeri peljal na avtocesti med Karavankami in Lescami. / f«to: comá k»v<íí KRIMINAL Šenčur Potrebovali so gradbene elemente z gradbišča v okolici Šenčurja so pred dnevi neznaní storile odpeljali dvesto gradbenih elementov, dimenzije 200 x 50 centimetrov. Lastnika so tatovi oškodovali za okoli 4.300 evrov. KRAN) Iz skladišča odpeljali kable in baker Neznani storilci so v noči na ponedeljek vlomili v skladišče podjetja v okolici Kranja. Neznano kam so odpeljali za okoii pet tisoč evrov različnih kablov In bakra. Policisti za storilci še poizvedujejo. S. S. 156 Priloga Gorenjskega glasa Reformacija je, kot vemo, versko in družbeno gibanje, ki ga je sprožil Martin Luter, ko naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu na Saškem nabil list s 95 tezami, v katerih je obsodil nekatera ravnanja rimske Cerkve... sa Miha Naglič je on vsem ludem, kateri so kuli oii dejli te prave stare me, to tudi dejansko stori- A je Luter njim pravil in pisal. te nega odpuske za denarje vere krščanske, 1562.) se bojim, da nas \e med Slo- In skozi tako tega Lutra pis- 'Tomislite, kaj se lahko človeku v kratkem zgodi; lahko kmalu umre, nakar mora gospodu Bogu pred vsemi ljudmi in angeli predložiti račun o vsem, kar je v tem življenju mislil, govoril in storil, nato pa prejme zasluženo Letos, ko se spominjamo kupili» vse grehe odpustil inu Takole torej gre: greste v venci veliko takih, ki smo v mo je Bog dosti ljudem (med 500'letnice rojstva Primoža je nim dopustil de so prez cerkev, spustite v skrinjico za tem pogledu bolj Lutrovega in katerimi so tudi eni vojvode, Trubarja, imamo posebno greha v petek, v soboto inu v darove bankovec za deset ev- Trubarjevega duha, tudi tisti, Id oblast imajo cesarje staviti, priložnost, da preberemo, postu jajca, sir, mleku inu rov in si predstavljate, kako ki so vemi ali vsa j zaznamova- in drugi vojvode in ta ena kako je ta glasnik Lutrovih maslu mogli jejsti. Inu le-te duSa enega od vaših rajnih ni s krščansko kulturo (kakor mesta tega cesarstva /"Raj* "zmot" med Slovenci sam papežove odpuske so ti meni- z!eti iz vic v nebesa v istem je reke) rimski kardinal ha"/) te notranje duhovne opisal začetek reformacije, hi povsod taku visoku vzdigo- času, ko pada bankovec v skri- Franc, ko je bil še ljubljanski očiodpri, dasovtem Svetem Pa berite (in zaradi starinsko- vali inu hvalili, de so očitu njico! Koliko duŠ bi samo nadškof) • in med slednje se pismu to pravo, staro, krsti jezika malo potrpíte): "V pridigovali: kadar en dovik v okoli bližnjega dneva mrtvih prištevam tudi podpisani Ta- Sčansko vero zagledali, zasto-tim lejtu po Cristusevim roj- to sbino. poleg odpuskovih (Vseh svetih ali na dan vernih kihtorej,kivmahinadfetevr- pili in s celim srcem, z stvu 1517, tu je od letošniga listejh v ti cerkvi stoječo, za d\iš) poletelo v nebesa in koli- ste slej ko prej ne verjamemo, velikim veseljem prejeli in lejta pred 45 lejti, je papež aniga mrtviga perjatila en de- ko evrov bi se nabralo v skri- Ob petkih, sobotah in v po- sprejeli /"gori vzeli"/ in tej Leo, ta deseti tiga imena, po setak vrže, taku v tim istim njicah; kaj skrinjicah, morale stnemčasupa jemo jajca, sir, papeževi novi, krivi celo vseh nembških inu drugih času, kadartadeseiakvskrini bi biti kar velike skrinje! Pov- mleko in maslo - in Se marši- slovodali..." deželah te rimske velike od- doli leti inu zgord. taku tisa zdignile bi se tako duše rajnih kaj bolj mastnega in mesene- In v tem je gotovo največja puške z velikimi listmi inu mitviga dušica iz vic v ta ne- kakor zemeljska Cerkev. Si- ga, ne da bi koga kaj vprašali zasluga Lutra, Trubarja in petčati okuli pošilal. 2 nimi besa gori gre inu leti." (Arti- cer pa lahko vsak, ki v to vetja- ali se bali... Lutrov duh je to- dnagih reformatorjev: da so rej tudi vnašihkrajihzmagal^ ljudi nagovarjali, naj sami četudi je bila nj^ova Cerkev berejo Sveto pismo in poskr- Í2 njih i^nana. Bogu hvala! beli, da so to lahko počeli Preskočili smo veČ kot pet vsak v svojem materinem je- Stoletij, vrnimo s^vleto 1517^ tíku • ko so hknú poskrbeli ko je bil Luter star 54, Trubar za prevode Svetega pisma v pa komaj 9 let "V tim istim narodne jezike. Luter ga je Času je bil en brumen, boga- prevedel v nemščino že leta boječ, vučen menih inu dok- 1534, Trubar je prevedel več tor svetiga Avguština ordna, delov, za prevod celote pa je tunu je Martinus Luter bilu poskrbel njegov učenec furij ime, na veliki Šiili v tim mej- Dalmatin ieta 1584. Že v prvi stu Wittembergi. Ta je ner- slovenski knjigi, Katekimu pervić zuper te golufske iz leta 1550, katerega sloven* papežove odpuske inu zuper ski predgovor je začel z znate fais meniške pridige začel menitim stavkom "Vsem govoriti, dišputirati inu pisati Slovencem gnado, mir» mi- Predvsem pa je Luter po- lost in pravo spoznanje božje udarjal tisto, v Čemer mu je po Jezusu Kristusu prosim", Trubar sledil: aaj ljudje sami pa je med drugim zapisal, berejo Sveto pismo. Če pre- kar sledi. "Vse mlade pa in pišemo Trubarjeve besede preproste ljudi zvesto opomi- dobesedno v današnjo slo- njam; pomislite, kaj se lahko venščino, bi se v nadalje- oveku v kratkem zgodi; lah- plačilo." Primož Trubar / f«»: ti» koii» vanju glasile nekako takole: ko kmalu umre, nakar mora "In je vse ljudi opominjal, da gospodu Bogu pred vsemi berejo sami to Biblijo, to pra- ljudmi in angeli predložiti vo, staro, sveto Božje pismo, račun o vsem, kar je v tem ta nauk in pridige Kristuso- življenju mislil, govoril in ve, teh prerokov in apostolov storil, nato pa prejme zaslu- /v izvirniku: jogrov/. V teh ženo plačilo. Kateri svojo bodo videli in našli, da ti pa- vero, svoje življenje ter stan peži. škofi, farji in menihi so po besedi božji, kakor je v le- nas od te stare vere, od pra- teh poglavjih (nauku) na vih Božjih služb daleč odpe- kratko in razumljivo po vrsti Ifali. In čudne, norske, krive predstavljeno, uravnava, ta Božje službe in njega /Kri- bo v večnem življenju; kateri s tuša/ besedi zoper za voljo pa ne. pa bo v večnem žveplu denarjev ustanovili /"gori na- in ognju, Pred njim nas Bog redili"/ etc. S takim njega obvaruj!" Pomislimo torej, pismom je /Luter/ dosti ljudi kako je z nami in s temi reč- pripravil, da so začeli to Sve- mi, ki seveda niso aktualne to pismo in te stare bukve le ob dnevu reformacije in brati. In so v njih našli, kakor na dan mrtvih... 10 G0REN)SK1 GIAS četrtek, 30. oktobra 2008 POGOVOR Razgledi Novi dekan Fakultete za organizacijske vede Kran} je dr. Marko Ferjan, ki je na omenjeni fakulteti zaposlen že enajsto leto. Pred njim so se na fakulteti v štirih letih zamenjali kar trije dekani. Dekan rno Dr. Marko Ferjan, novi dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj Motta Rakt oidslej dve prodekanji. Si ....................................... boste v prihodnje izbrali še V zadnjih štirih letih so na tretjega prodekana ali je to fakulteti odstopili trije de- dovolj? kani. Tudi po mnenju rek* To temeljitem premisle- torja mariborske univerze ku sem se odločil za tri pro- df. Ivana Rozmana to puš^a dekane; pravkar objavljam sledi na fakulleti. Kaj boste razpis in tri kolegice - nobe- storili» da bi vaš mandat 12* na od njih ni starejša od štiri- peljali do konca? deset let • sem povabO, da se "Nič drugega kot to, da nanj prijavijo. Vse tri so pobom ddal korektno, zakoni- vabilo sprejele." to ter v duhu zagotavljanja kakovosti izobraževalnega Kaj to pomeni? procesa in raziskovanja." "To pomeni, da ima FOV redne profesorje, ki so pri- Številnih menjav so se na- pravljeni pomagati in tudi veličali tudi Študenti. Jim pomagajo ter so za fakulteto torej lahko obljubite, da bo zelo dragoceni, a tudi to. da ta plovba, kot se )e izrazil se zgodba o uspehu ne more njihov predstavnik Simon Earbič, bolj mirna? nadaljevati brez prevzemanja odgovornosti mlajših ko* "Obljubim jim lahko, da legov in kolegic." bom tO barko krmaril na način. da bo plovba mirna. Tru- Zakaj ste se torej odločili za dil se bom, da bi bili vedno tri proděkane? boljši, a to ni odvisno samo "Delovanje in odjočanje na od krmarja, ampak tudi od falculteti sem sicer želel rad- morja, ki je zadnja leta zelo onalizirati, a sem se potem razburkano. S tem mislim odločil, da je smiselno imena dogajanje v zunanjem novati tri prodekane. Ugoto- okolju, ki je vplivalo na slo- vil sem namreč, da imajo tančno spremljanje stroškov tudi nelojalno konkurenco, vse tri obstaja dokuznenta- Dr. Marko Ferian / mo: co^^d venski visokošolski prostor, novi prodekani nekaj zelo za- po produktih. 11 Kako se boste borili proti cija. Zadeve bomo znova FOV je le del te zgodbe." htevnih naJc^ - pristopamo k temu? pregledali in se odločili za Svoj program, pravite, ste zapisali na dvajsetih straneh. Kateri so glavni pou* predvideva tri prodekane. dark] oziroma davne zave- £vo Jereb sem povabil, naj se organizaciji poletne šole, Letos se je na redni študij "Univerza v Mariboru uva- optimalno rešitev. Bojim se uvajamo tutorstvo in podo- vpisalo več študentov kot ja konlcurenčno prepoved, namreč odkrivati streho, ki bno. Tudi statut univerze prejšnje leto. Se torej trendi To pomeni, da naši profesor- pokriva šeststo kvadratnih ze iz tega programa? prijavi na razpis za prodeka- pri vpisu znova obračajo navzgo r? "Vpis je podoben kot leta ji brez soglasja rektorja oe metrov površine. Če mi kdo smejo več predavala drugje, lahko zagotovi, da z nad- Sodelovanje profesorjev na gradnjo ne bomo povzročili "Stalno izboljševanje vse- njo za izobraževalno dej a v- 2000 • to pomeni, da imamo drugih univerzah v Sloveniji Škode na obstoječi infra-^Obl]ubim Jim bin izobraževanja in samega nost, Andrejo Pucihar za približno 570 novih Studen- in tujini je sicer zaželeno, strukturi, tudi s predložitvi- procesa izobraževanja ter mednarodno sodelovanje, tov. Na rednem študiju bi lah- vendar je kriterij za izmenja- jo ustreznih garancij, ni- isilko; q3, bom ^^ kakovosti raziskovalne- Mirjano Borštnar pa za ko imeli celo 40o-odstotno vo kakovost." ga dela. To nameravam dose- znanstveno raziskovalno de- zasedenost, če bi vpisali vse. to bárko ^ ^ se bom stalno po- javnost. svetoval s starejšimi kolegi. mam nič proti temu. Sicer pa je velika odgovornost od- ki so se prijavili. Na izrednem Že pred petimi leti ste po- krivati streho na objektu, ki študiju pa vsi, ne samo FOV. stavili temeljni kamen za tri je vreden nekaj milijonov lOTTlSril nâ rednimi profesorji, ki so me Kako se vsi pretekli dogodki občutimo recesijo, obenem je nove objekte. Ali ste se od« tudi predlagali za dekana, odražajo v odnosih med za> tu še pojav novih šol, na kate- povedali načrtovani gradnji? evrov. ii náčin» 0.3 bo obenem ponujam přilož- poslenimi na fakuJtcti? rih je mogoče lažje priti do di- "Nismo se odpovedali no- Torej ste bolj naklonjeni nosť tudi mlajšim, večii pou- plovba mima. a rNdj- t^cnj^Xsa uwva »(sjaua autiui ZâpOSllil 5-000 23 prenovo obstoječih stavb," be vgradili za približno 320 getske učinkovitosti novih fež Bogataj velik poudarek stavb in s tem tudi njihova delavcev/ pravi minister v odhajanju in megavatov (pre)več toplotne stavb. Do danes smo prejeli namenja toplotni sanaciji realna tržna vrednost," še po- dodaia, da pravilnik omogoča moči, tako da zdaj za gretje 2.200 vlog. predvsem za iz- vsega stavbnega fonda, saj jasni klimatolc^ja. 12 GORENISKI GLAS četrtek. 30. oktobra 2008 ZGODOVINA Razgledi v dneh, ko v Mengšu rušijo še zadnje ostanke nekdaj znane Staretove pivovarne, so v Muzeju Mengeš predstavili steklenici z originalno vsebino piva, domnevno najstarejši v celinski Evropi. vo egova I as k a Paladin S ta rétova muzeju, kjer so ob pomoči .................................... mladega etnologa v zadnjih v mengeški Galeriji Klet je treh letih pripravili obsežno v teh dneh na ogled razstava strokovno raziskavo. pivovarna v Najstarejše pivo in njegova "Osnovni namen raziska- , - v • zgodba, ki so jo v Mestnem ve in omenjene razstave je I^^Cn^SU jC muzeju Mengeš postavili na bil najti Čim več primarnih osnovi raziskave etnologa in virov in na njihovi osnovi predstavili svetovno» evrop- mona Smrkolja. Nekdaj zna- sko in slovensko pivovarstvo, delovala od leta kultumega antropologa Si Q Q J mona Smrkolja. Nekdaj lolO dO IÇI'7- na Staretova pivovarna sredi s poudarkom na mengeški . Mengša v teh dneh zaradi pivovarni, njenih začetkih Olia je ena gradnje trgovsko-stanovanf- vzponih in propadu, ter dm skega kompleksa izubija Še žini Stare, ki je pivovarno iz zadnje sledi v mestu, zato so redno uspešno vodila skozi . J .. 1 predmeti, ki so jih v teh dneh veČ generadj," je svoje delo lIldUStn]SxQil javnosti pokazali prvič, za povzel Simon Smrkol), ki je zgodovino mengeškega, slo- potrebne podatke našel v Ar- pivovarn na venskega in, kot kaže, tudi hivu RS. Nadškofijskem ar- evropskega pivovarstva še to- hivu, Medobčinskem muze- ju Kamnik in pri številnih zasebnikih. prvih Kran skem in liko veijega pomena. Pivovarska zbirka Mestne- pomemben ga muzeja Mengeš je začela gospodarski nastaj ati ob pomoči zasebnih zbiralcev. Pred dvema letoma je muzeju izjemno darilo Štirideset veder piva na teden • "te- Simon Smrfaolj, avtor raziskave o merigeški pivovarni^ ki naj bî v prihodnjem letu iz^la tudi obrat v poklonil Frančišek Podpečan SUretova pivovarna v v knjižni obliki. / ^^ i««! p-i^d«" v , . . z Dobenega, ki je doma v^o Mengšu je delovala od leta - Mengšu, ki je let hranil zaboj s pivskimi 1818 do 1917. Bila je ena pr- nju pri Naklem rojeni Miha- noč in dan črpalo vodo iz pi- pivovarna pa je s svojo veli- • vi steklenicami, med katerimi vih industrijskih pivovarn na el Stare, sprva le za potrebe vovamiških vodnjakov za po- kostjo in videzom dajala pena VISKU so bile tri še polne. Vseh de- Kranjskem in pomemben domače Kramarjeve gostil« trebe pivovarne. Pivovarna je čat celemu mestu, saj je ob- vetnaist steklenic iz obdobja gospodarski obrat v Mengšu, ne. Že leta 1820 so menge- z leti hitro rasla in leta 2832 segala večji del območja ob SVOiega med letoma 1890 in 1905, ki je na višku svojega delova- ško pivo vozili v Ljubljano, so bili v njej zaposleni àtirje današnjem Glavnem trgu. Do 1. svetovne vojne je pod vodstvom družine Stare de- J - . med njimi dve polni iz men- nja krepko presegel krajevne ker je bilo skupaj z vrhni- delavci, ki so na teden zvarili delOVania geške Pivovamejulij Stare in okvire, saj so mengeško pivo škim zaradi svoje kakovosti štirideset veder piva. Svoj . , eno iz Kozlerjeve pivovarne - na začetku 20. stoletja proda- in cene konkurenčno takrat razcvet je pivovarna dosegia lovala izjemno uspešno, go- krepKO presegel predhodnice danainje pivo- jali po večjem delu sloven- majhnim ljubljanskim pivo- na prelomu iz 19. v 20. sto- spodarska kriza in zmanjša- - . . , vame Union, je pred dvema skega ozezrilja. Leta 1818 je vamam. Od šest do dvajset letje, ko je biio v njej zaposle- ne zaloge za slad potrebnega krajevne okvire. tetoma odstopa domačemu pivovarno ustanovi] v Strahi- volov je v teh letih menjaje se nih tudi več čeških mojstrov, ječmena, ki ga je za potrebe Otroci in internet Robert CuStin 119 RAČUNALNIK IN lAZ Noli otroci kar veliko ča$a od5U>tkov. Tako splošno evrop-preživijo za računalnikom. povprečje mtd otroki, ki Začnejo že zelo zgodaj. Moja uporabljajo internet, znaša odstotkov za prem^anje različnih datoUk. lahko kaj hiiro potonejo žrtev 10 dolarjev na leto. Njihova zlorab ali nadlegovanja. Do- uporaba je preprosta. Dostop Približno 32 odstotkov otrok stop do nasilnih. Škodljivih in do neprimernih vsebin se zava-komaj leto in pol stara hčerka odstotkov. Še vedno pa med je na svetovnem spUtu že ime- erotičnih vsebin je preko inter* ruje z geslom, ki ga izbere tisti, kar sama spleza na siol pred posameznimi državami ob- lo prdoŽnost videti nonina ozi- neta siino preprost, zato je srni- ki program namesti, običajno računalnikom, v roke prime stajajo velike razlike. roma sovražna dejanja, 12 od- selno poseči po za^ti, ki omo- starši. Spletne strani morajo miško in z njo veselo klika po V Shveniji internet uporab- stoticov pa jih je tudi že poslalo gpČa onemogočanje dosiopta do imeti v vsebino vgrajeno Inter- zaslonu, vešča pa je tudi že tip- Ija 57 odstotkov otrok, kar nos sovražna ali nasilna sporočila nekaterih vsebin. kovnice. Seveda se na računal- uvjiča nad povpre^e. 34 od- drugim otrokom. Od 15 do 20 Zaščito otrok pred nezažek net Content Rating Association • ICRA zaščito ali slovensko nike Še ne razume, a prvi kora- stotkov otrok iz EU uporablja odstotkov otrok je bilo preko in- nimi vsebinami, ki jih je na Ocena intemetnih vsebin. Ta ki $0 že tu. ja, danes se otroci internet doma, v Sloveniji pa temeta tudi že nadlegovanih. spletu čedalje več, ponujajo podlagi vpisanih pojmov zelo hitro razvijajo. Kasneje internet doma uporablja 47 40 odstotkov otrok je že videh različni programi. Najbolj pre- varuje dostop do strani. je otrokom ruijbolj v veselje odstotkov otrok. Povpre^e no erotične vsebine na internetu, poznavní so: CyberPatrol, CY- Sami najbolje vemo, kaj je brskanje po internetu in igra- ravni EU za uporabo inter?te- 30 odstotkov pa je na spletu že BERsitter, Kc) Web Protection, dobro in kaj ne za našega otro- nje račurudniških igric, ko pa tav šdi znaša odstotkov, v izdalo svoje osebne podatke in Net Nanny, Safe Byes in Wm- ka. Zato je potrebno poskrbeti, so starejši, je Čas tudi za bolj Sloveniji pa je takih uporab- informacije. 12 odstotkov evrop- dows Visto Parental Control, da je deležen le tistih vsebin, ki resno delo, ko se računalnik nikov 35 odstotkov. Razlike skih otrok se je pri dostopanju Med seboj so si precej različni, mu fconstyo, ki mu pomenijo uporablja tudi pri šoli in delu. med spoloma skoraj ni, oziro- do spleta doma na s'pletu že Nekateri blokirajo samo splet- zabavo in fei so zanj dobre. Raziskave kažejo, da imajo ma je zelo majhna, med otro- srečalo z nelegaln im i ali Škod- ne strani, drugi so razširj^i i n Dostop do neustrezn i h vsebin v vedno več drzai'ah otroci ki, ki uporabljajo internet, je Ijivimi vsebinami, v Sloveniji blokirajo tudi neprimerno elek- lahko preprečimo in prav je, da dostop do novih informacij- tako 52 odstotkov dečkov in 48 pa je ta deltí še nekoliko tronsko pošte, tre^i omogočajo to tudi storimo. Ne ogrožajmo sko-komunikacijskih tehnolo- odstotkov deklic. Največ otrok, in sicer 20 odstotkov. tudi cenzuro neprimernih be- svojih otrok na internetu, po- gy ter vsebin. V EU kar 50 od- kar 91 oiistotkov, uporablja Sodobne tehnologije vseka' sed v pogovorih prek sporočil- skušajmojim dati le najboljše. stotkov otrok, mlajših od io iskalnike, 66 odstotkov elek- kor vplivajo na živijenja otrok nih programov. JC9 Wé Pro- Če bi se sam odločal, bi otroku let, uporablja internet, med tronsko poŠto, 71 odstotkov in ga spreminjajo. Pozorrio je tection in Window Vista Pa- prej preprečil nasilne vsebine populacijo staršev pa je upo- programe za takojšnje sporo- potrebno spremljati, kaj naši rental Control sta na voljo kot pa spletne strani z erotiéno rabnikov Interneta več kot 65 čanje (messenger, skyp) in 60 otroci počnejo na intemđu, saj brezplačno, ostali stanejo r%ekaj vsebino, je manj íkode. GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 ZGODOVINA Razgledi vojska zasegla država, pa so naša naloga analizirati na na- pa je iz steklenice zadišalo po starejši primerki piva v celin* podjetnikom, ki bi se ^ahko bile za pivovarje izreden uda- iin, da bi vzeli čim manj pivu," je nekaj podrobnosti ski Evropi, starejSega naj bi zgledovali po izjemni diuži- rec. V konkurenčnem boju je vzorca» a naredili takšne ana- zanimive in nevsakdanje po doslej znanih podatkih ni Stare, ki je več generacij zmagala Pivovama Union, ki lize, ki bodo pokazale, da je analize opisal Iztok Košir z hranili le še v Veliki Britani* uspešno vodila svojo pivo- je leta 1917 mengeško pivo- šb ob pohjenju v steklenice Inštituta za hmeljarstvo in ji. Bogata pivovarska dedišči- varno» pa tudi urbanistom, varno kupiia, že takrat poru- res za pivo. Prva dilema se je pivovarstvo Slovenije, in do- na se zdi kot nalašč za pove- saj bi mengeško pivovarno šila nekaj objektov, stroje pa pojavila že ob odpiranju ste- dal, da so s posebnimi anali- zave s sodobnim pivovar- lahko poimenovali tudi za prepeljala v LJubljano ali prodala na dražbi. kleiiiLe. Zaprta je nainreČ z uspeli dokazati vse- stvom, a interesa gospodar- prvo industrijsko cono v kra- gumijastim zaraaškom, za bnost hmelja, ki je ena od stva zaenkrat še ni zaznati, ju. ki je bila ljudem mnogo Zgodba uspešne menge- katerega smo bili prepričani, največjih značilnosti piva, iz- "Tema, vezana na najstarejše bolj prijazna, kot so današ šJce pivovarne se je v tem letu zaključila, a njene sledi so v da je še dodobra preperet, saj steklenica v teh letih ni bila kazalo pa se je» da je imela pi- pivo in mengeško pivovarno, nje. Predvsem pa vidimo pri-jača kljub starosti še vedno je lahko zanimiva mnogim - bžnost za sodobne pivovar- Mengšu po zaslugi zbirate- optimalno skladiščena. A presenetljivo veliko vsebnost r.e le etnologom in godovi- je, ki bi lahko dediščino izko- Ijev in muzeja vidne še da- smo bili prijetno preseneče- alkohola. nariem, pač pa tudi obiiko- ristili za oblikovanje nove nes. "Origimlnc steklenice s ni. Stcklcnica se jc odprla pivom so najlepše, kar neka brez težav, zamašek je bil še Vse tri polne stcklcnicc, Id jih hrani Mestni muzej valccm in steklarjem, saj je steklenica z zamaŠkom Še blagovne znamke,^' je poudaril direktor Mestnega miaze- pivovama kot dokaz svojega povsem prožen, ob odprtju Mengeš, so domnevno naj- danes v izvrstnem stanju, ja Mengeš Janez škrlep. delovanja lahko pusti za sabo, zato stare polne steklenice piva predstavljajo izjemen muzejski eksponat. Ta najdba daje mengeSlcemu pi- vovarstvu še dodaten Čar in vzpodbuja, da si ga pobliže spoznamo, edina radoved* nost, ki bo ostala nepotešena, je ta, kakšno je mengeško pivo imelo okus," je še povedal Simon Smrkolj. Da gre res za pivo, so namreč dokazali strokovr.jaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Stevenije, kjer so analizirali vsebino originalne steklenice iz Staretove pivovarne, stare kakšnih sto let. Iz steklenice )e zadišalo po pivu "Analiza tekočine v pivskih steklenicah je bila za nas zelo velik izziv iz več razbgov. Pivo namreč v osnovi ni pijača. ki bi se jo staralo, tako kot denimo nekatera vina - nima namreč nekih lastnih kon» servativnih spojin, zato je njegova življenjska doba omejena. Prav tako je bila 4 Vse tri polne steklenice, d jih hrani Mestni muzej Mengeš, so domnevno naj starej ši primerki piva v celinski Evropi, starej šega naj bi po doslej znanih podatkih hranili le še v Veliki B ritani j i Brati je verska dolžnost 160 IZ STARIH ČASOV M ] ha Nacuć Zadnjič smo videli, kako prepričanjem, ki je v katoii- zgodilo in bi bilo proteslant- je Ivan Hribar v Ljubljan postavil spomenik Primožu Trubarju ob 40o-letnic njegovega rojstva {1908) "Ker si jc Aškerc zaradi Šti ških krogih še danes zelo stvo izšlo zmagovalno iz ne- razširjeno, deli ga tudi kardinal Franc Rode - da bi se ravnega boja, jasno je, da bi ob gorečnosti slovenskih namreč Slovenci, če bi spre- protestantskih pastorjev po jeli Lutiovo in Trubarjevo vsem Slovenskem in tudi v ristoletnice Trubarjevega vero, tudi poněmčili. Kot Ljubljani bila po vseh evan-rojstva želel, dal sem mese^ dokaz za to domnevo je v selskih cerkvah slovenščina ca septembra ravno tega leta slovesnim načinom Hribarjevem času služilo postala bogoslužni jezik, dejstvo, da je bilo v ljubljan* Kakor je to bilo med vsemi položiti temeljni kamen, ski protestantski skupnosti narodi, koder je protestant- vemike kar najhitreje in najbolje nauče čitati. Seveda z namenom, da more vsak sam čitati sveto pismo, katerega po en izvod je morala imeti vsaka evangelska rod« bina. Pastorji so svojo nalogo smatrali za tako važno in potrebno, da so ob nedeljah pred cerkvami - v odstraSilni vzgled svojim župljanom • Spomenik je pa bil dovrien, bogoslužje nemško. stvo prodrlo." Še več. "Pa še Lutrov^ prevoda ^^ sramotni oder postavljali postavljen in odkrit šele leta Hribar v nadaljevanju po- nekaj nad s'se važnega bi se Biblije (1534) 1909." Hribar je prvaka na- jasni, zakaj je po njegovem bilo zgodijo. Slovend bi bili in celo v klade ukovavali vernike, ki se v določenem jim ših protestantov tudi sam gornja domneva napačna, v doglednem času postali re od njih tudi imenuje: Ko- času niso naučili abecede. zelo cenil. "Primožu Tru- "In vendar je to mišljenje vsi pismeni. S tem bi se bila lar, Šafaržik, Palacký... Prav nazorno popisuje to bariu in Juriju Dalmatinu očitno napačno. Da imajo med njimi jela Siriti prosve- Naučiti se brati je od Lu- ûnski pisatelj Aleksis Kivi v gre zasluga za naš pismeni evangeliki v Ljubljani nem- ta in izobrazba, z njo pa tra naprej najprej verska obsežnem romanu Sedme-jezik. Onadva sta mu s svo- ško bogoslužje, je čisto pri- odporna sila proti potujče- dolžnost. "Kar se širjenja ro bratov, ki je pod našlo- jimi, za novo početje vneti- rodno. Saj so sami Nemci, mi sotrudniki položila te- Slovence je namreč protire- vanju. Saj vidimo n. pr. pri naših bratih Čehih in Slova- pismenosti tiče, opozarjam vom Die sieben Briider izšel Da dejstvo, da je protestant- tudi v nemščini." (V sloven- melj, na katerem je bilo formacija z vladino pomoč- kih, da so bili najvnetejši stvo smatralo znanje čitanja láni pa šele 1964, ko ga je v njunim naslednikom mo- jo in podporo - nasilno po- rodoljubje in bojevniki za za verski postulat. Zato je prevodu Jožeta Dolenca iz- goče graditi." V svojih spo- gnaU nazaj v rimski katoii- narodna prava ravno evan- bila poglavitna stanovska dala Cankarjeva založba v niinih polemizira) tudi s cizem. Ko bi se to ne bilo geliki." Nalo Hribar nekate- dolžnost pastorjev, da svoje zbirki Svetovni roman.) GORENJSKI GLAS Četrtek, 30. oktobra 2008 USODE Razgledi Stopinje skozi preteklost Mo star v oce uupljaB- šolski ravnatelj Franz Kuko> ločiien dejavnik za vnovično pajoče nagovorila podpred- ke iz Dupelj. Občinstvo je vica i2 sosednje Žitare kdaj tudi plavati proti toku. Tako, kot je v Železni KapU, poznanje avstrijske države, sednica Maria OSina. Nasto- uživalo v izbrani pesmi in vasi/Sittersdorf. Povedal je, bi moralo biti že marsikje na Zaradi tega so bile Sloven- pili so domača tamburaška besedi. O pomenu praznika da so šele nadsti zlomili hr- Koroškem, je povedal govorcem v 7. členu Avstrijske dr- skupina Tamika in gledali- in sožitju med različno govo- bet in izgnali slovenščino iz nik. ponu a roko V začetku letošnjega leta je Fundacija VIncenca Draksierja za odvisnike začela opravljati tudi funkcijo regionalnega stičišča za nevladni sektor na Gorenjskem, s projektom Grozd si prizadeva skrbeti za nevladne organizacije v vseh gorenjskih občinah. ercator Poslovni sistem Mercaîof» d. d, MALOPRODAJNO OBMOČJE 9 in 10 Cesta Na Okroglo 3> 4202 Naklo Ministrstvo za javno upravo je, v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom, v letu 2008 razpisalo srectstva za spodbujanje in razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. V ta namen je financiralo dve nacionalni mreži in šest regionalnih stičišč, med njimi pa je 8 projektom GROZO izbrana tudi Fundaci- 4 ja Vinoenca Draksierja za odvisnike. Tako je začela opravljati poslanstvo regionalnega stičišča za nevladni sektor na področju gorenjske regije. O ĎTí uzn jCjKa regiunalnaj izacija za^ ev in € tem, kaj GROZD je in kaj na Sredi oktobra je bila na Brdu prva letna konferenca gorenjskih nevladnih organizacij, ki sta jo vodila Gorenjskem prinaša novega, predsednik uprave Fundacije Vincenca Draksierja za odvisnike Beno Fekonja in generalni sekretar Pe- je spregovoril predsednik ter VoH, udeleženci pa so govorili predvsem o številnih izzivih nevladnega sektorja. / Foto: Nikolaja Bele uprave Fundacije Vincenca Draksierja Bêfio Fekonja. torjem.Nata način širimo bazo skupinske delavnice. Letos pravlja Ministrstvo za javno podatkov ir Izboljšujemo pre- smo jih izvedli šest, tudi pri upravo poseben razpis zatako O GROZDU )e bilo v zad- točnost in informiranost. V re- tem pa je bito v ospredju pn- imenovane vsebinske mreže, njem času precej slišati, gister immo vpisanih že okoli dobivanje znanja s področja To pomeni, da se bodo med Kaj pomeni? "GROZD je ime za Gorenjsko trí tisoč različnih subjektov. pravnega in projektnega delo- seboj povezali športniki, kul-vanla To je bilo zanimh/o pred- turniki, sociaino-humanftame regionalno organizacijo zavo- Kaj pa regkHialno stidšče vsem za tiste nevladne organi- organizacije in drugi. Naša pr-dov, društev in ustanov. S tem ponuja nevladnim organi* zaoije, ki imajo več zaposlenih, votna naloga pa je, da jim imenom tudi povemo, s kom zadjam? sodelujemo." Znano pa je, da so nevladne bomo posredovali dovolj infor- 'Že v tako imenovani vstopni organizacije večinoma finanč- macij in podpornih znanj ter info točki člani nevladnih orga- no in tudi kadrovsko podhra- jim pomagali z nasveti: pri tem Vaš namen je izboljšati p^ nizacijdobijoobčutek, da ima- njene, zato je poslanstvo pa so spet pomembni tako re-goje 2a delo nevladnih jo nekoga, na katerega se lah- GROZD-a tudi krepitev nev- gistri kot stične info točke, pri-organizacij. KaHo ste se ko obrnejo. Roko smo jim po- ladnega sektorja, prepoznava- pravili pa smo tudi tri različne tega lotlir? nudili na različnih segn^entih, nje potreb in iskanje spodbud zloženke in dve reviji Grozd. 'V tem prvem obdobju smo za začetek pa smo bili onenti- za izzive v okolju." postavljali predvsem osnovno rani na individualno svetova- Močan je tudi naŠ portât WV/W.grozd.eu, kjer zbiramo podporno stnjkturo za delo v nje, predvsem projektno )n Pravi del projekta je tako vse novice,dogodke in članke nevladnem sektorju. Najprej pravno. V prihodnje pa se bo za vamli gotovo pa vam n^ o nevladnem sektorju, razpise, smo vzpostavili register nevlád- svetovanje širilo tudi na raču- črtov ne manjka? nudimo pa svetovalno podpo- Dežurne prodajalne: 31. 10. 2008 Enota Naslov čas obratovanja Občina Bled 1 2SPUublj98ka13a Občina Bohinj 3 TC 8oiima Betncs UuMarcska 13 a. Bled 4SPRÉičevL2Z 5 SP Stara Fužina Trg Svobodd 1.8dv^ B»nca Ribiev Laz 49. BoHi^ Jezero Staia Fi&ina 67.Jezero Ot^ina Cerklje na Gorenjskem $ SM CerkBe SJovensKa c. ID Občina Domžaie 7 HM Domžale 6 SP Oomž^e OtDćIna Gorenja 9SPGor«^vas lOSPSovodenj 11$P Podane Občtna Gorje 12 SP Zgorr^e Gorje eOa Občina Jesenice iSMCJesoiice u SS> 81^ Dotnava ISSMKoražfcaBek Obôlna Kamnik 16 HM Kamnik • Občina Kranj 1 d HM K»^ Ptlmslosvo 19MCKfaniSav^Otok 20 SMOnAivfca 21 SP Bitnje 22 SP Delavska 23SPGoMk 24 SP Pil HtMAriku 25 SP 2atQ polje 2$ SPCitie Z7 ^ T19 Rivofl 26 SP tAca Wu3le Tesle 3 29SMKoknca 30SPNaK}ar>cu aispBfftot Casta talC9v 4, Domžale Kolodvorska 3 - Poljane Pc^ansica cesta 65 a Gaenja vas Stwć»ii2 Poiane 62. Poians nad Šk. Loto Zoomle Gorie &0s Spoi^i na^ S, Jesenk» eiejska Dobrava a a VBđorta Svetina Sa Kcvinarskâ C. 36 Llubli»ska3d 32 SPV nega sektorja, kjer hiramo po- novodsko in davčno podrode, "Konec tega meseca se bodo ro. V bodoče pa načrtujemo, datke o društvih, zavodih in pa tudi na nasvete glede pri- sredstva za prvo obdobje izčr- da bomo info točke inteli po ustanovah, na drugi strani pa dobivanja dnjgih virov, promo- pala^ sedaj pa je že razpis za vsej Gorenjski, kar pomeni zbiramo podatke tudi o obči- cije in komuniciranja z javnost- obdobje 2009-2010. Stem se najmanj Šest Tako bomo naše nah, podjetjih m posameznikih, jo, Prav tako smo Članom nev- kažejo že tudi nove razvojne storitve še bolj približali oko- 34 SP SofovSka 92 ki sodelujejo 2 nevladnim sek- ladnih organizacij ponudili možnosti. Za leto 2009 pri- Iju." 3S »i Mojstrana Občina Medvode Cesta StMa Ža^aja 69. Krai^ Stara cesta 25, Kranj Ortiw^ 57. Kninj 08.QD-12.00 Zq. Bitnje 2SS, Žabnica Delavska 10, Kranj Golnik 56 EBotwoisova C. 7a. Krari Kkktisva «sta 12 Sirtiedn^c. 136 UUca ^ka Ptítífi 7. Kranj Ha Nikaie Tesle 3 Cesta M Brdo S. Kfarj UbsafevauLie Bntol 313. Kranj ŠorlievQ Kn^ Občina Kranjska 33 SM Kt3n^ Gora Nas8^ Slavka Čemela 33 8ofov^ 92, Kranjska Gora Trlotavsia a 28 FUNDACIJA Vincenca Draksleiia Brazd Naloûia v vašo prihodnost OffAAOlO IXINO FM^IU EVFCiBU 36 BC liMods maiicel 37 SP Katanova Občina Mer^geS 39SPMenad$ MadvD&a C. 3. Medvode Kalanova Miledvode Ptrnfe 5 c.Medvode OS.OO • 12.00 07.00.12.00 06.00 • 12.00 06.00 • 12.00 08.00 • 12.00 08.00.12.00 41 09.00 • 13. 08.00.12.00 00.00-12.00 08.00-12.00 08.00. ^2.00 08.00.12.00 Û8.00.13. Ú 0800-1200 08.00.12.00 08.00 • 13.00 08.00.12.00 06.00 • 13.00 08.00.13.00 08,00 - 12.0D 08.00. 12.00 oe.ao • 11.00 07.00.21,00 08.00. 12.00 O&DO. ?2.00 08.00-11.00 06.00-12.00 08.00.12. 4* OB.OO -1100 08.00. 12. 08.00.12. 4» 08.00 -12.00 08.00. 12.00 0600-12 oa 0012.00 08.00-12.00 08.00.12.00 Skpv&rska C. €7 06.00.12.00 Projekt GROZD • Gorenjska r^^lonâina orQdntsacija zavodov, ďxaélovin ustanov radjo defno financira Evropska unijdiz Evros^^gd socjdineça aklada. O^rac^ja m Izvaja v ^^inj Operativnega programa razvoja iloveèkih virov za obdobje 2007-2013 razvojna priontaia: fnatitueionalna in adminlairativn« uspos^ljenosl; prednoerne liseraritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in soci Fundacija Vincenca Draksierja za odvisnitœ, Slovenski trg 4000 Kranj tel. ét: 04/237 43 75, vvww.ar02xl.eu, e-posta: info@grozd.eu Dobra in zdrava zelenjava Pniktični nasi^ za viiiâuirie Cena: Za naročnike GoKnjskega glasa 1 \ ^^ » • u- ■ v ■i Vi - w tuluu] . cdrsnkjsh i clhs . 5 i 1 k i^C/HI Gorenjski Glas beltilma £ûi ObćIndNdkro 4ûSPNaMo Občina Preddvor 41 SPPred>tror Obćtna Radovljica 42TCSMIAS« 43 SM Radosl^ 44 SP Kranjska 11 Občina Šenčur 46SMŠ«>fiur 47SPVîsoho Glavna cesta 32. NaKIc Dvojki Ira3 flotna tloSna 51 » Lescd 0. Stawta Žagana \ Radov^ica Ka^ RâdovQica P(Khyt2Sa Kranjska C. 3 V&oko 67a Občina Škof j a Loka 46 SP Nosd SvBt Novi Swt 19. LoKa Grohâffsvo nasd^s 1 ^odiÉmtk >39. Škofe Loka rOOltevaS 49 SP Qfçha^ naselje 50 SP Pođubnk Občina Trzin 5lSPT»tin Občina Tržič 52SMTrií6 53 SP DeteQica 54 Bta^ovrica T^ Občina Železniki 55 BC ŽflMd anepostrafta Na Krasu 26.2e]a^lki Ste Mafte Aux Mh)« 4, Tâe Ste MariB Aux Mk>es 17. Tržič Cankarleval Obdna Žrl Občina Žirovnniá 57 SPhwréa TmSvcbode 1,ŽHI ŽlfDvnca4a 07.00.11 if 07.IM.1100 08110.11 1» ÛS.OO • 12. 08.00.12.00 03.00.12.00 OS,00.11. J» 08.00. 12.0 oe.oo • 12. OS.OO • 12.00 08.00 ■ 12.00 08.00.12.00 06.00.1100 08.00 • 12.00 0&.0Û.12.00 08.00 ' 11 oa.oa. >2x10 i6 GOREN)SKl GLAS četrtek, 50. oktobra 2008 SODSTVO Razgledi Bela stavka sodnikov brez uspeha poteka že od i. julija. O njihovih obetih v prihodnje smo se pogovorili s predsednico sodniškega društva Janjo Roblek, ki je pred kratkim prejela tudi priznanje za pravnico leta. Dokler ne rešitve / bo stavka tra ala Jan)A Roblék, predsednica Slovenskega sodniškega društva, pravnica leta SlMOK ŠUBIC Za pravnico leta so vas izbrali predvsem zâiadi odločnega boja za avtonomijo sod* stva. Kako giedate na prejeto priznanje? "Nagrado najprej razumem kot podporo sodstvu, prizadevanjem, da sodstvo dobi mesto, ki mu pripada. "Trenutno ]e Sele nato jo štejem tudi kot priznanje za osebni prispe- osemnaj St vek tem prizadevanjem." neizpolnjenih Bela stavka sodnikov poteka že nekaj mesecev, javnost pa "Vse naSe zahteve izhaja jo upravičenost. Morda se bo v iz odločbe ustavnega sodiš- tem času na drugi strani že po- ča, ustavne ureditve in med- kazala pripravljenost za spora- narodno sprejetih obvezno- zumno reèitev, kar ne bi bilo sti in jih ni možno rangirati. prvič, saj smo podobne poiav- Po odločbi ustavnega sodiS- nave zaradi premalo izplača- ča morajo biti plače sodni- nih plač sodniki podpisovali kov primerljive s plačami že leta 1995." funkcionarjev v drugih dveh vejah oblasti. Zahtevamo te- Ra6inate, da bo nova vlada koče usklajevanje sodniških pripravljena izpolniti vaše plač, ki so od leta 1997 ne- zahteve? přestáno padale, od leta "Pričakujemo spoštovanje 2002 pa se kljub izrecni za» odločbe ustavnega sodišča, konski prepovedi njihovega ustave ín mednarodno spre- zmanjševanja niso usklaje- jetih obveznosti. Ce se bo to vale niti z inflacijo. Enako zgodilo, potem ne vidim raz- odloČb kot da je ne opazi. Ali ste l^nja Roblek, predsednica Slovenskega sodniškega društva velja za zahtevo, da se doda- logov, da naše zahteve ne bi sodniki zato postali že kaj ustavnega ravnodušni? tek na minulo delo obraču- bile izpolnjene oziroma da želimo vsem državljanom devala stavkovne zahteve. nava po predpisih, ki so ve- kon6io ne bi dobili vsaj so- "Sodiuki poleg pričakova- oziroma strankajTi v postop- jasno nam je, da to ne bo od Ijali do konca lanskega leta> govornika, s katerim bi se sodišča, nega obsega zadev, ki fih je ku zagotoviti sojenje v razu- danes do jutri. a naŠ pro- po novem pa naj se obraČu- lahko pogajali o stavkovnih predpisal sodiû svet, izvaja- mnem roku. Rezultati te od- biem je znan, prav tako pa nava od i. januarja naprej, zahtevah." SeStnajst jih je ^^dl druga v zakonu do- ločitve se seveda kažejo tudi smo stavko napovedali delo- Na ustavnem položaju sod- iočena nujna opravila, ki jih sedaj, ko poteka bela stavka, dajalcu, torej državi in ne stva pa temelji zahteva po Neizpolnjenih odlo^ib ustav- 'pridelala*^ vlada je kar nekaj. Vse to v javnosti Hkrati je treba povedati, da konkretni vladi ali parla- ureditvi sodniških plač v ok- nega sodišča je že precej. ustvarja vtis, da zadeve teče- kranjsko sodišče velikih za- mentu. Sodniki zato upravi- viru zakona o sodniški služ- ostankov tudi ni imelo, za- čeno pričakujemo, da se bo- bi, torej zunaj enotnega hvaljuioČ dokaj stabilni ka- sta nova državni zbor in via- plačnega sistema v javnem V odhajanju, jo precej normalno.- Ignoriranje Wjub beU stavU npr. Okrož- drovski zasedbi in veliki zav- da čimprej lotila našega sektorju." no sodišče v Kranju uspešno zetosti vseh sodnikov. sodnih odločb s odpravlja sodne zaostanke. Kako je to m(»oče^ vprašanja. Dokler ne bo re- ena več se ne bo zelo pozna "Po mojem vedenju je trenutno osemnajst neizpolnjenih odločb ustavn^a sodiš- šitve, bo stavka trajaJa. Preki- Sodniki ste v zadnjih mese- ča, večino oziroma šestnajst AH Še vedno vztrajate, da bo- ne se lahko le v skladu z za- dh vlagali tudi ložbe zaradi jih je 'pridelala* vlada v odha- Strani države je "Kot veste, program od- ste stavkali do izpolnitve konom, to pa pomeni v spo- nepravilno izplačanih plač v janju, kar je bil tudi eden prave sodnih zaostankov ni stavkovnih zahtev? negativen nastal čez noč niti se ni začet "Sodniki čakamo, da se iz- če obstaja ponudba, o kateri ševale? s programom Lukenda, tem- vršiina in zakonodajna veja se je možno pogajati." "" ' razumu z drugo stranjo, in preteklosti. Kako se bodo re- večjih o6tkov tej vladi. Ignoriranje sodnih odločb s stra- 'Teh tožb je vloženih ne- ni države je negativen signal kaj sto. Mislim, da bodo nekaj državljanom, od koder je le sodniki zavedali, da moramo rata, potem pa seveda priča- Kako bi razvrstili stavkovne zadev reševali vzorčno, s tem še korak do razkroja pravne drzavlianom/' sami odpraviti zaostanke, če kujemo ponudbo, ki bo za^ zahteve po pomembnosti? pa se bo izkristalizirala njihova države." Sicnal več bistveno prej, saj smo se oblasti dokončno konstitui- Prazne mamje SEDMICA MAJ^IETA SMOLNlřCAS Vprimerjaviz državnozbor- ŠcU s tem dejanjem bo zaprto mora Borut Pahor vzeti resno, Poti, ki vodita do uresničitve bi sistemska rtšiieu za hitr^'šo skimi volitvami pred štirimi uvodno d^anje, ki vodi do sesta- V nasprotnem primeru mu ne predvolilne obljube upokojen- rast najnižjih pokojnin začela leti in takratnim (zdaj že po- ve devete vladne ekipe v »mo- ho us^ sestaviti niti vlade, kaj ske stranke, sta dve. Prva pot je delovati šeie leta 2010, kratko- kojnimi predsednikom države sto/h i slovenski državi. Šele Štiri írto vladati. Skratka, speljana iz ene v drugo proro- ročno pa naj bi se upokojenci. Janezom [hnovŠkomje aktual- Pc drugI strani sto/i/o stvari oUjuba dda dolg. Pa čeprav w Čunsko blagajno: se pravi, iz, ki živijo na pragu revščine oži- ni predsednik Danilo Turk z tako, da se bodo. potem ko bo grt za obljubo zmagovalca voli- recimo, zdravstvene blagajne, imenovanjem mandatarja za sestavo wrve dovenske vlade ne- dal predsednik države Borutu tev, paČ pa koalicijskega part- ta je za podobne situacije kct Pahorju zelerw luč za sestavo nerja. Da se razumemo. Nobena roma v revščini, zadovoljili z enkratnim letnim dodatkom. Povedano drugače, kdor je ustvarjena, v pokojninsko. Druga pot je neprimerrw tež- upokojensko stranko volil za- koliko v zaostanku. Leta Z004, vladne ekipe, za siednj^ teža- na primer, smo mandatarja do- ve áeíc začele. Med najvd^e pa- dilema n C, najn ižje pokojnine ja, povezana pa Je na eni stra- radi p redvolilne obljube o ob • bili sedemintrideseti dan po vo- sti prihodnje vlade je, vsaj za dvigniti na Šeststo řvrov meseč- ni z gospodarskim uspehom. Čutnem povečanju najnižje litvah, zdaj Je od volitev minilo moje razumo^nje stvari, mo- no ali ne; ne nazadnje bi âovek da ne rečem čudežem, na dru- pokojnine, je nasedel praznim že štirideset dni. Borut Pahor goče šteti predvolilno obljubo to pričakoval že od vladnega gi pa z nižjo javno porabo mamjam. Kar se mene tiče, ne pa še kar velja za "najverjetnej- DeS US in njenega prvaka Kar- predsednika Janeza Janče, ki se (kar b i prav tako veljalo za Ču-šega" mandatarja za sestavo la Erjavca, čd da bo najniho je bahal z zavidljivimi gospo- dež). verjamem niti v obljubljeno sistemska rešitev Čez dve leti. vlade. Ne rečem, da je posredi pokojnino za polno delovno darskimi uspehi svoje vlade. Do Še zlasti v okoliščinah, v ka- Namreč. Logična posledica . časovna stiskaje pa skrajni čas, dobo povišal za najmanj tristo skrajnosti resno vprašarýe pa je terih je na obzorju svetovna Ji- vsake Jinančne oziroma gaspo- da predsednik države za kratek evrov. Ne ^ede na to, ali je (še zlasti v odnosu do rxajni^e nančna kriza, Je s to možnost- darske krize je'om^itev social' čas odloži druge državniške ob- stranka upokojencem, dolgoroč» delavske plače), iz katere skup- jo dobesedno smeiřw računati, nih transjerjev in ne razširitev, veznosti in Boruta Pahorja no gledano, s to obljubo sebi ne, tor^ proračurtske malhe Zato se ne čudim, da so pred- Razen če nista Borut Pahor in končno tudi uradno pooblasti (posledično pa tudi državi) na- vzeti denar za povečanje naj- stavniki strank prihodnje vlad- Karel Erjavec čarovnika. Am- za sestavo nove vladne ekipe, redila medvedjo uslugp ali nc,jo nižjih pokojnin. ne koalicije predvideli, da naj pak o tem dvomim. GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 EKONOMIJ siefan.zargii^g-glas. s( 17 Domelu se krizi že prilagajajo Globalna finančna kriza že pomembno vpliva na prodajo sesalnikov in elektromotorjev. Do konca leta so že ali še bodo zmanjšali število delavcev za 82, če pa se bo kriza še zaostrila, razmišljajo o skrajševanju delovnega tedna. Štefan Žargi Železniki < O tem, da se svetovna finančna kriza seli v gospodarstvo, ni več nobenega dvoma. Najbolj je na udaru predelovalna industrija, ki se je znašla v primežu podra« žitev surovin in zmanjšanega povpraševanja kot posledice strahu kupcev pred krizo. Črne napovedi o odpuščanju delavcev se kar vrstijo. Po sledeh teh smo se oglasili v podjetju Domel in se pogovarjali z direktorico dr. Jožico Reiec. evrov izdelkov in letošnje leto zaključili s pozitivno ničlo, pri čemer naj poudarim, dâ vlaganja v nove programe že celo leto teče j o nemoteno naprej. V Domelu smo v zadnjih dveh letih imeli za skupaj 18 milijonov cvrov invcstidj, Česar si v teh razmerah ne bomo mogli več privošdti ' ' Finančna kriza zaradi strahu pred resno gospodarsko krizo že vpliva na trg in prodajo. Občutite spremenjene raz« mere tudi v Domelu? "Spremenjene razmere že čutimo m ugotavljamo, da je prodaja upadla za desetino. Smo v položaju, ko prvi čutimo spremembe, tako pri cenah surovin kot pri povpraševanju. Ker izvažamo 90 odstotkov proizvodnje, na naŠ položaj odločilno vplivajo razmere na globalnem trgu. V preteklih dveh letih smo bili Kako vam uspeot>držati Ali to pomeni odpuščanje? Lani ste zaposleni najeli tudi kredi le za odkup bstnlških deležev od države. Kako jih boste odplačali, Čc nc bo dobička in s tem dividend? "Naše olastninjenje je bilo prispevek k rezultatom poslovanja in povečanju denarnega toka. Za odplačilo bomo uporabili le nerazpo- rejeiù dobiček iz preteklosti, nekaj pa ga bo tudi iz dejavnosti oziroma poslovanja holdinga. Trdno smo prepričani, da je bil ta korak pravi in da za bomo tudi zmogli." Dr. Jožica Rejec Ob finančni krizi se pogosto omenja khza finančnega spremljanja podjetij. Kako to občutite? "Banke zahtevajo vedno priča visoka rasti cen bakra, letos so se občutno povečale cene železa, Id ga je v naših iz- ce v višjem cenovnem razredu? "Najprej naj poudarim, da Koliko je v Domelu zaposle- več podatkov o stanju druž nih? be, kupcih, rokih; kredite "Skupaj nas je v E>omelu v skrajšujejo - z euega leta na delkih za eno tretjino. Del teh smo razvojni dobavitelj in da Železnikih zaposlenih 889 pol leta, celo na tri mesece; podražitev - približno 80 od- stalno izboljšujemo svoje iz- ljudi. V septembru smo pre- obresti rastejo. Značilno je stotkov, nam je uspelo prene- delke. Za sesalnike smo raz- kinili pogodbe 41 delavcem, v tudi, da se na obeh straneh • sti na kupce. Sedaj se zaostru- vili dve kompaktni sesalni oktobru še sedmim, ki so bili pri kupcih in dobaviteljih • je finančna kriza, ki je med enoti, ki imata boljše karak- pri nas zaposleni prek agen- podaljšujejo plačilni roki, ki naJe kupce vnesla negotovost teristike, sta lažji, zahtevata dj - te smo naj^ šele v juni- so sedaj že pri 75 dneh, dlj pa Napovedi in naroČila so ved- manj materiala in jih izdelu- ju in juliju, v novembru ne so pcninevni roki/' no loajša, vedno več je spre- jemo na avtomatiziranih bomo podaljšali 13, v decem- memb, to pa vpliva na zaloge, proizvodnih linijah. Pri iz- bru pa še 21 pogodb za delo Na vseh letošnjih izborih in financiranje, spremembe pa boljSanju karakteristik gre za za določen čas. Nadaljnjih nagrajevanjih inovacij je bil tudi povzročajo dodatne sUo- veijo moč, boljši izkoristek odpuščanj ne načrtujemo, med najboljšimi omenjan ške." in manj hrupa, avtomatizira- Letos smo v prvi polovid leta tudi Domel. Kako vam ta na proizvodnja je cenejša in delali veliko, nabralo se je ve- očitno uspešen razvoj in ui<> So spremembe pri naro^lih za nas bolj dobičkonosna. Na liko nadur in tudi nekaj do- vaHvroi^t pomaga v krizi in podobne na vseh programih? to preusmeritev na moder- pustov je ostalo neizkorišče- ali vam je država pri tem kaj "Najmanj se pozna pri iz- nejše izdelke kriza ni vpliva- nih. Do konca leta naj bi ta pomsala? delloh v^jega cenovnega raz- la, to je bil naš poslovni im- fond ur izkoristili oziroma reda. Tam sprememb skoraj perativ in rečem lahko celo, poravnali. "Lahko rečem, da je práv naš razvoj, naša ekološka ni Pri izvozu v Združene dr- da r^im za zdaj, glede na pov- Če bi prišlo zaradi napove- usmeritev v časih krize izred- žave Amerike se je vse leto ču- praševanje, ne uspe izdeiatí dane krize do nadaljnjih za- nega pomena. Pripravljamo tli vpliv tečaja evra glede na dovolj teh modemih motor- stojev, za prihodnje leto raz- več novih programov izdel- dolar, ki je dosegel celo raz- jev oziroma sesalnih enoť' mene 1:1,6, zaradi česar smo mišljamo o skrajševanju de- kov za avtomobilsko indus-lovnega časa na 56 ur teden- trijo, kjer so postopki prilago- postali absolutno nekorJcu- Prihaja zaradi vseh omenje- sko. Čemur bodo seveda mo- ditev, potrjevanja bolj dolgo- renćni. Pri izdelkih, ki so na- nih sprememb že tudi do za- rale slediti z znižanjem tudi trajni, trajajo tudi več let Od menjeni aparatom srednjega stojev v vaši proizvodnji? plače." cenovnega razreda, že celo "Iz že povedanega sledi, da začetka leta pripravij amo tudi večji posel za Ameriko teto opažamo preusmeqanje postopoma opuščamo proiz- Kakšen je dkonomsld položaj na ravni nekaj nad tri milijc- dnižbe Domel, glede na le« tošnje plane ? v nižji cenovni razred. Leta vodnjo nekaterih starejših ti- 2006 smo ustanovili na Kitaj- pov in hkrati povečujemo skem svoje podjetje z name- proizvodnjo najnovejših. To nom.dabomokojikurenčnej* seveda zahteva spremembe, zaostren, delno Šc zaradi po- ne ei.TOv, ki naj bi v polni meri stekel v prihodnjem "Naš položaj je že vse leto leta Kar zadeva pomoč države v ši pri proizvodnji sesalnikov prilagoditve in premestitve sledic lanskih poplav, ki so obliki spodbud za razvoj, lah- nizkocenovnega razreda. Ra- delavcev in njihovo dodatno vplivale tudi na povečanje na- ko rečem, da je Domel sku- čunamo, da bomo do leta usposabljanje. Novejše linije, šega zadolževanja, znano pa paj s petimi partnerji v dveh 2010 tam s temi izdelki, ki jih kjer pravično ni več fizične- je, da stroški kreditov rastejo, letih prek razpisovprejeh,24 pri nas nikakor ne bi mogli ga dela, pač pa gre za oskrbo K sred smo 14. oktobra preje- milijona evrov, ki smo jih na- ekonomično proizvajati, za- linije, zahtevajo več znanja li državno pomoč v višini 3,4 menili za sodelovanje z Insti- polnili ka pacitete. Kupd, ki in usposa bijanjc traja dva do milijona evrov, kar je pripo- tutom J ožef S tefa n in elek- ne zmorejo kupiti naših naj- tri mesece. Te nove avtomati- mogjo k olajšanju našega po- trotehniško fakulteto. Ima* boljših proizvodov, sedaj ku^ zirane proizvodne linije za- ložaja, naših finančnih raz- mo projekte, s katerimi se pujeio Domelovo kakovost na htevajo tudi manj delavcev mer. Pričakujemo, da bomo nameravamo na take razpise Kitajskem." kot starejše." letos prodali za 83 nmijonov prijavljati tudi v prihodnje." Vlada zavrača očitke Vlada v odhajanju je sprejela odgovor Evropski komisiji na opomin glede vinjetnega sistema. Štefan Žargi zavrača in znova zatrjuje, da ...................................................................uvedeni vinjetni sistem cest- Ljubljana • Slovenska vlada ninjenja nikakor ne more je na torkovi dopisni seji predstavljati ukrepa 2 nepo- sprejela odgovor na uradni srednimi ali posrednimi di- opomin Evropske komisije skriminatomimi učinki na zaradi kršitve 12. člena Po- podlagi državljanstva. "Zgolj godbe o ustanovitvi Evropske občasna uporaba avtocestne- skupnosti glede uvedbe vi- ga omrežja Republike Slove- njet. Evropska komisija v nije" namreč ni omejena le opominu Republiki Sloveniji na voznike iz drugih držav očita kršitev, ker menijo, da članic. Kot je Republika Sloje z uveljavitvijo vinjetnega venija opozorila žev odgovo- sistema cestninjenja, ki za ru z dne 8. julija 200S, na* uporabo avtocestnega omre- mreč tudi velik del sloven- žja predvideva le polletne in sldh državljanov avtocestno letne vinjete za osebna vozila omrežje uporablja ^olj ob- in motoma kolesa, posredno časno, kar jih postavlja v diskriminatoren na podlagi enak položaj kot občasne državljanstva. Vlada očitke uporabnike iz drugih držav Evropske komisije v celoti članic EU. Ži Novd tovarna Alpine v BIH Tovarna obutve Alpina Žiri je sredi tega meseca v kraju Vu- kovo v občini Tešanj v Sosni in Hercegovini odprla novo tovarno hčerinskega podjetja Alpina Bromy. V objektu s štiri tisoč kvadratnimi metri> ki so ga začeli graditi januarja letos, bodo p rr krojeva I niča, štiri šivalne linije, dva oddelka montaže, oddelek za zaključna dela, skladišča vhodnih materialov in gotove obutve, prostori za vzdrževanje, jedilnica in dve pisarni, odprli pa so tudi prodajalno obutve. V tovarni, kjer je sedaj zaposlenih sto delavcev, nameravajo pa jih zaposliti še 250, naj bi do konca leta 2009 izdelali 2500 parov zgornjih delov (n 1500 parov gotove obutve, Vrednost investicije ocenjujejo na okrog dva milijona evrov. S. Ž. HRANllNCA LOM d.d., Kr^nj 04 28 00 777 www.bn^l Info^on^ Poslovni 8i8t9m Meroalon d d.. Dunajska cesta 107. Obvežcamo vas, da imamo možnost oddad v najem naslednje lokalei 1. Kranj, Bleíweisova cesta 7a; 138.00 m^ • lokal za gostinsko dejavnost 2. Kranj, Ulica Nikole Tesle 1; 125.31 m^ • lokal za gostinsko dejavnost 3. Šenčur, Kranjska cesta 3; 107,15m^ - lokal za gostinsko dejavnost 4. Šenčur, Kranjska cesta 3; 57,67 m^ - lokal ze trgovsko dejavnost 5. Bohinjsko Jezero, Stara Fužina 57; 35,00 m^ - lokal primeren za mesnico 6. Cerklje na Gorenjskem, Zgornji Brnik 114d; 65,00 m2 • lokal primeren za pisarno Prosimo vas. da nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do četrtka 6.11.2008 e na ras lov: Mercaton d.d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske slorttve, z oznako "za na]em lokala Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da na Izbere nobenega od pnjavlienih kandidatov. t f f f w i8 KMETIJSTVO cvcto.zaplotnikfSig-das.si GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 Lepe okrasne buče "Pridelati veliko in lepo bučo» je poseben izziv," pravi Franci Vilfan. AnaHawman drugo polovico pa gostinci, ..............................................................................šole. vrtci in razna druátva. Sp/ fiitnje • "Povpraševanje Okvirna cena je evro za kilo- po bučah za noč čarovnic je gram, a ponavadi s kupd Še zadnja leta konstantno in se malo barantamo. Cena je od- ne povečuje veČ bistveno, vse visna tudi od količine, otro- većje pa je zanimanje za lične kom damo kakšno bučo za okrasne buče, ki se uporablja- povrhu, nekaterim oi^aniza- jo za razne aranžmaje in de- djam pa jih prodamo za sim- koracije," ugotavlja Franci bolično ceno," je pojasnil. Vilfan» gospodar na kmetiji Pr' Jurju so sicer letos na pr' furju v Spodnjih Bitnjàh, površini pol hektarja pridela- kjer se že od nekdaj ukvarjajo li približno tono jedilnih in s pridelavo buč. "Včasih smo sedem ton okrasnih buč raz- jih imeli le za lastne potrebe; ličnih vrst. Letina je bila pre- krmili smo jih živini. Na velí- cej slabša kot lani, ko so pri- ko smo se s pridelavo buČ za- delali kar petnajst ton buč» radi vse večjega povpraševa- med njimi tudi So-kilogram- nja začeli ukvarjali pred šesti- sko velikanko. "Letos je buče mi leti," se spominja Vilian. prizadela plesen, prav tako V teh dneh so še posebej pa jih je bilo zaradi zgodnje aktualne okrasne buče, ki so slane treba predčasno po- primeme za izrezovanje ob spraviti z njive, zaradi česar noči Čarovnic. Teh so pr' fur- so tudi nekoliko manjše, " je ju letos pridelali dve toni. razložil Vilfan, id pričakuje, Mislim, da bomo veČino da bodo prodali večino buč, prodali. Približno polovico preostalo pa bodo pokrmili jih pokupijo posamezniki, govedu in prašičem. II Na kmetiji pr' )urju so letos pridelali okoli dve toni okrasnih buč za noč čarovnic. ČEŠ NJI CA Predavanje o pomenu predelave sadja in peki Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Škofja Loka vabi na predavanje o pomenu predelave sadja ter uporabi tradicionalnih sadnih izdelkov In peke na tradicionalni način ter o pomenu uporabe teh izdelkov. Predavanje bo v torek, 4. novembra, ob ^o. url v prostorih zadružnega doma na ČeŠnjici. Predavala bo Maura Arh, ekologinja prehrane. M. C. Nagrajenci nagradne igre VASOVANJE S PODOK- NICARJEM, ki je bifa objavljena v Gorenjskem glasu 21. oktobra 2008, so: Marija Moćnik, Kranj; Irena Polajnar» Cerklje: Marica Traven, Vodice; Miro Roblek, Preddvor; Ljudmila Hodnik, Kran;; Alojz Naglič, Šenčur; Aleksander Lausse^r, Naklo; jože Brence, Kranj; Dušan Strelec, Visoko; Janez Hašaj, Škof;a Loka. Nagrajenci bodo vstopnici prejeli po poŠti. Čestitamo. Gorenjska 96 MHz RAD O 2 A RADO E D N E Lastniki državi Združenje lastnikov gozdov zahteva moratorij na izvajanje uredbe o koncesijah za gospodarjenje z divjadjo, kmetijsko ministrstvo vztraja pri svojem. Matiaž Grígoiuč koncesije nekomu, ki bo go- ....................................... spodaii) z divjadjo v gozdo- Ljubljana - Zdmženje lastni- vih zasebnih lastnikov, ne kov gozdov izraža nezado- da bi slednji pri tem imeli voljstvo, ker je vlada v odho- možnost odločanja in raz- du vzačetku oktobra sprejela polaganja z dobičkom. uredbo o koncesijah za trai- Pravni zastopnik zdniže- nostno gospodarjenje z div- nja Konrad Plauátajner ome- jadjo. Koncesije se namieČ nja, da so bili lastniid gozdov ne nanašajo samo na gospo- in lovišč od lovskih pravic darjenje v državnih, ampak^ odrinjeni šele 5eta 1945 in da tudi v zasebnih gozdovih, ki sedanja vladna uredba na jih je v državi že več kot 80 odstotkov. netó način pomeni vnovično nacionalizacijo, oziroma je Kot je na novinarski kon- gozd za lastnika samo pros- ferend pojasnila predsedni- tor. v katerem se opravi ja lov- Stališča Zd ruže nj a last n i kov gozd o v so po j a sn i 11A ndrej ca združenja Inka Stritar, je takšna vladna uredba nesprejemljiva, saj se na ta način razpolaga s tujo zemljo, poleg tega pa je lovstvo gospodarska dejavnost, ki prinaša dohodek dižavi, ki podeljuje koncesije. Država s tem krši pravice lastnikov, kar je v nasprotju 2 ustavo in evropsko zakonodajo. Lastnik je namreč tudi upravljavec lastnine, zato po ska dejavnost, država pa pobira koncesnino. Lastniki so po njegovem mnenju tako Berdajs (levo), predsedncca Inka Stritar in pravni svetovalec Konrad Plau§tajner. oropani pravice do upravlja- obdelovalnih površin povzro- uredbe v prihodnjem mese- nja z gozdom, ki ima tudi či divjad. Vsekakor pa od via- eu izvedlo javni razpis za po- ekološko fankdjo; za primer de zahtevajo moratorij na delitev koncesij, na katerega navaja sosednjo Avstrijo, kjer uredbo in tudi nov lovski za- se bodo lahko prijavile vse naj bi lastniki primerljivih kon. gozdov iz naslova lovskih lovske družine. Tako bodo Ministrstvo za kmetijstvo zagotovljeni pogoji za ustrez- pravic dobivali po 20 tisoč se je sicer že odzvalo na sta- no izvajanje lovskih načrtov evrov, pri nas pa nič. Država lišča združenja in pojasnilo, in trajnostno gospodarjenje je tako, sklicujoč se na javni da je uredba skladna z odloč- z divjadjo. interes, na nedopusten način bama Ustavnega sodiSča RS mnenju Stritarjeve ni spre- posegla v zasebno lastnino, in spoštuje bstninsko pravi- jemljivo, da se njegova last- zato so že napovedane tožbe, co posameznikov, Divjad je Ministrstvo tudi pojasnjuje, da se koncesijske dajatve ne bodo stekale samo v dr* nina daje v najem, vsekakor ki se bodo verjetno končale namreč po veljavnem Zako- žavni proračun, ampak bodo pa bi moral del koncesnine pred evropskim sodiščem nu o varstvu okolja državna polovico koncesnine prejeli za divjad dobiti lastnik goz- V združenju izrecno po- lastnina in ni neposredno proračuni občin. Tam se da, so prepričani v združe- udarjajo, da njihovo naspro- povezana z lastnino zemljiá- bodo koncesijske dajatve iz- nju. Takšnemu mnenju pri- tovanje uredbi o koncesijah ča. Omenjeno uredbo je mi- kazovale kot namenski pre- trjuje tudi predsednik zveze za upravljanje z divjadjo ne nistrstvo pripravilo na podla- jemki in porabljale kot na- lastnikov gozdov Andrej predstavlja konflikta z lovd, gi Zakona o divjadi in lov- menski izdatki za izvajanje Berdajs. za katerega je spo ki morajo sicer povrniti ško- stvu, ki ustavno ni sporen, ukrepov varstva in vlaganj v mo, da država podeljuje do, ki jo lastnikom gozdov in Ministrstvo bo na po<Íagi te naravne vire. Letos pridelam 5 ton zelja Kmetija Lojz s Fužin v Poljanski dolini iz leta v leto pridela več zelja. Do celostne podobe so prišli v sodelovanju z etnologom janezom Bogatajem. bořltan Bogatat * • ^ • s » « Fužine - Na kmetiji Lojz se z zelenjadarstvom kot dopolnilno dejavnostjo, predvsem s pridelavo kislega zelja, ponujajo pa tudi svežega • zel- nate glave, repo in zelnico, ukvarjajo od aprila 2004. Gonilni sili sta Irena in ]gor Bf^taj, pri delu pa jima pomagajo sinovi Dejan, Andraž in Mařej ter Igorjevi starši Anica in Janez B(^taj. "Prvi kupd nas pokličejo že ob prvem mokrem, morda hlad« nem vremenu, zato imamo kislo zelje na voljo že od sre- de septembra,' pove Igor Bo- Družina Bogataj s kmetije Lojz pri rezanju zelja. Večina gataj in o letošnjem izkupič- letoSnje dobre letine zelja je že zrezana In pripravljena na ku doda: "Letina zelja je bila prodajo, dobra, čeprav drugje pravijo, začetku proti bolham, zato je treba večkrat zrahljati zemljo in na roke pobrati plevel. Ta pa ne sme biti večji kot plevel," v smehu razloži Igor. Več kot 90 odstotkov zelja zrežpjo in sidsajo, nekaj ga prodajo tudi sproti. Zaloge kislega zelja jim zdržijo do konca maja, vendar bi jih radi obdržali skozi vse leto. Lanska letina je odlično uspela, kronali so jo z zlatim priznanjem z ocenjevanja Dobrot s slovenskih kmetij na Ptuju. "Nič nismo priča« kovali, zato je bilo presenečenje toliko večje. To je potrdilo za naše dobro delo in smo ga zelo veseli, na ta način novim kupcem tudi lažje predstavimo našo kvaliteto," raZ' da ni tako. Večino, približno vsako leto pridelajo nekaj družila še Kmetijsko gozdar- loži Irena Bogataj. Zelje kisa- 15 ton zelja smo že pobrali " več. "lo je razumljivo, saj ska zadruga Škofja Loka s jo na klasičen način, po re- Največ dela je z zeljem vseskozi pridobivamo nove svojimi trgovinami," pojas- ceptih dedkov in babic, ven- prav sedaj, jeseni, mdi saje- kupce. Letos se je gostilničar- njuje Irena. Zanima nas, ali dar uporabljajo izključno sol nje (Oancanje) pa ni od muh. jem, večjim žirovsldm pod- je veliko dela z zeljem trudi iz Sečoveljskih solin. Podro- BogaUjevi s.o letos posadili jetjem, domu za starejše v skozi leto. "Kar veliko dela bnega recepta priprave niso kar 11 tisoč sadik, sicer pa Črnem Vrhu in drugim pri- imamo, saj škropimo le na želeli izdati- f 9 V GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 ZANIMIVOSTI inf6@g njih se ra^aáča žejo nič kaj lepo podobo. Do* cesti, pred postavitvijo si pa jim nekako ne gre od rok. plevel, ena je prevzela funk- mačini srao se na njih neka- lizacije za zimsko plu Ob cesti, ki vodi iz Jereke do cijo odlagališča odpadkov, ko navadili in jih nití ne opa- našli nekaj Časa in hišice Oi Mrzlega Studenca na Poklju- druga je prestavljena in za- zimo, zgleda, da ravno tako stranili. Hvala! 'i i L" • t i Razmišljanja o vzgoji Avtorica: socialna pedagoginja Damjana Šmld Gorenjski Glas v GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pci^ta: maiioglasi^g-glas.ii www.gorenjskiglas.si Tudi učenjeje Lahko p rij etn o Priročnik ZQ samostojno učenje 10 / 20% popusta Gorenjski Glas nftročanjd na tolofon: 04 201 42 41. e-pošta: narocnine^-glas si, wtw. Skupina Tuš je iz majhnega tokainega trgovca postaia edini slovenski velÎKi trgovec / svoji panogi. Poleg Slovenije smo dejavni ie v Srbiji, Bosrji In Hercegovini ter Makedoniji. Zaposlitev nudimo preko 4000 ljudem, na več kot 100.000 m2 procajnih povríln pa deluj« 232 poslovnih enot. ★ } Postanite del družine Tuš s \ s i -i V kolektiv naše restavracije v Planetu Kranj vabimo: Pizzopeke (m/!) Natakarje (m/!) Kuharje (m/z) Od vas pričakujemo: • ustrezno strokovno izobrazbo (pizzopek, kuhar: kuhar ali 4. stopnja katerekoli smeri, natakar: natakar ali 4. stopnja neobvezne smeri), « da ste učinkoviti» ambiciozni in prijazni. Ponujamo: • zaposlitev za določen čas 3 mesecev, z možnostjo kasnejše sklenitve pogodbe za nedoločen čas, • stimulativno plačilo, odvisno od uspešnosti dela, • plačilo dodatnega pokojninskega zavarovanja, • redno usposabljanje in možnost napredovanja. si Vse, ki vam delo pri nas predstavlja izziv vabimo, da pošljete pisne vloge na naslov: Engrotus d.d., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, s pripisom: "za restavracijo Planet Kranj" ali na elektronski naslov alenka.skobrne(^tus»si« i i \ é f 20 ZANIMIVOSTI info@g-da5.si GORENJSKi GLAS Četrtek, 30. oktobra 2008 Kran) Donacija Vzajemne Kranjskim vrtcem Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je Kranjskim vrtcem donirala 2500 evrovza nakup igral in Športne opreme. "Skozi igro nail najmlajši nevede skrbijo In hkrati gradijo zdrave temelje za kasnejša obdobja svojega življenja. V duhu vzajemnosti In razvoja družbe na primarni ravni * skrbi za zdravo In kakovostno življenj«, smo se odločili, da pomagamo Kranjskim vrtcem pri zbiranju sredstev za r^akup Igral m športne opreme," je povedal predstavnik Vzajemne zdravstvene zavarovalnice mag. Janez Pustatičnik. "S tem denarjem bomo kupili kolesa, tricikle, rolerje In še kakšno Igračo, ki bodo šli med približno 1400 otrok v 13 naših enot," je povedaia Danica Gaber, ravnateljica Kranjskih vrtcev. S. K. Donacijo so predali v vrtcu janina v Kranju. Med otroki, od leve: direktor Vzajemne • PE Kranj Matjaž Faj^r, Danica Gaber in janež Pustatičnilc / fw> nm D«ki Prsodvor imenovana komisija za prikrita grobišča Na zadnji seji je občinski svet v Preddvoru na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejei sestavo komisije za evidentiranje prikritih grobIŠČ. imenovali so petčlansko komisijo, v njej pa so fr^nc Gašperlln Iz Bašlja, Marjan Corza z Brega, Branisfav Likozar z Brega, Jernej Nunar z Zgornje Bele in Rok valjavec Iz Kokre. D. Ž. OBČINA jESENICE Razpisna komisija za Î menovanje direktorja ) EKO-IN, Jesenke Cesta železarjev 6,4270 Jesenice Razpisna komisija za imenovanje direktorja jEKO-IN, [esenice razplsu/e prosto delovno mesto DIREKTORJA (m/ž) javnega podjetja |EKO-IN, Jesenice Besedilo razpisa si lahko ogledate na spletnih straneh občin Jesenice in Žirovnica ter na spletni strani javnega podjetja JEKO IN, jesen tce; .St. www.zirovnica.si. wwwjeko-in.si Jesenice^ 30.10.2008 Predsednica razpisne komisije Vera Pintar RESTAURANT MARCHE GOSTINSTVO d. o. o. Notranjska cesta 71.1370 Logatec ISCEMO SODELAVCA! Za ûôto v prijetni okrepčevalnici Vokio I na počivališču Vok-)o pn Kranju: KUHAR - SLAŠCiCAR (M/ž> -1 delovno mesto Zaželena je Qosliiiska izobrazba, ni pa pogoj Ponujamo dek) za določen čas. z inožnosiio podafjianja, stimuiattven osebni dohodek urejene delovne pogoje, ff)ožnosl izobraževanj m napredovanja v sKuDini Marche Interr^tf^onal. Intonriacije: Milena Zakrajšek. gsm. 041 /386 614 e-pošta ,milena.zakrafsek(^marche-restaurants.com Draži se tudi vodo V občinah Preddvor In Cerklje se bodo povišale cene preskrbe s pitno vodo, v občini Kranj storitev odvajanja odpadne vode. Spremembe tudi za Jezersko. V občinah Cerklje, Preddvor, Naklo In Šenčur bo nov tarifni sistem obračunavanja storitve ravnanja 2 odpadki. Suzana P. Kovačjč V občinah Cerklje, Preddvor. Naklo in Šenčiir se bo spre li enil način obračuna- vanja Storitve ravnanja 2 odpadki. "V teh občinah bomo uvedli tale tarifni sistem obračuna storitev ravnanja z odpadki, kot smo ga v letošnjem letu že uvedB v občini Kranj. Z novim tarifriim sistemom bodo gospodinjstva plačevala zbiranje in odvoz odpadkov {osnova za obračun je števUo oseb v gospodinjstvu), deponiranje odpadkov (osnova za obračun je velikost zabojnika in šte- 2 3,5-odstotno povišanje. Nova cena za gospodinjske uporabnike brez 8,5-odstot- nega DDV znaša 0.1383 evra/m3 (sedaj je 0,1120 evra/m3), za pridobitno dejavnost pa 0,2013 evra/m3 (sedaj je 0,1630 evra/mj)," je povedala Škrabčeva. Mesečni izdatek gospodinjstva, ki porabi 15 kubičnih metrov vode in je priključeno na kanalizacijsko omrežje (torej poleg porabe vode plačujejo Še storitev odvajanja in čiščenja), je zdaj 13,58 evra, po podražitvi bo ïa ev- rov. Občina Jezersko se je z vilo mesečnih odvozov) ter tarifnega sistema je bila vsemi dajatvami in dav- občinskim Odlokom pri- okoljsko dajatev za onesna- zato nujna. Nov način obra- kom), ki porabi 15 kubičnih ključila na javni vodovodni ževanje okolja zaradi odla- čunavanja tudi spodbuja lo- metrov vode in ni priključe- sistem, za upravljavca pa izganja odpadkov (osnova je čeno zbiranje odpadkov; več no na kanalizacijsko omrež- brala Komunalo Kranj. In velikost zabojnika in število ko jih bodo občani ločevali, je: v Preddvoru je trenutno koliko bodo občani plačevali mesečnih odvozov). Občani manjši zabojnik bodo potre- mesečni izdatek za gospo- za preskrbo s pitno vodo kot povzročitelji odpadkov so s trenutnim načinom ob- bovali, manj bodo plačeva- dinjstvo 16,32 evra, po povi- zdaj, ko imajo novega li," je povedala Klara Škra- šanju bo 16,91 evra. V obči- upravljavca? "Mesečni izda- računa nesorazmerno obre- bec iz JP Komunala Kranj. ni Cerklje je trenutni me- tek gospodinjstva, ki porabi menjeni s stroški ravnanja z Povišale pa se bodo cene sečni izdatek za gospodinj- 15 kubičnih metrov vode in odpadki, saj se v teh obči- preskrbe s pitno vodo v ob- stvo 16,30 evra, po poviša- nah še vedno zaračunava činah Preddvor in Cerklje» nju bo 16,99 I® storitev po kvadratnih me- kot so povedali na Komuna- spodinjstvo priključeno na trih stanovanjske površine li Kranj, je glavni razlog za kanalizacijsko omrežje, se oziroma po odvozih, neod- to zaostajanje prodajnih cen pJačuje še storitev odvajanja ni priključeno na kanaliza* cijsko omrežje, bo 19,91 evra," je povedala Klara Škrabec. Vse podražitve se bodo visno od tega. koliko članov za stroškovno ceno. Poglej- in čiščenja komunalne od- poznale na januarskih pol- Šteje posamezno gospodinj- mo, kakšen je sedanji in padne vode. Storitev odvaja- ožnicah, na katerih bo obra- stvo oziroma koliko odpad- kakSen bo nov mesečni iz- nja pa se bo povišala v Mest- čun storitev za mesec de- kov povzroči. Sprememba datek za gospodinjstvo (z ni občini Kranj. "Potrieno je cember. Energetika gre prodajo Občinski svetniki soglalajo, da gre preddvorsko podjetje Energetika v prodajo. Izklicna cena na licitaciji naj bi bila šeststo tisoč evrov. Danica Zavri ž ubij? biia lahko opravljena že do do uporabnika, bo zagotov- .. .....................................................................konca leta. Odvetniški hiši ijeno servisiranje v primeru Preddvor • V Preddvoru že so tudi že naložili, naj pri- okvar? Podjetje Energetika dolgo razmišljajo, kaj naj s pravi besedilo pogodbe. V ima že sedaj koncesijo za podjetjem Energetika, Id se primeru, da lastniški delež proizvodnjo in dobavo to- ukvarja z daljinskim ogreva- Energetike za predlagano plome energije, koncesijsko njem na biomaso in je v ob- kupnino ne bo prodan, se razmerje bo ostalo tudi na- činski lasti. Na četrtkovi seji cena postopno znižuje do prej, enako obveznosti, ki 70 odstotkov vrednosti predlagane cene. izhajajo iz tega, so pojasnili svetnikom. Občinski svet O prodaji Energetike so v obdrži tudi vpliv na cene občinskega sveta pa so soglašali s predlogom, da ga prodajo. Sedanji direktor Energeti3ce Preddvor Janko Preddvoru v preteklosti že ogrevanja, poleg lokalne ob- Maček je poročal o cenitvi večkrat razpravljali, razmiš- lasti pa jih mora potrjevati podjetja, ki je bila opravlje- Ijali so o tem, da bi obdržali tudi država, saj so ceiie ener- na letos in po kateri je ko- četrtinski delež v podjetju gentov pod posebnim reži- tlovna oprema vredna 255 ti- ali pa ga prodali v celoti, saj mom. Kadar je doslej občina soč evrov, nepremično pre- sami niso usposobljeni za želela, da se cene za uporab- moženje pa 471 tisoč evrov. upravljanje s takšnim siste- nike ne povišajo, je skrbela V preteklosti se je podjetje mom. Svetniki so tokrat za pokritje razlike. Tudi za otepalo z izgubo in ima še pred odločitvijo o prodaji ce- naprej bi bilo lahko tako, nekatere terjatve, sedaj pa je lotnega podjetja izrekli vrsto vendar bo najverjetneje novi po Mačkovih besedah reziil- pomislekov. Bo imela obči- lastnik sam skrbel za to, da tat poslovanja pozitiven, na še vedno vpEv na obliko- bo s ceno konkurenčen, saj lastninski delež pa je po iz- vanje cene daljinskega ogre- se ob predragem (^evanju vedeniškem mnenju vreden vanja na biomaso? Če je ne lahko zgodi, da se uporabni- 587 tisoč evrov. Tako predla- bodo želeli povišati, ali bodo ki začnejo odklapljati. Ko bo gajo, naj gre Energetika v morali razliko še vedno po- podjetje prodano, pa ne bo prodajo z izklicno ceno 600 krivati iz občinskega prora- več stvar občine, aU ima iz- tisoč evrov. Direktor občin- čuna? Bodo morali pokrivati gubo aii dobiček. Svetniki bi ske uprave Marko Bohinec tudi morebitno izgubo ener- Wjub temu želeli videti, je svetnikom pojasnil posto- getskega podjetja tudi še po kakšna bo pogodba, sklenje- pek prodaje na dražbi» ki bi prodaji? Kakšen bo odnos na z morebitnim kupcem. Meovodê Nov stanovanjsko* poslovni objekt Družba Color je letos prodala vse svoje nepremičnine v središču Medvod. Pro«vod-njo so preselili v Presko. Nj hove nepremičnine v Medvodah ob regionalni cesti je kupilo podjetje MTB iz Maribora, ki je novi lastnik okrog 12 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča. Na obči* no Medvode so že podali pobudo za celovito novo ureditev tega območja. "Na tej lokaciji načrtujemo odstranitev obstoječih objektov in gradnjo sodobnega stanovan- jsko-poslovnega objekta. Pritličje bo namenjeno trgovski in poslovni dejavnosti, v višjih etažah pa so predvidena stanovanja višjega kakovost* nega razreda. Parkiranje za stranke bo urejeno na nîvoj-skem parkirišču In delno v kletni etaži, za stanovalce pa v ločen), samostojni kletni etaži," je pojasni! Marko Crujič iz podjetja MTB. Glede na odločitev medvoškega občinskega sveta, bo za to območje treba izdelati podroben občinski prostorski načrt, ki bo območje celovito uredil, tudi na področju komunalne In prometne infrastrukture. M. B. i GORENJSKI GLAS ćetrtek, 30. oktobra 2008 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g'glas. si 21 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 O » oti^ro itfí emaino K poučil • 4o ponedelb m 4/jOI-4MXi. 04/20 M2* 1 ) ill 0^0 iva ^íivrtisovi ml> 4 lit poriifđb v íubnkj : rzre^no uoodr:». )ANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 n 249* ^AX' Q4/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE: 12. - 14. 12.; TRST: 31.10., 18. 11; PAL MANOVAIN TOV. ČOKOLADE: 28. ) 1KOPALNI IZLET BERNARDIN 1.12.; UITOMER S PANONSKIMI TERMAMA a^ 1Z * 26.12. Obvestila o dogodkih oajavgamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Mladinski center jesenice vabi jesenic« - V dvorsni Mladinskega centra Jesenice bo prireditev Potovanje, zabava in učenje! • vtisi, izkušnje in foto utrinki udeležencev mednarodnih mladinskih taborov in izmenjav (Raid Perigord • Francija, Litva, Slovenija,...) v petek, 7. novembra, ob 19. uri; potopisno predavanje Potovanje od Los Angelesa do Las Vegasa in nacionalnih parkov ter nazaj do San Francisca > predstavitev MIha Vahič z naslovom Road trip po zahodni Ameriki pa bo prav tako v petek^ 7. no« vembra^ ob 20. uri v dvorani Mladinskega centra. Komemoracija Kranj • Mestni odbor N.SI Kranj vabi na spominsko sveto mašo za po vojni pobite, ki bo jutri, v petek, oktobra, ob K. uri pri križu za kranjskim pokopališčem. izleti Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Jesenice • Planinsko društvo jesenice organizira v soboto, 8. novembra, planinski izlet Po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje postaje na Hrušici. Celotna pot je dolga približno 21 kilometrov in je zanjo potrebna dobra telesna pripravljenost. Možno je prehoditi le del poti kilometrov) ali pa se peljati do cilja na Čatežu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 7. novembra, do 12. ure. Šenčur * Turistično drušlvo Šenčur v suboto, 8. novembra, vabi na pohod po Levstikovi poti • popotovanje od Litije dc Čateža. Skupne zmerne hoje bo od 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z vplačili (prijavnina za pohod se plača na startu) zbira do četrtka, 6. novembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 8. novembra, tradicionalni jesenski pohod od Litije do Čateža, potovanje po Levstikovi poti. Tura je lahka, primerna za vse planince, hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave po tel.: Manca Sušnik, tel.: 040/336 275, ]anez Krvina, tel.: 533 64 60 aii v pisarni, tel.: 031/345 209, 531 $5 44« Po sledeh Primoža Trubarja Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 15. novembra, turistični izlet Po sledeh Primoža Trubarja. Odhod avtobusa bo ob 9. uri izpred pošte Šenčur. Informacije daje in prijave zbira do torka, n. novembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Na Vitovsko krožno pot Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 9. novembra, na Vitovsko krožno pot Vipavska dolina, po obronkih Trnovskega gozda (Vito v I je-V i to v ska sv. Marija-Vi-tovski hrrb-Kopitnik-Kfnica-Sekulak-Vitovlje). Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. url Izpred Pošte Šenčur. Informacije daje in prijave zbira do četrtka, 6, novembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Na Sv. jakob ob 20-letnici iskrške koče Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi ob 20. obletnici koče Iskra pri Sv. Jakobu v soboto, 15. novembra, vse člane, planince in ljubitelje Jakoba na Sv. Jakob nad Preddvorom. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz med Kranjem in Preddvorom (odhod ob 7.30 s postajališča Št. 1 glavne avtobusne postaje v Kranju), kulturni program, zabavo s glasbo, prireditev pa bo združena s pohodom čez dom na ČemŠeniku. predavanja Venezuela Kranj * Klub študentov Kranj vabi na potopisni večer Dimitrija Duhannoya Venezuela, ki bo v KtuBaru v nedeljo, 2. novembra, ob 19.30. Pri težavah s lačnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljeoie venskih bolezni v Portorolu.TeL 05/640 02 33 Proučevanje Sv. pisma Kranj - DruStvo prijateljev Svetega pisma Vas vabi v soboto, 1. novembra, ob 9. url v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Reformacija in deformacija. Duhovno srečanje bo povezoval Vladimir Odorčič, Vstopnine ni. razstave Fotonični momenti lil Dunaj - V dunajskem Korotanu na Albertgasse 48 bo 6. novembra ob 19. odprtje razstave v sklopu festivala Mesec fotografije 2008: Fotonični momenti lil. Razstavljali bodo tudi Slovenci Tomo Brejc, Jernej Humar, Andrej Osterman in Damijan Švarc. Zapletena toplina Šenčur - V muzeju Občine Šenčur bo v torek, 4. novembra 2008, ob 19. uri odprtje razstave vezenih, pletenih in kvačkanih izdelkov rokodelke Nataše FleiŠer z naslovom Zapletena toplina, Razstava bo odprta do 23. novembra ob torkih in petkih oC 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. ? ^ i bvi vodniki o naravi Cena za pcsamezni vodnik: 19y90 € * poštnina (za naročnike Goreniskega glasa 20% popust) Cena za komplet: 79^60 € * poštnina (za naročnike Gorenjskega glasa: 69,68 €) /AKAINRDELUIHPRI VAS? LUCIIA MULE) Cena 19,50 eur 4 poštnina za naročnike 10% popusta Gorenjski CAèb Gorenjski Glas Za vas belsžimo Ča$ Rešitve križanke Otroško trgovino C A) A Izžrebali smo nagrade križanke Trgovine Gaja. Vodopivec Slavica s.p,, Žirir 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR, prejme Mira 8ožiČ, Železniki; 2, nagrado: dárííni bon v vrednosti EUR prejme Manja BertonceJj, ŠkoQa Loka; 3. nagrado: darilni bon v vrednosti 10 EUR prejme Neža Petemel, Golnik. Nagrade Gorenjskega glasa preimejo: Slana Ažman, Radovljica. Marija Martínjak, Cerklje in Linda Sigmund, Mavčiče. Vsem nagrajencem iskrene Čestitke. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v p^ek, 3. oktobra 2008, v Corenjskem glasu, je bilo podjele Blanka iz Kranja. Na* grajenci: 1. rtagrada: bK^n za nakup v vrednosti 20 EUR: Elizabeta Novak, Kranj; 2. nagrada: bon za nakup v /rednosti \sEUR: Martina jetenc. Irilč; 3. nagrada: bon za nakup v vrednosti 10 EUR: Albin Arzenlek, Visoko. 4.. 5. in S. nagrado, ^i jo pode|uje Gorenjski glas. prejmejo: Nika Kolar. Kranj: Franc Podrekar. ^ko^a Loka in Katarina Kolar, Medvode. Spofuor nagradne krti^nke, Id je bila objavljena v petek, 26. septembra 2008, v Gorenjskem glasu» je bilo podje^ SLOVENSKA POSTELJA. Nagrajenci; 1. nagrada • NADVLOŽEK MOjCA: Ivan l^lj, dst izmere 61,29 m2i L izgf. 1966, dřino obnovíiero-kopalníca in okna L 2004* cena 9^.000,00 i\JK fnoSno$t vMlrtve junij L 3009* Kranj; Pbnina Ih eno»bno VL nad« stropje v Izmeri 41^76 n\2, L izgr. 1982, balkoni dvigalo, vsi priključki, vpisano v ZK, možnost vselitve te* bfuèt 2009» eend 8I.COQ,OO CUR^ Preddvor, «nosobno mans a rdn o v dvonadsti* hi$i izmere 4S,oo mi. hiša zgrajena 1960, stanovanje izdelano L1991, cena 79.500,00 EUR* Kranjt Janina IM> enosobno v nadstr* izmere 33^20 m2, L Izgr, 1983. rïizek objekt, ie ni vpisano v ZK, cena 75*000,00 EUR. Kranji Sorlijťvo v novem ob* jektudvctnsobni v pritličju z atnjcm, povezA^a $ kletjOi kjef sta ie dv< ubi. In shrambo v izmeri >40,00 ms (n dveitirisobna v L nadstr. $ stopni* cami v mansardo in ld?tno shramba v izmen i8i,oo mz, L tzgr 2008, nsdstandardna oprema: masažna kad In prha, talno ogrevanje, eiektn^ ne iatuzljei bambusov parket> vsi lastni priključki, ogrcvartje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mcfTl, cena: stanovanje v pni 280.000,0c EUR, v r^adstr. 290.000,00 EUR. v ceni je fe obraiurran t.s % ODV. Kranji Zlato poljei v mansard i objek* ta novo zgrajeno dvosobno stanova^ nje + kabinet v izmeri 56,83 mz, I* iz* grad. objekta 1933, Lîzgradrrje stanovanja 200S, CK na plin, vsi priključki, tla^i laminati klima« csna 97*000,00 CUR^ Kranj, Vodovodni atolp, trisobno v III* nadstf* Izmere m2,1 \z%r. 1965, obnovljeno 2005, kopalnica WC certtralna na plín, vselitev po dogovoru, cerra 130*000.00 EUR« Kran), Zlato polje, trisobno, visoko pritlićie v izmeri 66,82 ms, delno ob^ novlfeno v letih 2000 in 2003 {kopal* nic» In okna), I. izgr 1961, CK, telefon, kabel, telev*, balkona nj, cena 114.755,00 EOR {27,5 mlo SIT)* HI$E ' f>ROOAMO Kranji Sp* Bftsnica» \lsokoprltli£na, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti Vt9 mi, CK na olle, iel. garaia^ dve parVimi mestii sončna lega, nisa }e lepo vzdrževana. I* Izgradi 1981, cent 320.000,00 EUR* vseltev moina ko» nec leta 2009. Kranj, Clr^e, visokoprjtiična tlorisa 9K$ ms na parceli velikosti 960 mz, I. izgr. 1963, sončna tskadja, nekoli^ ko v hribu, vsi prikljut^i, ck na olje cena 209000,00 EUR Kran], Kokrkai visokopritirčna * del no podkleterra tlorisa 89 m2 na par* celi veihkosti 378 mz, potrebna obno* ve, I izgr* 1957, cena 199.000,0c Bližina Preddvorai enonadstr^pn poslovno-stanovanjsU objekt na par* celi veSkosti 1583 ms, cca* 870 m3 poslovnih prostorov m cca. 195 ms stanovanjskih prostorov* dve garaži, parkirišča^ sončna ie^, I* izgr* i960, postopsma obnovljer In dozidan oc , i9$5*)998, cena 839.000,00 EUR* KriŽei Corenjskai ensnadstropna • dvo stanovanj ska. tlorisa 75 mz \ vsaki etaii na parceli velikosti m m2, I* izgr* 1936, popolnoma prenov* Ijena od L 2004*20c6, CK na plin teL, vse instalacije v \saki etaži ločfr ne. tri parkirišča, ceia 182.000.00 EUR. VIKEND-PRODAMO TrvtenikOHe^ zidan, tlorisa 3X ^Smz na parceli velikosti 478m2, fepa fonina lokadja, garaža, do^cp tla^ kovan, ob vikendu tudi manjša bru^ nar i ca. I* izgr 19971 cend 290*000*00 EUR. POSLOVNI PROSTOR^PfiOOAMO Kran), Savska loka, pntličje v Izmeri 630 m2, I* Izgr. 1952, samostojni vhod, rampa^ možnost parkiranja, viSina stropa 5 m, cena 397*000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR « oddamo v na)6m Naklo, L nadrtr* v Izmeri 50 m2. pri* memo za pisarne, I izgr* 1970, pre^ novljeno L 2004« CK, irrtemat, tele^ Ton, samostojni vhod, parkirna ma sta zagotovljena, ceha 400,00 EUR/meseČnc^ stroški cca. 120,00 EUR slicipaj z ogrevanjem* P^ELA« PRODAMO Kranjf proti Naklefnu, v Industrijski coni 5957 m2 za diiča, parkirilče, cena 168 EUR/m2 in Se cca* iS EUR/m2 za komunalni pnspevek javomik pod Sv. joHom nad Kra* njem za vikend tlorisa do 60 m2 v iz« meri UTO mz, mo2na izgradnja tre^ vikendov, parcelizacija narejena, voda, elektrika po as^ltiran, cana 7^,00 EUR/m? f v 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 Mali oglasi tel: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mâil: malioglasi^g-glas.si Mdle oglase sprejemdmo: za objavo v petiNc - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.001 Delovni Uv. od poriedeljkâ petka neprekinjeno od 8,-'l9,ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA prodam GARSONJERO * Klet. 37 m2, Kamnik cèrOêt. zelo idpá, prenovljena I. 04. opremJier^a, O 040/34M22 8007S94 DVOSOdNO star>ovan(e v Radovljici» v9]lkost 40,86 m2, visoko prttlični. Star^ovanje ni obnovljeno, vendar Je vzdrževano in takoj vsiljivo, 031/628-662 doo7»H KRANJ - lorlijeva ui.. trisobno stanovanje, 3. nad., nw#.gti*ûpm)ekt.s» 04 2341 999 031 67 40 33 PLANINA I, Insobfto, 70 ra2, ZK, pn-iatno, sonćno. prakUčno. Cana 115.000 EUR, Priporočamo ogleO, « 041/754>995 WfM RESNEMU Kupcu prodam mak>stan> v^nje na lepem sončnem Kraju Rsdov* Ijice, Lidodno. tr 041/602-396 oddam ENOS08NO stanovanj», sam^ osebi s poflatnjm DrddplaePom r^ajemnine, 9 040/369-518 «047^?$ LEPO DVOSOBNO 9Ur>ov8r>ie v iíino št .. vodo in elektriko ter 8302 fr\2 temljiéča, tr 004^/664- 41-063 eoo7&)& V PODAEOI prodam $tar>ovan|sKo novogradnjo» 9 05l/38d-822 8007mo V STARI LOKI je v pi^D^ gradnja sta» novanjskega dvojčka, 9 051/388- 82 2 ouu/ Mv oddam STANOVANJSKO hiiéo. 6 ležišč sezonske delavce, tr 040/519^373 P08ESTI prodam PARCELO za dvojčka, z graOOenim dovoljenjem - Naklo 9 051/38S-822 PARCELO z gradOenim dovoljenjem • ikoiia Loka. tr 051/388-622 aoor^n Naklo, prodamo 6000 m' zazidljivo stavbno zemljliče 2â poslovrto gradnjo v bližini Exotrema v i ndustrljsKo ob rt-nl coni. Zemljišče }e de^no komunaJrro opremljeno, je ravnirvsko In lepo dostopno. Cena po dogovoru. Kalan Franci. 041/734-144 t ÈP najamem OBDELOVALNO zenil|o vokoki Bml. ka,g031/e04-918_wrM? POSLOVNI PROSTORI prodam ALJ ODDAM v rtajem vpeljano vrtnanjo na etraJcHvnt loKactji. Telefon za informacije. tř 04t/637-595 ODDAM PROSTORE na Kon^ tř 041/361-100 AQOa&39 KRANJ Tavčarjeva ui. 7, obnovljen po$. prostof (tr^na), vel. 35 m2, 9 04/20-12-074, 041/205-192 «00^200 POSLOVNI prostor 16 m2 v prftlicju stanovanjske stolpnKe v âkofji Lokl, za mimo dejavnost ali skiadiscni prostor, najemnina 7 EUR/m2. 9 041/673- 769 tMTtv MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodiui ODKUP. PRODAJA, PREPIS rabljenih V02II, goto^nsko plačilo, Avto Kranj« d. o. o,, Kranj, Savska 34, Kranj, 9 04/2 O-11-4T 041 /707-14S, 031/231-358 AU0ÍA4. 2.0TDI DPF, 1.5/09,7.100 km kremen siv, dodslna oprema, cena po dogovoTj, V 031/225-670 CrTFOEN Saxo 1.0< I. 00,66.000 km 3 vrata, rumene barve. 1. lastnik, O 04/2S-01-014. 041/44^^23 DAEVi/OO ^no$, 1.00 kjima, saivo volan. kcvkisi^o srebrna, daljša trvedba, redno eervisiran, nove limske gume, 9 041/718^)19 LANCIA Dedra« I. 95 klima, servo, cena e&O EUR, red do 4/09, MITSUBISHI Pajero Plnin 1.6 GD\ 4x4,1. 00, 126.000 km, klima, ABS, lepo ohranjen, 9 040/870430 OPELzaphlra 2.2 DTl. i. 03 el. paket, S.P, tampomat, poraba 6-7 I, prva barva. orig, vtečrta naprava, 9 041/378- 803 6»? 170 SEAT ConJoba vario SOI 1.9,1. 96, 60.000 km, rt 04/59-6>635 TOYOTO landcruíser. diesel, I. 93, dobro oívanjena. 9 041/718-775 0OO7MO MOTORNA KOLESA prodam MOTOR CAGn/A. Canyon, 500 c e. I. 07. 7.700 Km. 29 KW. srebm. seArt^ ran, z opremo, cena 3.600 EUR, 9 031/668^63 MOTORNO KOLO Yâmeha tazer 600. I. 04, «051/315-726 aoo7&?9 AVTODELI IN OPREMA prodam GUME Save eskimo S3 19S/65R15 s platiići za Golf CV, Octevia, Toledo, Leon, skoraj novo. 9 041/229he. 4 m3. deb. 52 mm, deske 1.5 m3, deb, 27 mm In opaž 40m2, šir. 8 cm. 9 041/450- 660 eoci73ss SUHE. tifastove plohe In deske, 9 04/51-61-463 90onts KURIVO prodam ORVA metrska ali razžegana, možna dostava, 9 041/718-019 BRfKETE za kunavo, vreća 20 kg starte 2 EUR. 9 041/946-167 tíXHůn DRVA, brezova, nrastova In bukova, tř 041/920-159 aoûttM STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KAVC. modre barve, kseno o^irodje, 4 okrasne bla2^ne, dim 140x200. i^z- tegijiv v posteljo, zelo malo rabljen, cena po dogovoru, tř 04/23-11*141 GOSPODINJSKI APARATI prodam HLADILNIK 200/50 in praini stroj Gorenje, tr 041/678-494 PROSTOSTOJEČ električni éledilnik s steklokerami&r^o ploàôo, Gorenje, 04/51-21-414. 041/506-274 OGREVAHJEp HLAJENJE pftodam OUNIGORILMK Lamborgeco3, star 4 leta. 9 031/800-464 GLASBILA prodam NOVO, odlično dletonično harmoniko C, F, B 37«-7 aii menjam za staro Be. Es. As, tř 04/25-71-190 Bco7wi OBLAČILA prodam TROJE nosec niskih hlac, tr 5S7>008 OTROŠKA OPREMA PODARIM MAMICI, ki je ostala sama podanm lepo zrbeiko z vlo&om in nekaj opreme za dojenčka, tr 051/427-576 aoors;? MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI p'esi9dl in Icomplet Očala na recept brez doplačila Optika Alek^ndra Qlandla Krani, tel. 04/235-01-23 m Optika Saša Tržič, 9 04/59-22-802 ŽIVALI IN RASTLIN E podarim DVE MLADI mucki, belo-shra barva. tř031/837.293 «w&ss m ga podariti le stanovanju, ker je tako nava^. 9 04/20-46-664 wrk<7 VISOKE, rdeče dalije, lepe pisane perunike in kozarce za vfa^anje, tr 061 /427<&70 ft»'&7« KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI kupim TRAKTOR Ursus In kiperpnkoll co Tetv nostroi. tr 041 /660-664 wrm TRAKTOR Zetor alt Fo'guson, 061/639-777 6«?3i9 TRAKTOR od 30 do 70 KM. lahko tudi v slabéem stanju tef tovorno dostavr« vozilo, t» 041/64^76 KOlUé TRAKTOR Zetor. «031/450-241 PRIDELKI PRODAM JABOLKA, kvalitetria domača, ugodno predajamo, Krnetija Princ, Hudo 1 (pri Kovoiu), Trzlč, 9 041/747-623 »0734S JABOLKA. kjt>rnDir, sbI^ (tudi naribano), sladki možt (tudi pastenziran), bolčni kis in suho sadje, Matijovc - Jeglič. Podbrezje 192, 9 04/53-31- 144 6007523 JABOLKA za mošt, 1 » 04/25-61-551 BOorsM JEČMENinkooizoz a kmvo, suho, 9 040/364.187 KROMPIR, be1l In rdeči ledilni ter krmni, V 031/SdW4& mi4ùi NEŠKROPUENA ^ka - vo&ćenKe, ionatan In druge ter žganje. 9 04/20- 42-397 MT6Í6 NEŠKROPUENA jabolka, 0,50 EUR/kd, 9 061/30^^31 REPO, tř 040/750-993 SENO, kvaittstr« v oglatii^ balah, Ljubno 145, 9 031/309-747 soo'sei SUHA jabolka (krtiijo), neákropliena, Pevno 6, «04/51-20-435 8007») VZREJNE ŽIVALI prodam 4 LETA staro kr^vo, brejo 9 mes, In neskropljer>a jabolka, tř 04/26-03-637 aoo7&73 BIKCA simentalca, 031 /504-048 130 kQ, tř 6Ď076ňé BIKCA simentalca, 031 /687-082 140 kg. tř aciorsu ĆB BIKCA, starega 031/613-709 10 dni, »07567 ĆB BIKCA Starega 14 dn 031/546-634 9 BĎ0r69Ď 6B BiKCE in teličke, v 031/757-786 6037M7 DVE BREJI kravi slmentaikl, tr 04/53-14-937 sco7»i JARKICE v ačetku nesnost), rumeno koren;e, repo in Kolerabo, 9 041 /205-929 «oo7&» KOBILO z žrebetom in obnovljen za- 041/364-504 d007&2e PRAdIČE različno težke, možnost d> Stave. 9 041/724<144 aoo'2es PRASiĆE od 25 tio 70 kg, tř TELIČKO simentaJko. staro en teden, tř 04/51-46-966 KOribtt TRI Ć6 bikce, stare 10 do 20 dni, tř 04/25-71-659 eoQ7672 kupim BIKCA simentalca. starega od 1 do 2 040/133-969 AOOrfitÉ OSTALO prodam HRASTOVE Stebre za kozolec, se ćo-bro ohranjene, ugodno, tř 04/25-01-171 ao07&ifi POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE» TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TIR UPOKOjENCE. do so % obr., obveznosti niso ov?ra. Tudi kre- dKi na osnovi vozila in leasing). Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukovec Robert 6.p,, Mlinska 22, aooo Maribor, 02/2S2-4S-26» 041/75C>-S6O ZAPOSLITVE (m/i) nudim BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežbi ter več dehtet za 2 do 3x tedensko, Dek>vni čas m [Pačilo po dogovoru, &pec Monika a.p., Veiesovo S6a, Cerklje, tř 040/330-080 êCOfVÎ Iščeš delo? www.ms-kronLsí KUHARJA/tCO zaposlimo v piceriji BIT, Oeteijioa 10, v Tržiču, lahko tudi mlajdi upokc^enol, 9 040/661-964 800'3S3 TKQOVKO v tekstilni trgovini iéčem za honorarrx) delo v popoldanskem času, trgovina Nina, Sr. teřa 41, Preddvor. dC07&M ZAPOSUM natakanco za strežbo, Bistro Enka, Nazorjeva 1, Kranj, 9 041/616-417 wflsňt ZAPOSLJM dekieza delo v Sanku, Bar JorrJan, Žiganja vas 52, Križe, V 040/516-024 ZAPOSLIMO prodajalko za de^o v živilski trgovini, dobro plečiio. možnost za nedoločen čas, Irkama Zavrtik, d.o.o.. Uublianska c. 36 a, Kranl. tř V s/sřemu DON DON se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo in prodajo p&kovskih izd&licov. S/o/no str&mimo k Iftovacijam In novostim. V svojo sređ/no vabimo kandidate za delovno mesto LINIJSKI VODJA V PROIZVODNJI SENDVIČEV (m/ž) Delo obsega voden]© Hnij© Izdelave sendvicev. . skrb za točno Izvojanje tehnololkego postopko. kvaliteto Izdelkov in spcStovonje higienskih predpisov. Delo poteka v proizvodnem obfotuV Kranju, delo je v dveh izmenah, Izbranim kondidotom ponujamo stalno delovrko razmerje. dlr>amlČno delo v mladem timu. stimulativno r^agrojevanje ter možnost dodotnego strokovnega Uob;ož©var^ja, P1srr>ôrvô prc^r^ z žívfjónjepísom In opisom delovnlt> l Okuiant poililte no naslov: * h DON DON. d. o. ^akio, 9 04/53-06-565 ZAPOSLITEV dobi kuharica. picopek, kuharski pomočnik/lca, Kfjb Kovač, Andrej Marfniek s.p.. GCava oosta i, NakJo, 9 031/339-003 ZAPOSLIMO več voznikov za dostavo tirane na dom, ptoopeka in kuharico Kranja z okolfco, Ttianik, D, Brttof 120, Kranj, 9 040/230-556 eco^ase ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte ai wvbTw.sinkopâ.si, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 67, Žirovnica, tř 041/793- SW4V ZAPOSLIMO dve ovetiičarki za delo v trgovskem centru. Pisne proènje z žK^ jenjepisom pošljite na riaslov: Flora d.o.o., Zq. Bitn)e 133, Žabnroa âMraifi iščem DELO na področju prevajanja in instruiranja angleškega jezika za Oš in Sš, e 031/323-236 soo/i» IŠČEM DELO • pomoć prf gospodinj akih opravilih, lahko tudi pii starejii alf invalidni osebi, 9 031/628-292 a0073$6 ^ IŠČEM DELO. strojnik TGM, delam na strojiti, bagerjih, rovokopačíh, naklada čih, bofcatili' In valiaiiřh. 9 051/849- 615 600743^ IŠČEM DELO r\a vasem domu, čćšć^ nje, pomoč pri drugih opr., Kranj okoih ca. Třlic okritoa, 9 031/227-726 ONE MAN BAND, igranje na oUelnh cah in zabavah, tr 031/595-163 eoo'M« POPOLDANSKO delO, 9 041/356- STORITVE hudim ADAPTACUE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite àker^, urejanje In tlakovanje dwisč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyqi d.n.o.. Struževo 3a, Kranj, 9 041/222-741 8C08004 ASFALTIRAtUE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, polag. robnikov, prafniti pio&č, ćzd. betonakih in kamnitih škarp, Adrov>c & Co, d.n.o,, Jelov-èkova 10, Kamnik. 9 01/639-46-14, 041/680-751 W0W11 ASTERIKS SEN6LA Rozman P^, s. p., Senično 7, Krtže, tel.: 50-55-170, 041/733-709; ž^uzi/e, roloji, roiete, lamelne zavese, piise zavese, komamiki, maíKize, ww.asteríks.net sooea^a STROJNI TLAKI • ESTRIHI m uqodno \ 031/688 Boštlan S0076XP SELJENJE notran^h proslonsv, kflan)e sten in stropov, premazi oken In vrat, odstranjevanje tapet, barvanje tasad in napuščev vam nudi slikopleskarstvo Pavec h/an s.p., Podbrez^ 179 , Ne-kio. tr 031/39-2&^9 bco6»23 DELAMO vsa zidarska dela, rvotranje omete m tasade z našim ali vašim mar terialom, A/janitu d.o.o,, Žabnica 47, Žabnica. tr 041/266-473, 041/678- 386 FL0RIJAN1, d.0,0., C. na Brdo 41, Kranj izveia vsa gradbena d^a od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, omeb fasad, kamnite škarpe, tlakov^ nje dvorišč, tr 041/557-871 IMATE pisarno, stanovanje, hišo, časa za čiščenje pa vam primanikuie? Kudim čiščenje pisam, stanovanj in hiš. Maneta Kumer s.p., Zg 8mik 136, Cerklje. 9 064/105-251 IZVAJAM v^ grad{>ena dela, adaptacije, notranje omete vseh vrst, lasade, hitro in poceni, Adil Sopaj s.p.. Sr. 8it- nje3l, Žabnica, tř 041/663-009 IZVAJAMO sanacije drmnlkov, vrtanje, zidava, morrtaža novih, popravila tl> nh, nudimo d^mne obloge, dimne kepe, Novak &Co, d.n.o., Ljubljanska 89, Domzaie. 9 031 /422-800 sooeeds KfTANJE in beljenje, hitro in kvalitetno. Nshttgal Roman s.p., Šonijeva 19, KranL tř 031/50S-168 NUDIM vsa síikopleskarsKa deU, izd^ lava fasad, polaganje vseh vrst talnih otDlog, Volčanšek Aibin s.p., Kidričeva 7, Jesenice, 04/586-98-35, 9 041/873-706 PREKRIVANJE STREH od 3,6 EUR/m2, možna dobave 30% cenejše Kritine, Marko Denink s.p,. Glavna cesta 12, Naklo, 9 040/464-116 «00711« RAČUNOVODSTVO, protesionalno in kakovostno. OSSAT, d.o.o.. Planina 3, Kreni, tr 031/267-537 SLO DOM • stene, stropi knaut. arm-strong; izd. podsireh m adaptacije stanovanj; laminati. okna, vrata. str. okna valux; pleskarska in vzdrževalna dela, SLavKo Mamotič s.p.. Suška c. 28, Šk, Loka, «041/606-751 8007165 STROKOVNO osebje nudi pomoč na domu in dnevno varstvo starejšim osebam v Kranju in okolici, Dlamed, d.o.o., Partizansica c. 10, Kranj, tř 040/674-491 «co?«»« VIJOSA, d.o.o.. Tomšičeva uL 40, Kranj, vsa gradbena dela, adep- tacije, vse vrste fasad, zunanje ureidit- ve In notranje omete, It 031/451- 420 ŽALUZIJE * notranje ^ zunanje, lame^ ne, panelne in piise zavese, roloje, screen senčila izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, d,OsO,, Mavsaneva cesta 46, Notranje Gorice, tr 01/365-12-47. 041/334-247 l&ČEM IŠČEM občasno pomoč na domu (go spcdinjske opravila, predvsem kuhanje), tr 040/463-623 8Û075S v 1 J GORENJSKI GLAS četrtek, 30. oktobra 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE info(S>C'Sl^s.si 23 ZASEBNI STIKI 36.000 POSREDOVANJ. M.ÛOO po- inanstev v preteklem letu je karakteri' stika žeartne posredovslncd Zaupanje zi vse generaciie« ki {K}£feduje po v$ei Sto, « 03/57-26-319. 031/505- 03V336-378 SOMOO« 99*LETNI skromen moékl z otrokom iš6e postero đ^Oeza ski^nozMjenje, 9 041/229-649 ko7Z?9 DEKLETA brezplačno ko spoznate lanti» 7A L^krAHA TAAAA VAjrM 9 vse države, tt 031/836^78 WWW.GORENJSKIGLAS.SI MLAD. akromen, preprost, uapeien moèk( hrepeni po trajni ljubezni. V 041/95Ô 192 «oorsao SPOŠTOVANA, če al ostala sama in s želiš nežno moèko roko In poétenc $n:e. pokh6i, tr 041/002^95 aoorsn U u vv.pogrťhiíik.com ZAHVALA V 95. letu starosti je umrla nala draga man^a. stara mama, tašča, sestra in teta Ivana Kos loj. Pinui, Maticova mama 12 Gabrka pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljulemo vsem sorodriikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev sv. Tomaža v Brodeh, Zahvaljujemo se tudi tistim, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Demkujevi, paUonažiiiiiia scsirdiiia Did^d iii Nataši, ubči* ni Škofja Loka. socialni službi Škofja Loka, kaplanu Tmetu Skoku za lep pogjebni obred, pogrebni službi Akiis ter pevcem Zupan. Žalujoči: njeni domati. sinova Polde in Jože. hčeri Statika in Ani z družinami ter sestra Francka in brat Lovro Gabrk, 18. oktobra 200S sporočilo o smrti Jessn razgrinja sive pajčolam, poslednji listi pidajo s platane... Oton Župančič V 91. letu nas je sapustila Ivana Belčič Pogreb drage pokojnice je bil 25. oktobra 2008 na kranjskem pckopališču Slu Frane z družing, brat Jemej, vnukinje Iieua, Eva, Muj(;a, Ana, pravnuk Nejc in dn^ sorodstvo, Kranj. Lavrica. v oktobru 200S Ni 5mrt iísío. kar nas loči, in življenje ni. kar druži nas. So i«2Í moinejit. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čis. (M. Kačič) zahvala v 83. starosti nas jc zapustila naža draga Marija Balazic Ob boleči Í2gubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodr\ikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečera sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju bohi^ce Golnik, Kliničnega centra Ljubljana • Kardiološkega oddelka in CIIM. sodelavcan Upravne enote Kranj. Občinske uprave Naklo, Telekoma PE Kranj, članom Planinsiœ skupine FT Kranj, JD Camium Kranj, Kranjskih tabornikov. Društva upokojencev Kranj, Z2B Kianj, sosedon iz Šorli- jeve 8 in stanovalcem Valjavčeve 14 Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Mestnega pokopališča Kranj, pevcem.in izvajalcu Tišine. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala, da ste nam v težkih trenulkih stali ob strani Vsi nieni Kranj, 22. oktobra 2008 V SPOMIN Želeli bi. da bi bil še med nami, a eno leto smo Že sami, naš dragi Emil Grah Pogrešaino te! Hvala vsem za molitve, prižgane sveče in dobre misli ob njegov em grobu. ZAHVALA V 85. letu nas je zapusti] dragi ata in dedek Alojz Pivk Omejcov ata s Hotavdj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cve^e in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej bi se zahvalili dr. Nadji Šubic, bolnišnici Golnik. Danijelu Vehar^u in (unju Ku-marju za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Lovske družine Skofja Loka in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi v spomin Rad bi ohranil samo to malo, kar je najbolj mojt, kar se v drugih ne ponovi, kak d roben sporni n, k i zvonko poje, da me zasidra v času, ki ga Še rti, kak droben spomin, ne bo minil, da bo pričal zame: nekoč je èi// (Ervin Fritz) Lado Košnik 25 let bo minilo 31. oktobra. Misel na tebe • še vedno živi! Živi v srdh vseh tistih, ki ne pusti'O, da zbledi • ki ne pustilo, da spomin umie... Saj le to - je tisto, kar lako močno boli ». Mi. ki smo te imeli radi... Prišel je težki Čas slovesa. naj (voja duša spokojno gre v nebesa. Vsak dan lučka ti na grobu ho gorela in naia ljubezen te uečno bo grela. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naŽ dragi Anton-zvonko Justin roj. 1932 Í2 Kranja, Begunjska uJ. 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji potL Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in medicinskemu osebju bolnišnice Golnik odd. 700 in 200 ter dr, Teranovi za njene obiske na domu. Naša zahvala gre tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Navček. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Zvonka in Erika z družinama 1er osblo sorods^ Vsepoi'sodje delo tvojih pridnih rok. Sedaj v grobu spiš, a v mzjfK sm^ še živiš. Hvaia za tvoje plemenito srce ZAHVALA V 7V letu Las je po hudi bolezni za vedno zapustil ljubljeni mož. skrbni ati. stari ata. tast. brat. strk, boter in bratranec Metod Zorman iz Vopovelj 13 Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste v življenju zanj karkoli do- brega storili, zdravnikom in zdravstvenemu osebju za lajšanje bolezni ter vsem. ki ste ga v Času njegove bolezni bodrili in obiskovali. Zahvala vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili, darovali za sv. maše, cvetje in sveče, Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obied ter govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem. ki ste ga v tako velikem Itevilu pospremili na njegovo zadnjo pot, ter vsem, Id stenam v teh težkih crenut^h nesebično pomagali, nas tolažili, izrazili sožalje in zanj molili. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi Vopovije, 24. oktobra 2008 ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi. brat. stric, tast Ivan Naglic p. d. Gašperjev Ivan iz H rastja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in uscna sožalja, piodar- jeno cvetje in sveče. Zahvalfujemo se PGD Prebačevo-Hrastje in drugim gasilcem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, praporščakom, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem. trobentaču ter g. Grašiču in g. Zupanu za poslovilne besede ob odprtem groba Lepa hvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem Alpetour potovalna agendja, d. d., balinarjem. Godlarjem, upokojencem, 00 RK Hrastje-PrebaČevo, diabetikom, kegljačem. Komunali Kranj. Emoni Obala, d. o. o.. Udi, d. o. o. k.d. in pogrebni službi Navček, Posebna zahvala pa tudi zdravstvenemu osebju. Se enkrat iskrena hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pob v tako velikem številu in nam ?tali ob strani Žalujoči v9 njegovi H rastje, 23. oktobra 2008 24 i nfo si GORENJSKI GLAS četrtek» 30. oktobra 2008 Anketa Svečka v spomin m IZ srca Suzana P. Kovačič Jesenice • V soboto je prvi november, dan mrtvih. Običaj je, da na ta dan na pokopališča prinesemo sveče in rože. Pa je dovolj, da se pokojnih spominjamo samo na ta dan?. iôtd' Tin« Dok Tone Doli nan "Prvega novembra ne grem na pokopališče, grem pa skoraj vsak teden, zagotovo pa na štirinajst dní. Prvi november.je boli za tiste, ki pripeljejo od daleč enkrat na leto.'' Mateja Pavkovtč: "Na prvega novembra grem na pokopališče prižgdtsveč- ko za sorodnike. Prav bi bilo, da se pokojnih sporni- njamo čez celo leto, ne samo na ta dan." Denis Rekan "Prav je, da se spominu na pokojne poklonimo na prvega novembra, a se jim je treba pokloniti tudi druge dni v letu. Dovolj ;e ena svečka, pa ta s pravili v njihovem skla- kretar Rdečega križa Slovenije. Kranjsko območno združenje Rdečega križa je za sodržavljane, ki so se znaš- dem odstotkov prebivalcev dišću dve ženski, ki sta po< li v težavah," je poudaril. Naj- kranjske občine. skrbeli za najnujnejše, kar le zaslužneišim krvodajalcem Poleg krvodajalstva med potrebovala družina. Sele ta- praznovanje svoje Šestdeset- so se na sobotni slovesnosti dejavnosti Rdečega križa kiat se zaveš, koliko nekomu letnice združilo še s prazno- oddolžili s priznanji, tó jih je sodi tudi pomoč socialno pomenijo ponošeni obleka vanjem dvajsetletnice pobra- prejelo prek 140 krvodajalcev. ogroženim, na kar je s svojo in Čevlji," je končal Velov. Ob dvajsetietnid pobratenja z združenjem prostovoljnih krvodajalcev Doberdob so podpisali tudi listino o sodelovanju. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo deževno'z nevihtami. Pihal bo močan jugozahodnik. Snežilo bo do okoii 1200 m. Čez dan bodo padavine ponehale, v petek pa se v hribovitem svetu spet pričele. Meja sneženja se bo dvigala. V soboto bo oblačno in deževno. Aflincijj RS Ziolroli«, Urad >4 mciwfobEijo ČETRTEK i t t t 10/8^C PETEK 6/1 SOBOTA íi/jjn 8/1 r C O o CelMC o 18/11 "C ÎÔ/14 "C Begunje Na cesto 180 delavcev Elana Včeraj je bil v tovarni Elan sestanek vodstva podjetja s predstavniki delavskega sveta in sindikata. V torek v Financah objavljen podatek, da bo 130 delavcev v Elanu ostalo brez dela, je presenetil vse in vodstvo ga je odločno za« nikalo. Predsednik sindikata Dušan Ferjan je dejal, da odpuščanje sicer pričakujejo, vendar v manjšem Številu: med petdeset in sto delavcev. Ob zaključku redakcije pa smo izvedeli» da bo delo izgubilo i8o delavcev. S. Ž. KftAN) Tudi Kroj v likvidacijo » Po Ibi Kranj» Apuasavi, Gorenjskih oblačilih in Vezeninah Bled morda črna usoda čaka tudi škofjeloški Kroj. Podjetje je v prvih osmih mesecih ustvarilo za več kot po) milijona evrov izgube ir poslovanja, zato uprava z Gregorjem Popo-vičem na čelu po eni strani obljublja sanacijo, po drugi strani pa govori o uvedbi redne likvidacije. Na podlagi te visi na nitki usoda 38 zaposlenih, kr bi delo lahko dobili v novoustanovljeni hčerinski družbi. Uprava zagotavlja, da trna danes dovolj premoženja za poplačilo upnikov. Več o usodi Kroja v torkovi številki Gorenjskega glasa. B. B. GeRKgs Naj pridelek bo 14. novembra Tradicionalna, že 19. pri/editev Naj pridelek 2008 bo 14. novembra v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah, so sporočili iz občine Cerklje, ki je po odpovedi s strani turističnega društva prevzela organizacijo letošnje prireditve, ki jo bo pripravila v sodelovanju z Mladinskim centrom Cerkije. "Kmete pozivamo, da še za nekaj Časa prihranijo svoje rekordne pridelke in jih 14. novembra prinesejo v Cerklje," je povabil cerkljanski župan Franc Čebulj. Kot je že v navadi, bodo tudi letos iskali največje oziroma najtežje krompir, podzemno In nadzemno kolerabo, repo, jedilno in krmno korenje, rdečo in krmno peso ter zeljnato glavo. S. Š. Mladoporočenci Na Bledu so se 18. oktobra poročili: Blaž Gašperiin in Nina Avsenik, Oton Mikek in Violeta Grdinič, Igor Kodre in Neža Eržen ter Uroš Bajželj in Tanja Šuštar. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. r PCÎ PosuAAHO RADIO KRANJ d.o.o. Stfitarieva ul. 6. KRANJ <04) iBi <04) aei (04> 2022 (091) 309-90S MOOteuftM PAX.' (04) 261 {04) 201 fVDMCU» çmmx/ umuH £ poilu: www.raclio-kranj.si