p 

G zdarski vestnik 
Letnik 56, številka 5-6 Ljubljana, avgust 1998 
~.:;N 0011 ~ .. m:t 
r fJK tOO • 1/9 
v tej $te.vifkt 
Mnenja slovenske 
javnosti o 
gozdovih 
Krajinsl!i park Zgornja 
Idrijca 
Prof. Torelli castni doktnr ROKU 
Dlploms:ke naloge 199'7 



® 

PROFESIONALNA MOTORNA ŽAGA MORA ZAGOTOVITI: 
• 
varno delo 

• 
nizke obremenitve s hrupom in tresenjem 

• 
ergonomsko obliko in nizko težo 


• 
mocan motor 

• 
ekonomicnost 


• 
majhne prekinitve med delom 

• 
lahko zaganjanje 

• 
prijaznost do okolja 


Ekskluzivni uvoznik za program 
STIHL® 
in VIKING 

UNICOMMERCE, d. o. o., Ljubljana, Celovška 14 7, tel.: 061/555 458, fax: 061/159 50 85 
in 27 pogedbenih trgovcev in 20 pogodbenih servisov 
D-71336 WEIBLINGEN 
MOTORNA ŽAGA HTI L. 046 DOSEGA VISOK NIVO VSEH 
TEH ZAHTEV: 
• 
avtomatska zavora "IHL 

Quickstop zagotavlja ak_[ivn.? varnostno opremo 

• protivibracijski sistem s štirimi obmocji dušenja 


ter ucinkovit izpušni duši~~-b:­postavljata visoke standarde 
ergonomskih zahtev 
• 
teža ergonomsko oblikovane motorne ž.a~ znaša le 6,5 kg 

• 
delovna prostornina valja je 76,5 cm3, moc znaša 4,1 kW 


• 
nov sistem mazanja ST/HL.Ematic zagotavlja optimalno mazanje in do 50% prihranka olja za mazanje verige, ki jo je mogoce napenjati s strani 


L-kompenzator podaljšuje i vale cišcenja zracnega filtra 
• dekompresijski ventil in STIHL• -START zmanjšujeta napor pri zaga­njanju motorne žage (nižja krivulja) 

• model STl 'L 046 C je opremljen tudi s katalizatorjem izpušnih plinov 
Gozdarski vestnik, letnik 56 • številka 5-6 1 Vol. 56 • No. 5 -6 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal. for forestry 
250 Uvodnik RAZPRAVE 251 Romana RUŽIC Ucinki šibkega sinusnega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah Effects of Weak Magnet ic Field on Spruce se ed germination under Stress Conditions 
258 Marijan KOTAR Razširjenost in rastne znacilnosti breka (Sorbus formina/is Crantz) v Sloveniji 
Distribution and Growlh Characteristics of the Wild Service Tree (Sorbus formina/is Crantz) in Slovenia 
279 Brina MALNAR, Milan ŠINKO Mnenja slovenske javnosti o gozdovih 
Slovenian Public Opinion on Forests 
GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 291 Edo KOZOROG, Matej VUGA Nacrt deželnoknežjih gozdov na Goriškem in Gradišcanskem 
295 Tomaž KOCAR Lubim Slovencom, kteri gozde posedujejo, na znanje in poduk dajemo 297 Strokovno posvetovanje Protipožarna in integralna zašcita gozdov na obmocju Gozdne uprave Senj, 14.-16. maja 1998 STALIŠCA IN ODMEVI 301 Pismo poglava~a Seattia in okoljska etika 302 Zakaj ne padajo vec na gozdarje? IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 303 Nike POGACNIK Veljavni predpisi Republike Slovenije na podrocju gozdarstva 304 Jože KOVAC Krajinski park Zgornja Idrijca DRUŠTVENE VESn 307 Gozdarski ples KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 308 Prof. dr. Niko Torelli -castni doktor dunajske BOKU (Universitat fUr Bodenkultur) 309 Novi rubriki o zakljucnih izdelkih študija gozdarstva na pot 
309 Pregled diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagova~anih v letu 1997 
GozdV 56 (1998) 5-6 


Na vseh nivojih gozdarstva potrebujemo gospodarnost 
Cud"' smq m1, Slovtm<:l (drtavQsm $/oll(lnlje): Imamo pestro ln oh17Jflieno osravo lfJ ogromno nerwvnih znamenWOSII in kako smo !Bl& POnosni, ko norv to povedo lvjol/n na~ pil tem lttpa Jreplfa)O po mml. Vendar lah "pradnosli" ne zn&mo all n~ ZITlQiltfi)O trtiti Kar paglejmo si p11m~r no !ega bl$91& Sote, saj IJ.Jjc/ brozpl~ ut ivajo v njo ni lepo~ i. Podobno je z gozdovi TUjci iz padrotq, kJelimll/0 msnj Ohronjena fJOZdoll(l (po drt111esni lflradbl)
1 

nas pravtako hvaliio m nss vzpodlll/]ojoin nss "$ilijo"vrazl/&le 'zavarovanja", domtJ pese 
mvnsjo mnogo bolj ekonomsko. Seveda, mdl bl ut iR (po rn<;>tno.;tJ llreZPi~} netcll{ ~ cesar doma nimajo a5 Sol jim ne splaca imeti SO$ed}IJ nas vzpodbtilafo 111 zahr8VIIi0 pral«> IIJ!ftl male dr.'avlce korlc!C>rjola avtoc;esra. diJ bl !:Im hi/Jejo pm/<11 SioVfN!§e prspei}IIN /Oiiol v vzhodno. jutnoalt ~ Evropo. Podobne koridot}e !lil) v:zpostavl.mo lud/ za neksl&t& vrste divjadi(~. IIOiks). IQ ne SVfJ1 poli povzrota na~im probJvalcem vrsto no~/!nosU, tal pa ga v 111141 soseltinl, lmmtll' ",. br bl ~ pogosto ne pricakajo prav gostoljUbno. Mislim. da vse l«<r nam sve/Uj(ljo. )ern/jenlo prs* do!leseclnll 
Podobno fs S sanamvnos~ in 1/&tn~$(/o gol!Jov Tl.tdt tu POQDSfo""""""' ')>nM>"""". Aelht1o poudarjanje ekoloških ln socilllnlh lunkCfi ln prspuUa~ QOztiOv Mrwi rl modto, pa 1vdl f/OSPO<Iamo ne. Tako koC je nttumna aldlvnost '"prepoved Jova Vse Ol/IJ/IkO~ nmvni 17lzvojn/ poll. te na ~ ne bl bio ljudi. K&~ pa smo tu. moramo 'tlvnari zn818-..i bof/45M. ~ H t obnooflvimi. -:!rXf tudt gozd, /~ko, da opravQajo ekoloSko, soclalnQ .., gospodl!ISI<o ~ Da, 110 ~ tle$I10o proizvodno vlogo). ki je v B'lle'l/elsi<O in ~urolllnsko pa tudi el<onom$/(0 reYnl ~ P'l"' Q01D1oo fe pomsmbne}Sa kCJI marsikje diugje v razvili E!lrOpi. RIJ&itJJ"' bogala Evropa $8ka obaAnovet/dtll ~ kot Slovenija (ceprav z lesnlml~alogsmi ne 280Stajamo {)ll1V ve/Ito za dttiv/llt'll Ewt>psk~ unjlt, ki so v vrtlU · .$1110nalreljemmestu TomjgozcbllpilnjlhvblsMinovatflll$/f~/Jd~~ zarod/ k stem v nafd drfavl mlli'Sikdo IlA! z.atrll>hne z !Oko. tal/4hl<o ptOd8mo le les. .se dtugo.IWJz QOZda ;ztrtfmo. }flz narodnogospod~ $1ali§c.o ~ ""fJfJTIBITIb. Sewdil motamo ~lo. ~ moraJo gozdovi oprav/jao' tudi ef<o/oAJo) Jn soci8lno tAogo, ob lem. d& se...:ta ".. pi91etnlin1 r1tJ/oJ f/0'/Bine opravljaJO tudi /esnop!tilzwdno Mkcjb. Prr ~8l)I'J fiMJilll'3 l gozdom je poleg eAologftt (lel dele okvir') polrebno upošts'lf!i! tvdi ekonom/Ico (gospodamold}. Prt Mjsl g.e za vlaganja v gozctow ~ ~goJenje gozdov), al vzdttevarftlln~llf2><1iago:zt!ovn ~nogo (golal:ylt, ~ pasek) ali it;koriUan)e gozdov {ptidcb/valtie 18$11). btadll$6 ~ (Jifzetlelo$ff n.ti1IYe (/Mucj goltkN) ln vse vecjega pomena elrdoWI .n sociaHII vlOg gtWJOtl tr10<t1m0 l6$no IJ"(>izYrldno "*>go opntVI/et; r vse veqim "oo&.dkom" Tem z:al>llMWn rauiJtltllm je p1fegojeno t/&.Ao}lMIII {/f:i1!dlll1lld ~ •. kirnotlljo omogo{:lrJ, da bodo gozdovi opr81ifaJ vse s>qe 1110ge llplilii!IIM 70 .,.tudi .ra lesnoptO/Zvudno lliogl:i. 
Se-..da pa se vse ciek> v golfJu ne .lf.ot1ca z !llllogatri javrle f}Old&ts!<e Altbo. lo "' ~ tn ustrliJija ~gozdov. Tu )8 g,t., ZB11telelc. pot1liJJ1Ibno pa je. d& jsiUdl ta pttNfen It> op/JrMIIJn r> rta ~va ID, d& Je rt9Cit01181l0 fJOirvbno (motnol tJxll t:I()T8Vtl ln ro tppodBtOO (~) Anttltl1l ka1ejo. d& pri~ sat:njs n ~ l6f ~fY0111111nic SWrino-~v gozdt:N#t. ~pa sa pn delu fJ0$1Jbej le 
• privatnlt grmJovlh (ciekl opnwiJaJo neusposc/Jft:tli"'*J pojaYflljo ~ ll6$'8Ce. Optuvfja(lje dti v gozrjoliih J8 z:ar.KI p8$l1ih razmer. Id Sli sptetr;njap od lrDrBka do 1tas1ra. IBhvnega flz1ttvJga d&le, l<i ga slroi 111 018/šBp. /18IOiltllQ ~je /!Jhl<.o lil ~~ deb a ptimemo v~ob/j811iml 
pmin IJI<tJio!lrm 1'82m8f8m{rin&mooprotno. 
Driava. Id pr&tZema ~~Selle(je $Uo4kellnandtan/a /risof~n&J>t:Xanj{! d&!•vnosb gozd~mva ln vlog oil/ v gont<M!. nua s Iril".,,.,,. vzvod dosOOI, da bodo gold)vi O()laVflr6 CistoJeSfltJP'Oit•'Odno (go.o;podersko) ~ l<i sopobzago/Hvlja~vseh~spiO§oo/<l:)llstnih ologiJ.Jdlzmotnl. Ne te IU,IIJdlltJ zmanj$of!}o nasree pn relu v gwdavih. botrarJJa dd~ Slottl nmgo vet. 
rMan GRADISAR• 


V"/~· ~ ­
---· 


Razprave 

p 
GOK-1&1 52~ Piooa abies ('<ars1) 2313'8 
Ucinki šibkega sinusnega magnetnega polja na kalitev smreke 11 stresnih razmerah Effects of Weak Magnetic Field on Spruce seed germinnhon under Stress Condl­
uons 
ROfl'<IM t<Ullt' 
1eeek: ""flu!lt. R • ueinli šibkega magnefnega polja na kalitev am• elie v .tru nih •aznwah, Gotda,.kl vos1nlk, &t 5·61t998 V slo\'ef~Š~ri. clt fiL 26. lJbnk; Sfbkih magnetnih pot na(3.itlrl'\8h so \rcas1h tlb!U alt ilabo l.nnavru. Clanek predstavlja te:tvt1ate, ki ka!eJO, da ..$8 v neka·~ti n slresrull !'aZJll8tah ubf\ld poQtejo tudJ tal'n, kjer jth" llomlalnlh nnme:tah 1"!1 T1k~n• f&tullftll bi IC.hko irnuh poine!\ ra gotonc ekologjo. 
K~utna b~st-de; ::nagMIM stltnulac.ja. s1nusno magnetno polje, klice smreke. rast ln kAHtt~tv. nollttnengl!kol, pH, stres-ru pogosl. 
,t.bslr3c!: Rctic. R.; Etreds :lf Weak Magootic field on Spruoe seed germlnation under Streu Condllions. Gozdnrsk'i veAinlk, No. 5.-5:1998 ln Slovene, lii. qocL 26. 
T'*-effeCtS ~f weak magnetic fields on otants are somehmes weak and hardly detect.able. Howevcf, 11'10 Orticlff rtpro-. &ents tu.; resufts, wf"..ch ind:c.ata lhat magnstic field eff&et&. absenl under normal GOfldiiJOOS, may bf! r$vtf!lecl und~ etre.ss eoflcitions. Tl'\e resula: cou~ be importan1 for forest eoology. 
j(eywords: rna-gnetK: sUml.lation, SJOOsoldalmagr\eliC field, spruce seOOs. IJfOwth and g~Hminaction, Potyethylene gtyeol. pH, stressful emironment. 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Mognetna pOlJa v naravi ses1avtja1o zemeljsko slalicno magnetno polje. k1 izhoja iz lastnosti sno\1\ v Zeml,i in n·ha)Ote (smusoidno) magnetno polje. k• na<laja kot posledica peslrega elektromagnetnega dogajanja v ozracju St~ticno magnetno oolje pomeol, da je velikost polja (!.). gostola magnel­oeg• poiJ•i vedno enaka ce pa je polje OJh apce (sern spa<laJO sin•Jsoidna '" cdzna magnellla polja) pa njego·•a vell~osl narašca 1n poJema z neko ffP.Jcvnnr..o. O elektromagnetnih poljih govor1mo, kadar 1marno izvor elektro· mrtgnetneg<J sevanja, ki se širi v ptustor '<et va\ovanje. Tulj3\•a pa je napra\•a, s k:ucro ustvarimo lA mag!letno polJe, velikost elektricnega polja je za ne· marl1iva 
lfel•ke>st (I J g<lSinla) sla ucn ega zemeljskega magnelnega polja je okou 0,05 mT. Vertikalna komoonento tega polja je najvecja na zemeljskih mag­neln•h ool•h (0.067 mT) an nrc n~ mognetnem ekvatorju, horizontafna pa je na1vocja na magnetnem ekva:orj" i0,033 mT) in nic no magnetnih polih Na r~vna nrha1ota Oolja pa so zelo ~ ·bl<a t.j. reda vehkosli 0,00003 mT 1n imajo svote znacil ne fra'<VE!<'ce 1 •. Schumancve resonancne lrelcveoce (7,8; t J,~. 19. '· 24,7 .. Hz). PolJa. ki ji~. us!Vaf)a clovek s svojo tehnologijo (ioauwi1ske naprave medicons'<l aparati. telekomunikacije, oatjno-vodi in elektritne naprave v domcvlh 1n uradih .. ). pa so mocn ejša (reda vefikosb C.0002 do vet m n. P•edV!XIm pa frel<~~ence (npr 50 H.z) niso podoboe 
' Oo R R.. d'PI t:>oo1 SlON, '"''avn m Staticna in niNjxa magne t"<~ pdja tllOI'amorazloc•wati tudi zato. 
lnStill.xlabioetekttomagoetitoin ~er ~bka staticna magnetna 001)8. ka'<lšoo je z eme~sl<o. ninajo bioloSkil novo ~ijo. ~ 26<, IIXlO ljutrl,ana. SI..O 

2:$1 

Ružic , R.: Uc inki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah 
ucinkov, povsem drugace pa je pri_nihajocih magnetnih poljih. (WILTSCHI(() /WILTSCHKO 1995, cit. v RUZIC 1996). 
Biološki ucinki šibkih sinusoidnih magnetnih polj vzbujajo precej pozor­nosti v sodobnih bioelektramagnetnih raziskavah, predvsem zata, ker so ta polja zelo razširjena v našem vsakdanjem okolju, pa tudi zato, ker fizikalna razlaga ucinkov šibkih magnetnih polj kljub številnim teorijam še ni povsem pojasnjena. Znana je, da so mladi, hitro rastoci organizmi, kot tudi organizmi izpostavljeni razlicnim stresnim razmeram v okolju, balj obcutljivi na elektro~ magnetna polja (McLEOD et al. 1992, LEAL et al. 1992, BOLOGNANl et al. 1992, WEAVER 1993). Vzrok je verjetno v tem, ker so živi organizmi fizikalno gledano, nelinearni sistemi, ki v svojem razvoju prehajajo razl i cn~ stanja, ki so tudi v razlicnem casu razvoja razlicno stabilna. Zdi se, da se nekateri ucinki magnetnih polj pokažejo le v neravnotežnih razmerah v okolju 
(t.j. stresnih razmerah), drugace pa jih organizem še uravnoteži in se ne pokažejo. Raziskave kažejo, da motnje v stabilnosti organizma in s tem vecje ucinke magnetnih polj lahko povzroce viri v okolju kot so škodljive snovi. ekstremne temperature ali mehanske poškodbe (ADEY 1984 McLEOD et al. 1992, BOLOGNANI et al. 1992, BLANK 1 SOO 1993). . 
O vplivu magnetnih polj na kalitev in rast rastlin so porocali številni raziskovalci (SMITH et al. 1993, WIITEKIND et al. 1990, CZERSKA '/ CASAMENTO 1994), precej manj pa je raziskav opravljenih na gozdnih vrstah drevja (JERMAN et al1989, KRUG 1990, RUŽIC et al. 1992, 1993). Elektromagnetna polja bi lahko bila tudi eden od sovzrokov za propadanje gozdov (JOOS 1989), saj je škodljivi vpliv kislega dežja in s tem povecane toksicnosti nekaterih elementov v prsti že dolga znan (LJUNGSTROM 1 STJERNQUIST 1993) 
Da bi testirali pomen stresnega okolja pri izražanju ucinkov šibkega magnetnega polja smo v naši raziskavi izvedli poskuse izpostavljanja kalecih semen smreke (Picea abies) 50 Hz magnetnemu polju in hkrati sušnemu stresu ali nizkemu pH. 
2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIAL AND METHODS 

2.1 Rastlinski material 
2.1 Plant Material 
Obravnavano skupino (izpostavljeno magnetnemu polju) je sestavljalo pet petrijevk (9 cm premera s filter papirjem) v katerih je bilo 100 semen smreke (Picea abies (L.) Karsten, Loški potok 1992) razporejenih vzporedno v vrstah, zalivali pa smo jih s 3 ml destilirane vode (cisto ali pripravljeno, kot je opisano v poglavju 'Stresno okolje') pNi dan in 2 ml tretji dan. Kontrolna skupina je bila pripravljena enako in socasno, le da ni bila izpostavljena magnetnemu polju. Torej je bilo skupno število semen na posamezno sku­pino klic (tretirane ali kontrolo) SOO . 

2.2 Stresno okolje 

2.2 Stressful Environment 
Stres z nizkim pH smo izvedli tako, da smo klice zalivali z destilirano vodo, kateri smo pH znižali na pH 2 z O, 1 N H2SOJ in tako posnemali razmere kislega dežja. kat so opisane v clanku FUTAI 1 HARASHIMA (1990). Pufrov 
GozdV 56 (1998) 5-6 



Ružic , R: Ucinki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah 
. uporabili, namesto tega smo opravili meritve spreminjanja pH vode 
. o 
0 ~~~sem e n med kalitvijo._ Ugotovili s~~· da s~ je ~~H pri pH_ 2 ~aztopini "šal do najvec pH 2,9, pn pH 7 raztop1n1 pa se Je zn1zal do najvee pH 5,5: ZVI gnetno polje ni vplivalo na spreminjanje pH. ma Sušn1 stres smo posnemali z zalivan jem klic z raztopino polietilenglikola 4000 (PEG) v destilirani vodi (PEG 176 g/1) z osmotskim potencialom Yr:,sm 4 MPa (opisano v clanku VIRANT-KLUN 1 GOGALA 1995). Poskuse sm~ izvedli tudi s polovicno koncentracijo, t.j. 88 g/1 PEG. 

2.3 Metoda obsevanja z magnetnim poljem in meritve 
2.3 Exposures to Magnetic Field and Measurements 
v raziskavi smo poskuse izvedli s sinusnim magnetnim poljem frekvence SO Hz in gostote magnetnega pretoka 0,1 OS mT 12 ur dnevno 7 dni. Zaradi majhne gostote magnetno polje ni povzrocalo segrevanja tuljav in tako ni vpliva!o na temperaturo svoje okolice. Magnetno polje smo generirali s parom Helmholzovih tuljav, povezanih z ojacevalcem in racunalnikom, katerega program je omogocal natancen režim vsakodnevne izpostavitve magnetnemu polju. Os tuljave je bila obrnjena v smeri vzhod~zahod, iz­merjena gostota zemeUskega staficnega magnetnega polja v casu poskusov pa 0,046 mT. Petrijevke so bile postavljene v sredino med parom tuljav kot kaže slika 1. Homogenost magnetnega polja med tuljavama kaže slika 2. Tuljavi sta bili v kartonski škatli, ki je bila izolirana s stiroporom, alu-folijo in ozemljena. Kontrolna podobna škatla je bila 3,5 m oddaljena od škatle s tuljavo. Poskus je potekal v kletni sobi, obdani z drugimi sobami in tako zašciteni pred zunanjimi temperaturnimi nihanji. Rastnih inkubatorjev ali komor nismo uporabili zaradi prisotnosti zapletenega elektromagnetnega polja v njih; raziskave kažejo, da že elektromagnetna polja tovrstnih naprav sama vplivajo na rezultate (VALTERSSON et al. 1997). Povprecna tempe­ratura v sobi med vsemi poskusi je bila 22±0,6°C, tekom istega poskusa se je spreminjala do najvec ±0,2"C, med obravnavano in kontrolno skupino pa ni bilo razlik v temperaturi. Rastnih komor in termostatov nismo uporabili. Rezultati so bili ponovljeni dva do štirikrat: rezultati so podobni. zato je v pricujocem prispevku predstavljena le ena ponovitev. Opravili smo tudi kontrolne poskuse, to so poskusi, kjer so bile petrijevke postavljene v škatlo s tuljavo in v škatlo za kontrolo, tuljava pa ni bila vkljucena. Sestava raztopi ne za zalivanje ni vplivala na magnetno polje med tuljavama_ Elektricni tokovi, ki se inducirajo na površini bioloških objektov pri uporabljeni gostoli mag­netnega polja so reda velikosti 0,05 ~A/cm 2 , naravni elektricni oziroma ionski tokovi v rastlinah pa so reda velikosti 0,4-21JA!cm2 (GAJŠEK 1993, KRižAJ et al. 1986) 
Dnevno smo spremljali odstotek vzkaljenih semen; ob koncu poskusa, 
t.j. 7. dan, pa smo izmerili dolžino posameznih klic t.j. radikul (do mm natancno) in svežo težo vseh klic ene petrijevke (do 1 mg natancno), le to vrednost pa preracunali na 1 OO semen. Rezultati analiz med tre tirano in kontrolno skupino so statisticno obdelani s Studentovim t testom za pri­merjavo dveh skupin vzorcev, oziroma st' testom v kolikor je predhodni F test pokazal signifikantno razliko med variancama obeh vzorcev. Rezultati primerjav med posameznimi variantami poskusov niso prikazani. Stopnja tveganja (IJ) je prikazana v tabeli in grafu kot·, kjer pomeni • p < 0,05, *k p <0,01, *** p < 0,001. 
GczdV 56 (' 998) 5-6 
Ružt!:. R. : Ucmkl stbkega magretnega polJa na ~ alitev smreke v stresnth r<:wnerall 
-
Slika 1 Shema eksperimentalne opreme (os tuljave leži v smeri vzhod-zahod). En krog predstaVlja 5 petrijevk 
Figure 1: SchemeofExperimcntal Equipment (Field Axis li as in East­West Direction). One circle reprt~­sant 5 Petri dishes 
Stika 2. Pnkaz. homogenosb mag­netnega polja med paroma tulJav Tulja111 ležita na levem tn desnem robu slike. Vred nosu predstavljajo oddaljenost od središca (t.j. O) med tuljavama (v metrih). Temnej~ pol­ja predstavljajo višJe, svellcjša pol­ja pa nižje gostote magnetnega polJa od IZbranega na sre<ltnl (\.J. 0.105mT). 
Figure 2; Atrangement of Magnetic Field Homogeneity between Coils. Cof/s lie at the nght and the !ef! S rde of Drawing. Values represent DIS­tance trem Center (i. e. O) between Cci/s (in meters) Darker Area rep­resent higher, brighter Area lower Magne/te Field Densites com pared to thalln the middle (1.e. O. 105m T}. 




3 REZULTATI 
3 RESULTS 
Ucinki magnetnega polja na rast in kalitev smreke so prikazani v tabeli in grafu. 
Tu lja vi Petrijevke 
Goi/s Petri dishes 
Os tu ljave 
Field Ojacevalec 
axis Amplifier 
Pogled na petrijevke od zgoraj 
Petri dishes top wiev 

o. 1 
-0 . 2 ~~~~==~~~==~~~~ 
-0.2 -o. 1 o 0.1 o. 2 Tako iz preglednice kot grafa je razvidno, da so se ucink i magnetnega polja izrazili le v pnmeru, ce je bil prisoten še stresni dejavnik v okolJU, bodisi sušni stres all izjemno nizek pH, drugace pa magnetno polje samo ni imelo ucmka ne na dolžino ln svežo težo klic niti ne statisticno ~na cil no na kalitev. Prav tako kontrolni poskusi kažejo. da v primeru, ko tuljava ni vkljucena , ni statisticno znacil nih razlik med kontrolno skupino klic in tisto v tuljavi. V primeru prisotnosti raztopine z zelo nizkim pH (pH 2) in hkrati mag­netnega polja, je bila dolžina klic v primerJavi s kontrolo zmanjšana za 20 


Goz.dV 56 (1998) 5-6 


Rubt R I.Jbnld ..,._ .., ,.. no-~ lll1f!U 'SlleSI'ih razmerall 
··=r ..".. 
o D 
ST ST 
T.;>posku:sa 


~n ' 
N OK lnYn) SN(od N) ... 
n (g) SN [odnl 
T 
""oltxper>melll 

(JIJie 
-s· 

371 74 11 0.4 110 
5 1730 O,lltiO 113 '· 
?l .l 
BP &BS 

tOl 
371 ,. 10 o.• 
s , .ti60 O.G<O 
K 
118 
MP 4BS 
s 

361 13 11 0.3 \OO 
s 1.890 o.oco 118 

~ 
K 

31$ 1(, 11 0.3 
5 1930 O.o:xJ 




,. 4. 

372 0 .1 80 
21~ 
Ml'& 
s 
5 1.510 -0.0 •9 93 

17;: 
K 

J80 1(, 5 Ol 
pH2 
5 1 fi20 0.030 
5 2.681i •• 0,061) (101 

1<11 •e Ol 80 
no 
Ml'& 
s 

tOl 
K 

1!10 58 ·-5 02 
s ).100 0.100 
PEG &So" 
'1 ..... 
5 1,287 . 0.~0 
s 

111 15 D.1 61 
216 
MP6 
ee 

f». 
PEG t111o'l 
K 

154 31 3 Ot 
s '•S. 0.010 

Pll!l'l' t ~ ~-""''l __ ... !>O Hz O, lOS mT -.ar>SJ on '"'!o ID!o kiiG •IM!M Vo)(lvl111040 ad,....P_._si'esa(PEG pH2) -t r -ofEif«lo ol S...-~ Ffil/ti:,Q Ih n rOII mT"" lhe Gro-<1.' an<! Fresh Wotgl>l ol SptJJ<• S•td 1»!/S o.~ en~(~! cl~ IPEG.P") 
~' Utgerw:i !PA.S.S orez: ~neqi p(')ljll IR DrO: l tn!$1"J119G Oktll .. O povpc-ecna doli:u10 klif; (~ j rao:kul) 7 -OM (lonltnlru poskus! {W~/'IOUI M~tgrJ.tJC Ftefr! (AWYOgeJengthofseedlings(ie r&dici<toJ • lt!iDIJy ot S..trsssful Er:vlftlMl'itf,f [Conrr01 C r~ SN stardardna napaka (Si&fl<UN'<! EffO() 011P ..,.gne<J'o 110\4 :MN)rl• 6c FHtl<l! % ~~oo knnfrnl.a {knl\lrO!r 1 00~ :• LI'&S( ~N~GMino pol~c bre.t allesnega o11011a (Pcroel'lage ol Cooi.'OI (Control: 100!1.) (MIII)""IIC! F1111d wtfh~Cil SI'<IU~tl E•••"'"'­a;oonj&~,.a ~ec:~ ocmeas.,k. ··~ ·s-1\l.ctv nevk ~ut.enl ~• •1)111~ poUUMt tehts Ratio) (S•odllrtf/S in SwirCfle<I..Q/f Ca,/JI n hMO oe<riJc"'c (Nu'lll.l< r ol Pctn IMI>f.r, S kl.oe 141QSI8v1Wntt f'l\aQfltVICM.U pctpJ ST -~ '"'ka tela 1<1< "" peo.,._ 
(SIIo!JIIr>r)$ f>f>O•od 10 IJOOMIJr Fl'tldi (A-Ff!W>IN•,ightol~---· K kontrojn3 u uoma ""' (Control Group 01 ~., """".ene...._.."."""' post.-..' ~.Tq N oelot,11o tt@'viiO ",~ .,al,en•n scmon ., .5 ~MM 
~·~· T.--ol!'-. Rr»fo N"'9 &"." 

niJ 005kv5 --(tli.2"C)J (Total N<JfTUr al (;e(rrm.olod -rt ~ l't:C'> 0oreoJ PfG -",...,.,. 11'1 'lodel ~",..". glyCol ()< .,.,.",. .. ••INO'• \1 dan) IPot<-" oi90<"'""':Mi .s...a. (ltn O.,." '"' "'"'~ 
140 120 
~· 
l<Btnd 
r 

1 gl 1 
H ,,. 
lo 
". .. ·~ 
•o 

20 4 !$an , ,din edan 7, dlln 

• lit day Stlt doy ftl1 ciay 7th doji 
Gra~,~Qn 1· Pn•ner,ava oe,.inxooJ :r.IRJ6•"le9"' fniifJN11M01 ~SO ~tz IJ 10$ mT nt~~ ~..e • ~ r.-, ,,.._, Plltc.,osti w osa. SraUsricri rez!Jtao predslirAjojo,..,... "*' ~--" -llb.p1o kk • znDn1 ~ \h'olhloD IQo ·•~v!JOJOI'O'fP'eCno š1eotlo vo:l<a"...",-no~ li'<> tA "•WIIr'C) .. ...,... ISI _.,. -.,.,.,(1(1 .,.., < ~ofEfieru ol ~~F-50Hz0.105,.To'lnlllc~""-<>'Sv.-ce~ o..-o­"11<n Prouou /All.setla!J d S:ress StaDsoo:a~RouUb"...._" OIJcrrwx;ea-r-.d.wwJCcn<miG!oof»!*&­
pon.·~t v .we. ,.",.._.. _.._ -d !lotn•-SHo1o pto ,.",. f>tlt ~ 1·-a..." fS)".-as lo< C....OV e;.."tC (K) 

RUžic, R Utinki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah 
-

%'(preglednica), prav lako je bila nekoliko manjša sveža teža klic 1n sicer za 7 % ••. Podobno tudi sušni stres izzove ucinke magnetnega polja. Pri koncentraciji PEG 88 g/1 je magnetno polje zmanjšalo dolžino klic IJ primerjavi s kontrolo za 20 % .. , svežo težo pa za 14 %*'. Pri koncentraciji PEG 176 g/1 je bila dolžina klic zmanjšana za 33 % ... , sveža teža pa za 11 %'.Samo magnetno polje brez stresnega okolja ni vplivalo na rast klic. 
tz grafa so razvidni ucinki fla kalitev prikazano po dnevih ce je bilo prisotno samo magnetno polje, Je bila kalitev samo 4. dan manJša od kon­trole (za 26 %; 5=14, K=19), vendar v nobeni ponovitvi poskusa razlike niso bile statisticno znacilne. V primeru prisotnosti pH 2 raztopine je bit zaviralni ucinek magnetnega polja najbolj opazen v prvih dneh kalitve i~ sicer 4.dan za 55 %\S=S, K=11). S.dan za 14 %'(S=36, K=42), kasneje se je zaviralni ucinek postopoma zmanjšal (6. dan še 10 %' .. 8 :61, K=68)) in ga 7. dan ni bilo vec. V primeru raz1opine, kije posnemala sušn1 stres, je bil zaviralni vpliv magnetnega polja opazen še tudi 7. dan. Pri PEG 88 g/1 se je vidna kalitev pricela 5. dan in je bila manjša od kontrole za 36% (S"'9, K=14), 6. dan za 6% (S=38, K=40) in 7. dan za 16 %*' (8=49 K=58). Pri vecji koncentraciji PEG (176 g/1) se je VIdna kalitev pricela šele 6 dan. kalitev pa je bila manjša od kontrole za 66 %*• (S=S. K=14) in 7. dan za 51 %' .. (5=15, K=31) . 
4 DISKUSIJA 
4 DISCUSSION 
Dosedanje raziskave porocajo tako o zaviralnih kot o pospeševalnih ucinkih šibkih magnetnih polj (SMITH et al. 1993, SINGH et al. 1995, WITIEKIND et al. 1990, BROERS et al 1992, HOANG-NEMETH 1993), naši rezultat! pa so pokazali, da tudi takrat. kadar ucinkov polja ni, še ne pomeni, da se ne bodo pokazali v stresnih razmerah. Absolutnih vrednosti rasti in kalitve med posameznimi poskusi ne smemo primerjati, ker so bili izvedeni v razlicnih mesecih in je bila variabilnost med njimi velika. Tako iz preglednice kot iz grafa je razvidno, da so bili zaviralni ucin ki opazni v razmerah sušnega stresa ali nizkega pH, v normalnih razmerah, ko je bila uporabljena samo destillrana voda, pa magnetno polje ni imelo ucinkov. Zdi se, da je magnetno polje ojaca lo ucinke že prisotne ga stresa. To pomeni, da pn ugotavljanju biološkega ucinkovanja magnetnih polj ni dovolj samo preucevanje razlicnih gostot in frekvenc magnetnega polja, pac pa je zelo pomembno tudi okolje in s tem fiziološko stanje organizma, kar ugotavljajo tudi drugi raziskovalci. Ucinki se namrec lahko pri istem magnetnem pclju v drugacnih razmerah v okolju celo obme jo, npr. iz zaviralnega v pospeše­valna ali obratno (RULIC 1996). Najverjetneje magnetno polje deluje na plazma membrane celic. Znano je, da je membranski potencial celic v stresnih razmerah znižan, zaradi cesar so celice bolj vzdražljive. Magnetno polje bi tako lažje vplivalo na prenos fiziološko pomembnih ionov in s tem na metabolne reakcije (HEPLER 1 WAYNE 1985). Zaradi pomanjkanja poskusov in neposrednih opazovanj v naravi še ne poznamo prave vloge šibkih elektromagnetnih polj, ki na rastline delujejo skupaj l vse številnejšimi onesnaževalci. Ceprav laboratoriJSkih rezultatov ne moremo neposredno prenašati v naravne razmere, pa naši poskus1 kažejo, da i ma stresno okolje skupaj z dolocenimi magnetnimi viri lahko mocnejše ucinke, kot ce bi delo­valo samo brez prisotnih magnetnih polj. 
GozdV 56 (1998) 5-6 

Ružic , R. : Ucink i šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah 
5 VIRI 
S REFERENCES 
ADEY. w. R., 1984. Nonlinear, nonequ ilibriu m aspects of e lectromagnel ic field interactions at cel! membran es.-V Nonlinear electrodynamics in biological systems. (Ur. W.R. ADEY, A.F. LAWRENCE). Plenum Publ. Corp., New York. s. 3-22. BLANK. M. 1 SOO, L., 1993. 60Hz electric and magnetic fields have opposite effects on Na,K-ATPase activity.-V BEMS 
Sixteer;\h Annual Meeting, Copenhagen, Denmark, June 12-16, 1994. Abstract book s. 139. BOLOGNANI, L. 1 FRANClA, F. 1 VENTURELLI, T. 1 VOLPI, N., 1992. Femenlative activily of cold-stressed yeast and effect of electromagnetic pulsed field.-Electra-and Magnetobiology, 11, 1, s. 11-17. BROERS, D./ K RAPE. LIN. ~-! LAMP~ECHT, 1./.SCHULZ, O .. 1992. Mycotypha africana in low-level athermic ELF magnetic fields.-Bioelectrochem1stry and Bloenerget1cs. 27. s. 281-291. 
CZERSKA. z. A.l CASAMENTO, J. P .. 1994. An effect of very weak electromagnetic fields on seeds sprouting and plant growth-ln BEMS Sixteenth Annual Meeting, Copenhagen. Oenmark, June 12-16, 1994. Abstract book., s. 134. FUTAI. K.; HARASHIMA, S., 1990. Effect of sfimulated acid mist on pine will disease.-Journal of Japanese Forest Sci­ence. 72, 6, s. 520-523. 
GAJŠEK. P. 1993. Elektromagnetna sevanja in širjenje valovanja.-Strokovni seminar o neionizirnih sevanjih, Ljubljana 
12. maJ 1993, s. A 1-19. HEPLER. P. 1 WAYNE, R. 0., 1985. Ca lei um and plant development.-Annual Review of Plant Physiology, 36, s. 397-439. HOANG-NEMETH, T. S. 1 THUROCZV, Gy. 1 SZABO, L. D., 1993. Morphological and enzymatic effects of microwave 
rad1at10n and magnetic fields on pea (Pisum sa/ivum) seedlings.-Transactions of the Second Congress of EBEA. Bled Slovenia, December 9-11, 1993, F aculty of Electrical and Computer Engineering. Ljubljana, s. 89. JERMAI\1,1./ JEGLIC, A./ FEFER, D. 1989. Magnetna stimulacija normalnih in prirezanih smrel<ovih kaJic.-Biološki Vestnik, 37.1' s. 45-56. JOOS, K., 1989. Untersuchungen Uber magliche Ein1luss hochfrequenz elee1romagnetische Felder an der Wald.-Technish Mittellung PIT, Zurich. Heft 2, 32 s. KRILAJ, D. 1 PODLOGAR, V. 1 KRižAJ. D. 1986. Pospeševanje ras1i in regeneracija bioloških sistemov z elektricnimi tokovi.-Raziskovalna naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, 42 s. KRUG E 1990. Pollenkeimung unter Einfluss elektromagnetischer Wellen und Felder.-European Journal of Forest Pa­thology, 20, s. 251-255. 
LEAL, J. 1 UBEDA, A. 1 TRILLO, M. A. 1 CHACON, L. 1 SHAMSAIFAR. K./ ABRAIRA. V., 1992. Early embrionic develop­ment may be altered by weak. ELF electromagnetic flelds.-Transactions of the First Congress of EBEA. Brussels, January 23-25, 1992, Universite libre de Bruxelles. Brussels, Belgium. Oral presentation s.1 9. 
LJUNGSTROM, M./ STJERNQUIST, 1., 1993. Factors toxic to beech (Fagus sylvafica L.) seedlings in acid soils.-Plant and Soil, 157, s.19-29. McLEOD. B. R./ LIBOFF, A. R. 1 SMITH, S. D., 1992. Biological systems in transition: sensitivity to extremely low-fre­quency flelds.-Electra-and Magnetobiology, 11. 1. s. 29-42. SINGH, U. P./ RAl. S./ SINGH, S./ SINGH, P. K., 1995. Effect of 50 Hz powerline-exposed water on spore germination of some fungi.-Electra-and Magnetobiology, 14, 1. s. 41-49. SMITH. S. D./ McLEOD, B. R. 1 LIBOFF. A. R., 1993. Effects of CR tuned 60Hz magnelic fields on sprouting and early growth of Raphanus.-Bioelectrochemistry and Bioenergetics. 32. s. 67-76. RUŽIC. R. 1 JERMAN, l. 1 JEGliC, A. 1 FEFER, D., 1992. Electromagnetic stimulation of buds of Castanea safiva Mili. in lissue culture.-Electra-and Magnetobiology, 11. 2. s. 145-153. RUŽIC, R. 1 JERMAN, l. 1 JEGLIC, A. 1 FEFER, D., 1993. Various effects of pulsed and static magnetic fields on the development of Caslanea sativa Mili. in tissue culture.-Electro-and Magnetobiology, 12, 2. s. 165-177. 
RUŽIC, R., 1996. Vpliv sinusnega magnetnega polja na rast kalic smreke (Picea abies (L.)Karst.) in ceške gomoljike (Pisolifhus tinctorius (M.Ich. ex Pers.) Cooker et Couch).-Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška takulteta. Oddelek za biologijo, april1996. 137 s. 
VALTERSSON, U./ HANSSON MILO, K./ MATISON, M. O. 1997. Uncharaclerised physical parameters can contribute more than magnetic field exposure to ODC activity.-Second World Congress for E!ectricity and Magnetism in Biology and Medicine. Bologna June 8-13. 1997, Abstract book, s. 206. 
VIRANT-KLUN, l. 1 GOGALA, N .. 1995. Effect of water stress on release of elhylene in germinating maize seeds (Zea mays L.).-Acla Pharmaceutica, 45, 2, suppl. 1. s. 391-394. 
WEAVER, J. C., 1993. Combined environmental exposures to chemicals and transient magnetic fields: a hypothesis for possible human health hazards.-ln BEMS Sixteenth Annual Meeting, Copenhagen June 12-16, 1993. Abstract book, s. 36. 
W!TIEKIND, E./ BROERS, D./ KRAEPELIN. G./ LAMPRECHT, 1., 1990. lnnuence of non-thermic AC magnetic fields on spore germination ina dimorphic fungus.-Radiation and Environmental Biophysics 29. s. 143-152. W!LTSCHKO, R. 1 WILTSCHKO, W. 1995. Magnetic orientation in animals.-Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York. 297 s. 
Gcz.dV 56 (1998) S-8 


Razprave 

GOK 116 1 Sorbvr totmln~lls (Ctar..lz:, • 11 181 · 8 t5 38 (497 t2) 
Razširjenost in rastne znacilhost i breka (Sorbus torminalls Crant2) v Sloveniji 
D1stribuhon and Growth Cllaractensbcs of ttle Wild SeNICe Tree (Sortlus tormma/is Crantz) ln Slovenia 
M""1an I<OT AA" 

lrv!Ktlr. Ko<ar, M . Rodl~en<>SI "'"""" zneblnoiiJ brokA (S<>to.ro-. Cronlrl v _,. --INk, ~ >& 11198 V $\OV~ttwll 1 povUII<Of'1 +J 1"9•tdn1 Ci k 16 
V eltnku jt prtdOitli!jtll tit ol do fiNn jo raUlr'Jfi'OO~ brOkA v SlcMnf lot vvolo u ._ rNiljkl ~00.1 la dr vr &to. t.!prtviN Slovonii• razmoromo velllco,u ,.., brekl ugodnfih raol~A(.ja'""'_, •• ._.". __ ...,_ fTllllheo So po&oboll• slabo kolto-1 dobel Kor ja bmt ,........,._-.... .,.,. ln Uli-cn.o ~ lllt,o drevMne \'\line Ico! 8j)romljaj00e dtOVM"' ....CO.. Qllo ltrzr\W Z..IO 10 v~ ll!rif1er\ftt 1"'* Iti ..,.,.. r.Mita 1 p~ml 11<1m1, kjer j<l kookUJ•ntno mot oatallh dr-\'l'll motno ...,.._ ._-~ 1 j QloO<>I<lll, .-.­'" z IT'IItlelalnlml $nOVIn bogeltrri tlom• ln v \a5*11U! le;laJ\ z.~ ..,.D • 1 to dObo 2rUtil dO 30 m v.aoko, prt tftnl pt doseže prsni ll'Of!'e< ·V 100·111li!MtprO<ZY0GftHXlOI •...CIIOI80 cm Na -...-It ltltWGOOO-Ipt~OIIOI, 1,0 ·1 ,2anoopogoju,dasokr~jedrevu~ ~10-~~-QIWIOv 1 '"Je povprdevon)'l po tak$nem leou wllko, s_... na -lrgu M OOigO tMano 1>0-$olo. Ico-~· seeoo zrelOSt liSI& drevese, ~~ iO dane• v fl'lojJih ,.....".., lwoh golOI -.,. "* -oU~ IM-.! ln lo to ob pogoju, da borno te SM!oj& uslramo negoYii. Bnrt.t • __,w. oeslcj1h Pit mcnmo 1z1co<-.u11 do ,_ roodeb .... 
pn pornladllvr ., """' z odgin;IU It ""'""'" 
K~utne bestde: b<el.. mi<lorlotna-. vrsla. ........._. <ast.-11111. ,_"" CIO~--·~ sistem, vet..namen$k0 dino dreVQ 
Abstraet I<Qiot, M : Dl<lribuoon and Cltt1wm ~Ol lio6 Will SeM:& T-(Solilw -~~CraN%)"' Siol4rwa Gozdarslo vo•tr11<. No, !Hl/1998 ln Slowno ...., • --~· ~ ~ a. quol. 18. 
The aruc1e pre<Of\\S tooa-,1\ ..,.,.., .,.., --....,.,-.and tile-IG< IM oat~lln!IOUS dodnlr lhe OOPr.Jat<'ln Ol dli$ !Tee $POde<. Allhcugh oho wld -DM ,. allend <rUlNoly '"""1 ,....,.._ ,.., ..... ~ ... ln S"""""•· rts Ihara r11 l!>e 11M slrua~Jrw 10 --.oly ..-.~o~cnoow. 4lle-.. <n ol low ~y. The wid _,,..o altghr d&m•l'dlroo .-.. '~*'"'""'-os • ~ ..... teaa.es •---l!>e tlJtiOUndlng tteG ._., ""'*"' 
1end to supplant k, llwei<ft 1 lo uoualy lUPI><-. and IM1nCIOd10 _",and dry liiM Wl1h lhlllt:lwiOi, -lht """'"l"trWMHi.,."""" """ opoc1os • muc:n.-. engrooc~-to ... c~oep onc1 ~..niOiwN<nls flCh .. mnonrlt. and.nwatmloea..,.,.wtma..........,.longgn>oottV..-.IM.....,-.eiJoeii'QMYPto30mlltl1eogN.and..­
• .. .", "'""'"'"' (olle< • -.Ol 100 .. 120 ~l Ol"""" lhM 60<111 On sutl>tlles_lhe ,e1l1lt( dlatMtat...,. ment omounts lo •.O lo 12 on an e.. ....-, INI the..-.. -...od. .Mhou!lh Ihti pnco ol ~rgt>oquolrty .-ol ,". ~ -no,. •""*""'r hgn. aod ",. -.. b sud>....., an "" European matlr,et It 119'. s-will nr:t 




"""'""'""' lhta-b 

•long ImolO....,. •,.. N1 t. LfllllhOOa liMI whidlllfoln a ~livllty 'I"""Q IOIMI­
oprnenl pn.e reochc:ulbt'!lmai""YN .., __ -we~tM~Ityos-.... ..-".._ tMite l'h ...... kltt6lltand•llltl0td ~~~ t 111tr wtd..,..... u .. r. oldrW 1Qtos.4standlmut' be t:TDIOIWIC. 10 Niki may ~ "'tile,_,.,_ ol-._,-. Il\' muns ol rooloJill<kan. 
Ktywords: _.., lill't'l::e ttee. hetgnlgn:M0'1 ~growtrt. • 4 u al61menda,.lfVo..pl&iorAiiy128m1 mulil putpCII.W «C)p·1tM 
1 UVOD 
INTROOUCTION 
Pqa·A;anre posameZJie d,....esne vrs1e ,e O<IV1SI'o0 0<1 roslr &cll on clove· luJvoga r;Ml3nJa l goldom Ce se ouemo v p<eteklost, vrdtmo. da se JI! 
'P<OidrWK ~·~ 
~$lava r.aS8Qa gozda glede dreV&$noh vrst precej $l)tement•D '" S•cel 

~n~~ v1e ~e l;aill.uCJete ..._ ~()s klunatsl<imo spremembami. Poleg spromemoe ld1me 1"' te na 
L~. II.Uoa jl(ll aJ, S. O deleU ~zn ito crevesn1h v~t mocno vplival ll.t<lr {lovek. Se ~~ 
p 

~ ., ,_.. ""-""""'' _., IS..-ouall>rmor>tt.IJ Crana) '-=="'"--­
UD"""', nf!)90V 11PW v~"' t.OO.IjU Ta!<O .. ~ Sj)le<nenoi ~ ,.-d~~~ kta,ne te< OOZd""e ob l90'"f' gozoro IT\Ojt V~tno ~ "pno,e g-,:cne rno,e \ol pooiC>OoUt ..... ludt vvot., Ga je Il naS>h Vl$0­~··· puJov ozgonllcempm fPinctf~IOZ~. oo seje otvarol v sa:non•, Oblok 10 te v na~a! pumerlo.th na o .. ., n.i~~ !KOTAR 1 811us 19'381 PaiOOiotke ";,~ve OC>Oazlljej() ~,.bila'" drevesna ...-sta oekdBJ v "wh go%dovn J>0901t'lia ••110 llj~o· pelod odknlt na neka) .-soh v s-ove••1• N~ druQI Slrent ~ f8 dOQ!1td.>C'i3 rast.U na našem krasu ~"''" o<l11110 tn se,. prvotne v~t&Cqa, ~~ ,e SOad31a ,. evro--.btrsko 111 severnc-~merd~o l&lo fll)<e<nerMa. da so-. n,ej 1.as10pane ~levtiM sub rMdt~l<t vrsre (CULIBERC et 111 1997) 
Delti (freveSnoh Vlil sa no fll)<.tr0",.115amO tam. ktef je clovei< f)O\fllOCtl ."-por.umot. pogc,evz <leg.oddC'iQ -1~ pa~ dezertifil<acijo ras trše fn .,. ICIM). ""'Poll< !udo tam ki&' se ,e gozo Ohrani 
Vt;rs.J ~ ~lii ...... ZQOldCM. ~Ojeclovei< 9(ll0Ujetr.81 ... ,. isiO ~ar ,e POO""bo'.OII za ,vo,. orebveqe'" za s--ojo dejavnosl. 
01 ,.~,. CldYHI gc>ldU '*-0 dUM!$ poS&nee>e vr.. le. daso ble le· le is ogoto.,. Tolden ~IC 1111 1 r..-us NccataL ~.so ,o skorat Wet>lo zaradi n,..... u:>O<~ "'' ll<l<!la\11alov 11.0 pa smo ~ na natr1no gospo­dao,.,..,c ~· Jt ~ a toJI.& case ~an,e samo dolocenih · z "'d••e Jo$1V81UnkGJI4IZMtm!W\ • <l<....snoh WSI. se je št<!YIICxl51"""11""'!"' oe"kln vn.l pll(~a nagte ~&latl Enoslra1lSlo~lanJe 'i!C"l'' O&rl'O 7Momtlllh' drevunoh VOil l<ol so srrvel<a ,ell<a, bor. dolungr.od«n. je povno<.•IO :tm8Rj~6'1an)e IIS!th WSI. 10 nlso >mele ~Xl<e>Ja tr2JSt.J Po m!a<.hl'.,.~n• posloplo k1 10 bih enotn• na veWuh povdnah so posp-f'.e"lilll samo 9<>$1lOdersko zan•mrve·: na)veckrat samo eno drevevo ~ T~ nus•lf'l!) nomngen•z"cl1a se le zrc.alda .,. V"Se revneSšJ drevesnt 5e$ta'\lt V SIOVJ)11 o so posled i c~ lak~n ega gospodarte"f• manJ vidno k01 pa v Vetlt'l• Evr~p P11 '
""l" htl <<tzmeroma ve~k delei gozdov v posesn rnalih kme1011 <W •n •u~llrtO goapodOrJenfe z go<dovt nt moglo U'leliaV>It. ~01 114 velo~.l Cl(i64!~,:, TI mi'!JOpoSO$tn•$kt go:cdovt1 kt so blli vetinnma mocno 1151-kan•. OQ90.SIO ludl dcvaslltcln•. so ohran•lt naravno dreves no zgradbo. k.tr so~ ·~ Qlovn.cm obn(IVfjalt l nara·.;mm pomlajev.anJflm V n11h se 1e ohran1la NI'Tf''" peii<OII < nekohko ·1ec)•m de lezem s·1eHoljubnth dre·,esl\lh vrJI. v JY"'M"'· ~o 1" •zk~callj e preslo razumnA mP.jA '" 10 bilc funkoonoranl• tptd-.eQa t~Jiema narui.eno. pa so se poja·~>le poOnor,ke dre·,esne vrste Ker"' b ~ vprele~n slove.-.skt goznovi man1 homogentltrant kol gozdovi \lo!<:•'!( Evtope, omamo danes pri nas P" poncMJem Vlpo$1avl,an}u rasd!lcu .".,....",. drt~~~e5ne -~ ""'"!še Je..'ave lcQI Jam. ldrut:> temu. d<l IITI;IJO ~-goz40\w.S;e lesne zal<:9e Vetldar Od se ,e dele! nekB!l!nh Oreveaooh >Bl k'UC() V1lal\l$al. da ''"' t>o oouetlt>o oosvellb posellno PQlnmo&l. te ~h OOtru .!eleio onran·~ POSj)eSevar'lje teh ~~ bo u<s~. te bomo poznalo rpnn.-o ekologijo 1r;r n11>ove g01dr-o-QOlJM!ne lestnos~ EM 1Ait$n.h ~KSI fi D'ok, to se še veono po,avl)a na štev•nth oozdroll ru&klh Slove""*· -d.or ~ zarad• neupoštevalij<1 n1egovth rastmh zna6lnosh pn ~r· f:'lrc L gozdOVI marS>k.je pred l21rel>1'1fto Da bCt<-.o lO nedopusii'O 18\'0illlt Il. bloi~J" prele<dosti popra· .. ~. mu moramo seoaj r>o•vel~lv&t pozomo$n 
2 KRATKA ZGODOVINA BREKA 2 S110RT HISTORY OF WILD SERVICE fREE 
"'~jS!arej ši pisni viri o bre~u segajo v toso<.teiJf pr.,-t ".,,m Cleljem Tai<O 1! l!mSN poljedelec in pisec Marcus r•oreous CaioCenll<lttu• (234 ·149 Pn!d ~s • ' svotem delu "De re rusu.;a· uporabo! o me ·sorbum", vendar brez 
:tit 


__ Kotar. M .. Radrrjenostur rastne znac r tnost r breka (Sorbus rormma/JS Crantz) v SloveniJI 
~-­
-
Grafrkon 1 Razprostranjenost in štev~cnost brc ka ( Sorous tonnina!JS Crantz) v Sloveniji Ftgttre 1· Dislribution and Stand Density of Wild Scr.11ce Tree (Sorbus torminahs Grant z) in Slo­venia 
podrobne razclenitve na vrste. To je najstarejša. do sedaj znana uporab imena "Sorbum" ali "Sorbus". ki je pozneJe veljalo za poimenovanje rOd~ (KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 1994) Le 200 let kasneje pa se pOJavi prvtkrat ime "Sorbum torminale" in sicer v delu Aulusa Corneliusa Celsusa z naslovom: "De re rustica". Delo je bilo naprsano med 25 in 35 let?m pon. _š. S tem im~no~-~e danes ime~~!emo to dreves~o vrsto Temef~ opts breka Je podal GaJ PltntJ Drugt (StareJSt) (23-79 p. n. s.). ki je opisal v enciklopediji Historia Naturalis štin vrste IZ rodu Sorbus (KAUSCH­BLECKEN VON SCHMELING 1994 ). Plin ij Drugi Imenuje brek že z tmenom Sorbus torminalis V casu od Plinija Drugega pa vse do nemškega refor­matorja rn utemeljitelja knjižne nemšcine Martina Luthra nimamo n1kakršnlh pisnih zapisov o breku. Šele Luther v dopisovanju s prijateljem Agricolo omenja brek in nJegove plodove. V tem pismu ga imenuje Elsbeere in to ime se v nemško govorecih deželah uporablja še danes. Leta 'r546 je Hieronimus Back, imenovan tudi oce botanike, kot prvi upodobil to drevesno vrsto. Vendar pa je upodobitev oziroma ucinek plodov breka na lej sliki napacno predstavljen Pod brekom sta upodobljena dva decka; na levr strani drevesa je prikazan decek pred zaužitjem plodov, na desni strani pa po tistem, ko je plodove zaužil. Slika kaže, kot da plodovi povzrocajo hitro izlocanje blata (drisko), dejansko pa plodov1, ki so zdravilni in lajšajo bolecine v trebuhu, u cinkujejo ravno nasprotno. Tudi najstarejši ohranjeni herbarij z zbranimi listi breka datira v leto 1531 Ta herbarij je ohranjen v Rimu, zbral pa ga 1e Cibo. Le nekaj let mlajši je herbarij, kr ga je zbral Aldrovandi, ki prav tako vsebuje primerke breka. Ta herbarij je shranjen v Bologni. Isti avtor je IZdal tudi 10 knjig z barvnimi upodobitvami in akvareli rasUinskih vrst. Iz nJegovih del izv1ra tudi prva barvna upodobitev breka Linne. oce sistematike, je brek imenoval z znanstvenrm imenom Crataegus lorminalis (1753). Deset let kasneje pa je Crantz (1763) breku ponovno dal ime. ki sta mu ga dala že Celsus in Plinij Drugi Zato danes za brek uporabljamo 

::;, ~ 1 ~  NOA. OS-1o" ,~(lree) II O)fu 1· 1 0dtl!vt:f{IIN~)/100 hl 10 -100 llre•es ~r .. s) 1 100 ho ... ,oo~·~~li iOOtto  
L  
GozdV 56 ( 1998) 5-6 


Kotar. M.: Razštrjenost in rastne znacilnosti breka (Sorbus tormina/is Crantz) v Sloveniji 

stvenc ime Sorbus torminalis Crantz. Vendar je ta drevesna vrsta po 
-------·­
~~~ 763. I<O je dobila ~anašnje znanst~eno ime, imela še celo vrsto drugi_h le nstvenih imen. Za ilustraCIJO naved1mo samo nekatera: Crategus folio ~n~oiato Tourn, ( 1771 ), Mespilus torminalis Allioni, (1785), Pyrus formina/is :~;ha rt ( 1789 ), Hahnia torminalis Medi cu s ( 1793 ), Azarolus formina/is Borl<h .. (1803), ~irenia formina/is Clairv., ( 181 ~ ), ~orminali~ Ctusii Roemer, (184 7), Torminana ~ur~pea Dec., ( 1851_). Torm_ma:Ja vulgans Schur., (1866), Torminaria tormmal1s D1ppel, (1893), Ana tormmalis Beck, (1890) (KAUSCH~ BLECKEN VON SCHMELING 1994). 
Pri vseh imenih, z izjemo enega, je v imenu beseda formina/is ali pa 
torminaria. Ta beseda izhaja iz latinske besede torminosus ~ grižav; termina, 
torminum-zavijanje v trebuhu. griža. Ime izhaja iz zdravilnih ucinkov plodov 
proti tem boleznim. v s/cvenskem jeziku smo našli prvi pisni vir oziroma besedo "breka" v Letopisu Matice Slovenske iz leta 1879. V razdelku "Iz popotne torbe" je pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec pri poimenovanju rastlinskih vrst navedel ime breka (ženski spol) za Sorbus sp. Na isti strani navaja še imeni brekavica za Sorbus domestica in brekulja za Sorbus aria. Kot kraj, kjer uporabljajo ime breka za drevo Sorbus sp., je navedel vas Km na Tolmin­skem. Domnevamo, da je to prva pisna raba imena breka. Veliki Wolfov Nemško-slovenski slovar iz leta 1860 imena breka ne navaja, pac pa za­sledimo to ime šele v Pleteršnikovem Slovensko~nemškem slovarju (1894, str. 54). Pri besedi breka najdemo ustrezen nemški izraz der Elsebeerbaum. Pleteršnik se tu sklicuje na F. Erjavca in Letopis Matice Slovenske 1875, 1879-80, 1882-83. Zato domnevamo, da je Erjavec to ime prvi uvedel v 
slovenski knjižni jezik. Slovenski pravopis iz leta 1962 ima za to drevesne vrsto žensko in moško obliko imena, breka ali pa brek, Slovar slovenskega knjižnega jezika (1980) pa pozna samo žensko obliko, to je breka. Vendar Slika 1: Brek v casu cvetenja. Naj­
pogosteje cvetijo breki, ki rastejo 

delo Mala flora Slovenije in tudi gozdarske strokovne knjige uporabljajo na gozdnem robu. (Foto: M. Kotar) 
predvsem moško obliko rabe, to je brek. V razlicnih krajih Slovenije pa to 
Ftgure 1. Wild SeNice Trees dur­

dreves no vrsto zelo razlicno imenujejo, naj navedemo samo nekatere: brek, 
ing flowering. The most often 

breka. brekinja, brekovec, divja breza itd. 
flower trees on the forest edg8. (Photo by: M. Kotar) 

3 RAZŠIRJENOST BREKA 
3 DISTRIBUTION OF WILD SERVICE TREE 
Brekje južno-in srednjeevropska gozdna drevesna vrsta. Meja areala njegove razširjenosti poteka v Španiji, južnem delu Anglije preko Francije, kjer je glavnina areala te drevesne vrste, Nemcije, 2 izjemo njenega severo­zahodnega dela, preko južne Poljske do Crnega morja; od tod tece preko severnega dela Turcije v Grcijo in Sicilijo in od tam preskoci v severno Afriko, kjer imamo samo posamezna nahajališca; iz Afrike pa preskoci v Španijo. Vendar je težko govoriti o arealu naravne razprostranjenosti; še posebej v Evropi, kjer je vpliv cloveka na razprostranjenost posameznih drevesnih vrst že stoletja tako mocan, da so njihove naravne meje najveckrat zelo nejasne. Vertikalna razprostranjenost breka je razmeroma slabo raziskana, iz razširjenosti gozdnih združb, v katerih je brek, lahko ugotovimo, da v kol1nski in submontanski regiji uspeva do nadmorske višine 600 m, v sub­mediteranskem obmocju pa se povzpne celo na 900 m nm. v. (NAMVAR 1 SPETHMANN 1985, ZEITLINGER 1990). V notranjosti Slovenije raste brek vse do nadmorske višine 750 m, v predelih s submediteranska klimo pa njegovo pojavljanje v najvišjih legah še ni natancno ugotovljeno, ker je bil marsikje iztrebljen. 
Goz.dV 56 (1998) 5-6 
261 

Kotar. M.: Razšiqenost in rastne znacilnosti breka (Sorbus formina/is Cranlz) v Sloveniji 
Razp.rostran)enost b~eka v Sloveniji je prikazana na karti št. 1 (KOTA 1998). kjer Je vnsana pnsotnost breka po gozdnogospodarskih enotah NR osnovi ankete smo ugotovili tudi gostoto te drevesne vrste. Izhodišc~ ~ 


sestavi arealne karte je bila gozdnogospodarska enota in njena površi:n Številcnost te drevesne vrste v posamezni enoti smo preracunali na 10~ ha. to je gostota glede na število dreves. ter s tako izracunane gostot oznacili celotno gozdnogospodarsko enoto. To je nenatancno, vendar 2~ prikaz na tolikšni površini, kot je Slovenija, najbolj pregleden nacin prikaza razširjenosti posamezne drevesne vrste. 
Na tej karti je veliko enot, kjer se brek pojavlja samo na eni polovici ali pa celo samo na eni cetrlini površine gospodarske enote, pr\ kazali pa smo kot da raste na celotni površini, vendar zato samo s polovico oziroma sam~ s cetrtino tiste gostote, kot JO ima na resnicnem nahajališcu . Vsi poskusi da bi vzel1 kot izhodišce oddelek ali pa celo odsek, so pripeljali k nepre~ glednosti. Nemogoce je graficno predstaviti na karti Slovenije (v priloženem formatu) oddelke, saj so že gospodarske enote pogosto tako majhne. da so na karti velikosti formata A4, komaj še pregledne. Kljub temu priložena karta z vrisan imi gostotami pripelje do prave ocene številcnosti breka v Sloveniji. 
Kot je razvidno s karte, je br ek razširjen v velikem delu Slovenije, najvecjo gostoto pa dosega v novomeškem, kocevskem , brežiškem, celjskem in kraškem gozdnogospodarskem obmocju . Najbolj številcen je v naslednjih gozdnih združbah: v celjskem gozdnogospodarskem obmocju v Querco­Luzulo-Fagetum in Querco-Carpinetum, v brežiškem, novomeškem in ko­cevskem obmocju na rastišcih Querco-Fagetum, Querco-Carpinetum ter HacquetJo-Fagetum in na kraškem obmocju na degradiranih rastišcih združ­be Ostryo-Quercetum pubescentis oziroma v združbi Bromo erecli­Quercetum pubescentis. Zadnja je združba gozdov, nastala na opušcenih pašnikih Bromo erecti-Brahipodium rupestris. ki pa so nastali na rastišcih gozdne združbe Ostryo-Quercetum pubescentis (CULIBERG et al. 1997). 

4 TAKSONOMIJA IN MORFOLOGIJA BREKA 
4 TAXONOMY AND MORPHOLOGY OF WILD SERVICE TREE 
V rastlinski sistematiki spada brek v družino rožnic (Rosaceae) in v rod jerebik (Sorbus). Rod Sorbus obsega številne vrste z mnogimi vmesnimi oblikami, zato si strokovnjaki niso enotni o številu vrst znotraj tega rodu. Obicajno jih navajajo od BO -1 OO. najbolj vneti pa celo 200 (NA MV AR J SPETHMANN 1985}. 
Ta rod se deli na šest skupin (podrodov), razlikovalni znaki pri delitvi v skupine so naslednji: 
-oblika listne ploskve, 
-lega listov v brstu, 
-število in stopnja zraslosti plod nih listov in prašnikov, 
-prisotnost s kle re id-kamencic-v plodovih (Steinzellen-nemsko. stone-
ce lis -anglesko ), 
-velikost in oblika plodov ter semen, 
-ali je endokarp (notranja ovojna plast semena) usnjat ali pergamentast. 
Skupini Sorbus in Cormus pa se !ocita še po tem, da imajo vrste skupine Sorbus v plodovih parasorbinsko kislino. Na osnovi teh znakov se rod Sorbus deli v naslednje skupine (NAMVAR 1 SPETHMANN 1985): 
GozdV 56 ( 1998) 5-6 

p 

SorlWS v~•ou~ mnogo vrot miH! 0Sla1Ul11 llJdl S oucupaua. S 
l. ~· $ vlfmO(Iftll 
~US 1SPACH) BOISS .. ~u;e samo S. domesttea i>n• (D.C 1 DUMORT : vsebuje vec vrs1 n pe S ans. S cuspkJdta, s. 
gteec• 

4. rom~""' "" tO C ) DUMO RT: vs6buje samo S torrnmafrs s.~fi'4<JSILINDL) SCH.I.•J€R vsell<Jje samo S. ClrDmaemes;:»lus 6.~1>4 (OECNEl REHO vwbu,e vel; vrsllcot n Dl S alnr!oi,a. S 
J8P""". !Id 
Brei< "1'8da v eelrto s1<up<no m 1e v IIJ&I edini predstavno~ 
arek Jt1 9!ede cbl,ke !ista izredno variab•fna dt&\'6Jna vrsta, zalo re predftlel .!Jvahnlh raziskav. V ju!nem detu svoiega areola, p<edvsem "a &!liu!IIU ,o v•riabNnost gW;cte ltSiov pove<'.ana V Bolgar~)! raste poseben ~ ~·~"" to 1e Sorous torfl'tfllllis L var strad1ensl! Crettoiv, ki ima 5 
• 7 aro ddQt dlelca\11! IJSme pedfele• 13 • 17 cm OOige 11s10 Ico so~ spodnji .".no ,pcnl<a '"~<ra !ko dlal(avo, lQO'OJ pa ga~i in ~&toO 
are~ dosete v ovumalruh POIIOPh VIŠinO preko JO m prtlmftf preko 100 ern m $Wost p<e~ o 300 lel (KAUSCH·BlECKEN VON SCHMELING 19'941 oo~~:ano pa J& zara(li slabe kon k urencne sposobnOSII ouonjen na slab!e 
1 

rasti~ ' 1"' zrasle do 25m visoke. 
N.ajc~~te,$1 znani brek raste na Oanskerr. 'ti Arhuau. leta 1990 je imel prSt>oj)fft<11Gf 134 cm. Oosed.l, oarif~~ brek raste " Hengslbetgu (FOIST<!mt RadO'II"'usen • N,.mC.Jal nJ&OOVB VIS1na 1" bila lt'ta 1~ 1 br J:3 m !KAUSCH· Bl !:CKEN VON SCHMELING 19&4) Po seda"'lh razlsk3vah ~ ;..JOeOOI(I) ~ o slovenski breJ< v f'rekmu ~u v KobO)u s r:nmerom d,, ~ 86.8 cm. von~or ne raste v gozdu. amoak na vrtu z~ c.erovljo Kot narvi,jo b•e• pa ve liR drevo, ki"' bilO posek uno na Brezovi Robll (lela 1998). saj )9 imel 
•limo .ar 30.1 4 m. To drevo J• bilo staro 1551el•n debelo 47.3 cm (d,,). 
8'l!' breka so razlO\& veltkostl najvec;ljn wcJ:no glavni oziroma vrtni tnt, 1u se ,ajcaste obl•h 1er """ (! 12 lej>ljfvtn I\ISkQilstoo. B'Sll so goli, l:ildt..a rumeoozeleno da ciM'O zelem "' ne~o ~JC na 1><$\e gors•~ jav<Jtja. le da so vtasm nelcolllco rde~<!SIO pre>Aecen> . Robo-J> luskcM~tov so kostan~evo qave barve. Pred OJ [sten~'fl se notranJIIUS.katl.sb covc:ajo in so ob robu ~ l ezasto dlakavi. Brsll nabrekneJO te v marcu. liSII pa so '&lvtje)o v apJilu (odvisno .:>d ras li šca). l 1st1 so gloooko tn ostro "krpat• ter '''3JO 7 · 9 krp S• rino ll$ra je pr~biiŽ!Io en a~ e njegovi dolti~l. 10 je do 8 crr Ooavna l<stna hla Qt& oo peclja do vrtta tgcmje krpe. lz OJfl ll h<>ialo ~Ue. la se ~onbJjejo vvrt<Mh krp •e • •podny ove lrr(ll vodila tW~.IQ ot pr .bleta v samem 01111 ~Sla {OO pedJu) Z..to Dela~ tel\ll, da vna t>rl!k ~n~sto ~rpale liste. 29om~& stran ~sta je lemnorelena. srodnfa sveV~ ll&b l~~ceca . v z ~ ceiJ..u P"hasra. kasne1e gola Krpe w na koocu O!II)Or>e tn ~elc11a napiljene Veliko5t lrsla J~ doS cm. pn p<>ganJklh iz panja rn od ganpu~. 12 k~ enin ZJ'-atno vec,a Na 1stern d teve~ pogos1o najdemo ve~ raZi1toih abix •str.e p~lcve Listi so razv~e1o orl mladem drev1u "aprilu. pri stare,šerr· 11t kit llldja. C\<ell l)(o~;a w .ldrt.<ierll v SICilCcJ latasu pa~olJoJI, ki v&etJvje ~JO(!vo$1)01ni" ~-bele~ PllkoQJ men 7 • 9cm. oosam~te< "'"'pa 1 da 1.2 cm c-se pqaviJo v maju lo a~qop na puhasdh al• nekol•~o PO!s:e nih pecljih. ki pozneje ogohJC Praš nrkl so $vetio 'Um eni n '!<'ako oolg. kot vencn i listi. Ca~n o lrsd so ln ogla~ znwar polsten o, zunaJ goli. Pec~ t o >lodoVIImaJtl iz plodl!al nastalo mesna to oplOdje ln so okrogt•ste alo narobe ,a,casle h•vsko. i 5 • 19 mm dolge. v zacetku radeckastorumene. poz noJe 
3.:..;dV 56 i199!h&-e. zu 
Kotar M. Raz~l fJen os t 111 rastne Llldcilnostl brel<a (SorbLis torminalls Grontz) v SloveniJI 

Slika 2: Dvovrhatost je pri breku pogosta in sicer kot posledica zgodnjih jesenskih pozeb. ko mraz poškoduje še r~eo lesenele avgus­tovske poganjke (fotografija je po­sneta v l'..asu cvetenja). (Foto: A. 
Mirtic) Flf)Ure 2 Double·topped trees are common ln the wild seNice tree, due lo early frost in autumn, when it damages shoots grown in August which have not yet 1{9nifted (The pholograph was taken dunng flow­ering). (Photo by: A Mirtic) 
---.... 
rjave in svetlo pikcaste in na vrhu opremljene s cašo. V vsakem plodu so 2 -4 semena. ki so podobna semenu hruške oz1roma jabolka. 
Brek ima jasno izraženo akrotonijo, oziroma drevesne vzrast, vendar najdemo drevesa z zelo razlicno oblikovano krošnjo Obicajno se krašnja koncuje z enim vrhom, vendar je pogosto tudi dvovrhata, kar pa je posledica ponovnega višinskega odganjanja terminalnih brstov. Ti avgustovski pa. ganjki ne olesenijo pravocasno tn zato Jih poškodujejo zgodnje pozebe. Njihovo vlogo pa prevzamejo stranski poganjki. 
Deblo breka je v sestoju, kjer smo to vrsto negovali, polnolesno in ravno v sestoju, kjer je bil njegov razvoJ prepušcen naravi, so krošnje nes\metritne' okrnjene, debla pa kriva 111 pogosto za vita. Skorja mladih vejic je oi 1vn~ zelene do ~avka sle barve. Pri sadikah je skorja zadnjega letnega poganjka obdana s tenko, srebrnkasto stekleno kožico. Pri mladih drevesih je sko~a s1vozelene do temno rjeve barve, lahno blešceca . v njej so dobro vidne precno postavljene lenticele. Ta gladka skorja preide s staranjem v rjavo in Je drobno oluskana. Tudi glede obhke skorje se brek razlikuje, saj poznamo drevesa, kt so glede skorje podobna crni jelši, in drevesa, ki imajo podobno skorjo kot divja hruška. 
Brek ima mocne rdece~ave korenine, v mladostt oblikuje glavno ko­rentno, pozneje pa mocne stranske korenine. Korenine prekoreninjajo vecji prostor, kot pa ga prekriva krašnja. Brek je v svojem rastnem prostoru izjemno mocno okorentnjen. zato je izredno odporen proti vetru in vihal') em. 


5 EKOLOŠKE POTREBE BREKA 
5 ECOLOGICAL DEMANDS OF WILD SERVICE TREE 

5.1 Svetloba 
5.1 Light 
Glede potreb po svetlobi lahko brek uvrstimo med polsvetloljubno do svetloljubno drevesne vrsto. Po Ellenbergu ( 1979), brek v mladosti dobro prenaša zasenci tev. vendar se s starostjo ta sposobnost zmanjšuje. Vendar ra krošnja, ki je razmeroma redko olistena, izdaja, da je brek bolj svetlo­ljubna drevesna vrsta (ZEITLINGER 1990). V bistvu je brek svetloljubna drevesna vrsta, ki ima lepo rast ln dober razvoj le pri sprošceni krošnji, vendar pa preživi tudi. ce je za strt, v tem primeru je rast mocno zmanjšana, krašnja in deblo pa deformirana (KOTAR 1 PUHEK 1 GODLER 1995). r<er se pojavlJa na rastišcih. kjer uspevajo graden, cešnja m bukev. v1d1mo, da je manj svelloljuben, kot sta graden in cešnja. ima pa vecje potrebe po svetlobi kot bukev. Krošnja breka ne sega v krošnje drugih dreves. pac pa se veje breka v bližini krošenj sosednjih dreves usmerijo navzgor. 

5.2 Toplota 
5.2 Temperature 
Brek je toploljubna drevesna vrsta, zato ga najdemo na toplih in južnih legah in v nadmorskih višinah izpod 600-750 m (v submediteranu 900 m), kjer je vegP.taciJska doba razmeroma dolga. Dobro raste tam, kjer uspeva vinska trta. Ni obcutljiv na zgodnJe in pozne pozebe; hizke zimske tem­perature ga ne poškodujeJo Iz area la razširjenosti brek<~ lahko sklepamo, da je termofilna do mezofilna dreves na vrsta. 



Kotar. M.: Razširjenost in rastne znacilnos1i breka (Sorbus torminalis Cranlz) v Sloveniji 



5.3 Vl aga 
5.3 Humidity 
pogosto najdemo brek na soncnih, toplih in suhih legah, zato bi lahko sklepali, da ne potrebuje dosti talne vlage. Dejansko daje brek prednost toplim rastišcem in zelo dobro prenaša sušo. Vendar takšna rastišca še ne pomenijo, da tu brek dobro prirašca. Na takšna rastišca je izrinjen, ker se tu konkurencna moc drugih drevesnih vrst mocno zmanjša. Brekje tipicna dreves na vrsta, kjer je ekološki optimum drugacen kot njegov fiziološki op­timum. Ekološki optimum oziroma amplituda je pomaknjena na bolj suha rastišca, ker se tam lažje uveljavi med ostalimi drevesnimi vrstami (ZEITL!NGER 1990). Najvecjo proizvodno zmogljivost dosega, podobno kot o sta le drevesne vrste, na svežih, to je z vlago dobr.o preskrbljen ih tleh: ne prenese mokrih tal. Njegov fiziološki optimum glede vlage je podoben kot pri bukvi, vendar ga tu bukev preraste in izrine. 


5.4 Tla 
5.4 Soil 
Brek najdemo pogosto na plitvih, sušnih in bolj revnih tleh. Vendar je njegova rast bujna le na globokih in s hranili bogatih tleh. Prednost daje Slika 3: Brek z lubjem tipa divje tlem na apnencu, ki so bogata z bazami. Najdemo ga tudi na pešcenih, 
hruške, ki raste na rastišcu združbe 

ilovnalih ter celo glinen ih Ueh. Glede humusa nima posebnih zahtev. 
Querco-Fagetum. (Foto: A. Mirtic) Figure 3: Wild SeNice Tree with Bark of Wild Cherry Type growing 


6 NEVARNOSTI IN BOLEZNI BREKA 
on Natural Site of Querco-Fagetum 

6 THREATS TO AND ILLNESSES OF WILD SERVICE TREE 
Association. (Photo by: A. Mirtic) 

Brek je odporna drevesna vrsta. Ellenberg (1979) navaja, da ga poško­dujejo pozne pozebe, vendar novejše izkušnje kažejo, da je proti pozebam odporen. Mladike in poganjki prenesejo brez posledic v aprilu temperature -5°C. Pogostejše so poškodbe zaradi zgodnjih pozeb na neolesenelih po­ganjkih, ki so nastali v casu avgustovskega odganjanja. Edina resna ne­varnost grozi breku s strani rastlin o jede divjadi, ki nadvse rada osmuka listje in mlade poganjke v razvojni fazi mladja. Vcasih najdemo na mlajšem drevju tudi poškodbe, ki so jih povzrocile miši, ki ogledajo debla v pasovih. 
V maju in zacetku junija vcasih opazimo porumenitev listov zaradi de­lovanja lis tnih uši in pršic. V zadnjih letih opazimo tudi odmiranje poganjkov, ki ga-vsaj tako domnevamo-povzroce glive ali pa izlocki listnih uši. 
Ceprav najdemo na breku nekatere insekte in glive, te ne povzrocajo omembe vrednih poškodb. Poškodbe zaradi onesnaženega zraka ne zmanj­šujejo vitalnosti breka nic bolj kot pri ostalih drevesnih vrstah. 

7 GOZDNOGOJITVENE LASTNOSTI BREKA 
7 SILVICULTURAL PROPERTIES OF WILD SERVICE TREE 
Brek se razmnožuje s semenom, ki ga raznašajo ptice. Vendar je pomen generativnega razmnoževanja v naravi pri razširjan ju in ohranjanju te dre­Slika 4: Šop brekov v gošci, ki so vesne vrste manj pomemben kot vegetativno razmnoževanje. Brek poganja 
nastali iz koreninskih odg anj kov na iz panjev in odganja iz korenin. ta drugi nacin se je v naravi še posebej 
rastišcu združbe Hacquetio-Fage­uveljavil. Po poseku breka se v neposredni bližini panja pojavijo odganjki tum. (Foto: M. Kotar) iz korenin. iz katerih zrastejo nova drevesa. Ker ima brek razvejen koreninski Figure 4: Groups of Wild SeNice sistem, lahko iz enega drevesa pomladimo površino do 5 arov in vec. Trees in Young Forest grown from root suckers on a Natural Sile of 
Razumljivo, da mora biH ta površina presvetljena in zašcitena pred divjadjo. 
Hacquefio-Fagetum Association. 

Nekdanje oblike gozda, kot sta n.pr. nizki in srednji gozd, sta pospeševala 
(Photo by: M. Kotar) 



265 

GozdV 56 (1998) S-6 
Kotar, M Razštrjenost tn rac;tne znacilnosti brek.a (Sorbt.JS tormmalis Crantz) v Sloveniji 
delež breka. Ta se je po secnji obilno pomladil s pomocjo koreninskih odganjkov, pri naslednji secnj i pa so posamezne breke ohranili in ti so se v zgornji etaži nemoteno razvijali. Tako imamo danes najvecji delež breka in najbolj kakovostna drevesa v nekdanjih srednjih gozdovih vzhodne FranciJe. ce bomo hoteli povecati delež breka na tistih rastišci, kjer imamo daneS' samo posamezna drevesa, ki so najveckrat tzredno slabe kakovosti. ker so izrinjena v spodnje plasti sestaJa, bo najlažja in najcenejša pot preko odganjkov iz korenin. Poleg breka bo potrebno posekati še nekaj sosednjih dreves, površino ograditi oziroma zašcititi pred divjadjo ter izvajati nego mladJa. Sodoben nacin gojenja gozdov, ki temelji na sprošcen' tehniki, omogoca ponovno vracanje breka v naše gozdove_ Na rastišcih, ki so pri­mema za rast breka, vendar je ta izginil, ga bo potrebno vnesti s sadnjo. Ker je brek razmeroma svelloljubna vrsta in ker njegove drevesne višine ne dosegajo tistih vrednosti kot ostale drevesne vrste, ki se pojavlJajo na teh rastlšcih . in ker ni sposoben izriniti drugih drevesnih vrst z vrašcanjem svojih veJ v krošnJe drugih dreves, ga moramo gojiti v šopih ali manjših skupi­nah ali pa na gozdnih robovih ter ob gozdnih cestah. To velja za primer. ko želimo pridelovati kakovosten leS breka. Poleg tega pa brek gojimo v toplih, svetlih hrastovih gozdovih. kjer gradi polnilni sloj (NAMVAR 1 SPETHMANN 1985), vendar so v tem primeru njegova debla slabe kakovosti. 
Ceprav velja brek za drevesne vrsto. ki-še posebej na plitvih tleh -pocasi prirašca v višino, Je višinski prirastek koreninskih odganjkov razmeroma velik. Njihov letni višinski prirastek znaša 40-60 cm, zato je brek v mladju pogosto nadrasel. To pred rast mu moramo ohraniti tudi v gošci, v letvenJaku pa težimo, da oblikujemo šope ali manjše skupine cistega breka. V dro­govnjaku, kJer brek obi cajno prerastejo druge drevesne vrste, moraJo biU skupine izbrancev br eka jasno vidne, ker jim bo le tako omogoceno, da se bodo ohranili brez velikih gojitvenih naprezanj do konca proizvodne dobe. Brek se dobro do zelo dobro naravno ocisti vej (KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 1994). Nekoliko problematicne so pokoncne debele veje, Id po odmrtJu predstavljajo prost vhod bolezenskim glivicam oziroma trohnobi. Pogosto pa ravno ti štrClJI omogocijo razvoj marogastega lesa, ki je pri breku še posebej cenjen. Veckrat opazimo kriva debla, ki so posledica mocnega fototropizma. Pri rasti v smeri svetlobe v sestojnih vrzelih se pogosto obli­kujejo skri vencena debla in mocno de formirane krošnje. Dvovrhatost. ki je na nekaterih rastišc ih razmeroma pogosta, ni genetsko pogojena, ampak posledica zgodnjih slan. ker avgustovski poganjek ni pravocasno oleseneL 
Kolikšen je delež dvovrhatih osebkov v tanjšam drogovnjaku, je razvid no v preglednici 1. V isti preglednici 1e podana zgradba sestaja na rastišcu združbe Querco-Fageium v GGE Krka (Suha krajina). 
Kol je razvidno iz preglednice 1. imamo med Izbranci pri prvem redcenju (A,) od 27 do 29.1 % breka. Na prvi ploskvi je med breki samo 8,2 %. na ploskvi 2 pa 17,3% dvovrhatih dreves. Izredno veliko število dvovrhatih osebkov imata tudi gorski javor in mali Jesen. Na analiziranih ploskvah je bilo med analizo izvedeno prvo redcenje . ce bi bila ta dva sestaja negova na v casu mladja in gošce ter bi s prvim redcenjem priceli že na prehodu v letvenjak, bi bilo število izbrancev breka mnogo vecje . To nam kažejo frekvence breka v prvi in drugi debelinski stopnji (še posebej na prvi ploskvi). 
GozdV 56 {199B) ~ 


-' Zgll<llil"""'iigiode ,..~ ....... ---li!rlto"*'~ 
-"...,.... "'"'-'~ ~ ""-""'"'!~., r,..s..oc-. ~ r;..,.,.,,..,.; -~"""'"" 

"' 


f'l 
-
P•iVt<\1.,. l Ov-oin pOC10ii.1 & pi<lol<vl ... ......,., 
11K>,.1 B•lh; O.to of Emenmo ". 
Jai Plats a/ltJ Forcsl Stanel 5 

Rad!~JIIlC<!l 111 Jllslntl ZoatJiroOSU i:nk.I(Sot!Jus-C_,_l '5iwtt"lfl 

GazdnogoojlOdllplul..-..b FotasiMOttogo-x W  l'tosi<ov ' ~Plot i Krto  Plo~ov2 E>p.irretmt/ FIDI 1 KtU  
Cl<lclo!olt ~-J Vol kOst pl»skllo s;." orl'ttll Zdtul.ha 1 SH• unl ~;,Wnt EIW<oliOn "' . ... 1  10 900 m' (JO x 30) ~~ 400 m  10 900 m' (:lih JOj ~ 400<n  
fkipaziqo -Ma!lcllJI kilmt11lna Pafeill maltvial FW-Iojna raz. ~ .. "" .. lfomla-· ",. ... fop~ la~/~ C:..maH''"' TIJDl!oiM/'.a!IIJI'f'!MII  Sol NE All!""'O< u-..... Trftidl~k PI>M­16m 100 '4 Mareolll98 Man:ht!196  Sli NE ~ u...­t:oni'~ ~<tag• IBm 100% ""-"" 1 1196 -11198  1 
 

8 RASTBREKA 
8 (lROwrH OF WILD SERVICE TREE 

8.1 Rast korooln 
8.1 Growlh of !tools 
Ko seme v21<111. OO>cajno ma. ca. talc.oj potene 3 • 5 cm d01go kOIOilll\100. 
Ove-do tnlelt'w;t mladike imaJO 4(1 .. 60 cm dolge korenine, vendar se t'lflhova 
rast 'nlenztvno nadaljuje. Ko do set ejo glob•no 50 • 70 c.m. se p<ltnejo 
razraScatl vsttan 1n oblikujejO mtX.an str anskJk.OIO~'$kl mte:m PriOCSODJih dleve•ih 5e\}6JO ~oret>l"" od 1 do~ m l)loblru>, wlnln pa se <alrastofo 10 m ln nt SVO}O'Vr61~0 r~t&l kOtOflin pov voc.e te !ave pr1 Y'i:.·JOjl sadik v dN!· 
V$8Nd. 1qe1 mcm brtJ sp.."'<lrelOvanjo pn breku globlje. kot pf\ oslal1h rlr• 

V$Sn1h vrstah 
8.2 Višinska rast 8.2 Heighl Grow1h 
V pmh 181111 Jt f)ll oreku vl$on$~1 porastek veCJ I od OOganjklh •Z ~oro oi o 
tn l7 pa.nja kot pr1 ml.ad'tk1, k, 1e .tra.sla iz semena OdganJki iz knrenln in 
panJa '" v p<vlh l$toh IXJvecaj o l$1oo celo do 60 om. ml .. .llke ozhorna se· menke pa le oo 20 c.m. Po.tneae P111e prl•asca nJ~ odvlliro od tUb~ ter cenol~ega sraM& osebka Osdbki v 190'1'f ""'~~)~asti lm<tjn ~ v•!lnSko ra$1 kot-1>1<! v ooln<lnem alow l<e< Jf' v<tCII\a t<ekovv oana!njih slovenskih gQZdcMl> • podobno tudi v Nemb1• 1n AvslnJi (KAUSCH· 
9t.E0<8.1 VCW SCJ..I ~E'UNG 199d). pohsnjel'li"' v n•2)e t::lasti se-sloja. t9tkO predstavimo blo<Ovo zn aciln o vo!insko •asi za ceiOino !ivlteo]sl<o dobo Tak§ no rast bl doc ili. ce b1 analiz•rall drevesa.la !10 mela Sl)(Oseer.oklo$nfo v celi uvljen,skl dobi, vendar so I&Sila 2110traj se$lOja jr ast dreves na pro­
s.lltm. 1zven gotda af• na travrlku pa zopel drugacna) Te. pa pomeni, da st> 
•mela oovalj dlr&laroe s-etfobe oc zgoraj od s1ran1 pa le difuzno svetlobe. 


~ M 'Udo ~ tn .an. .tnat.lnotl bl'el-.a Sotl'w .tJtrrwL1U Ctano ... san..n,. 
tla g oftl>onu št <te predsla"Jtjena "~inska rast b<el<a na seslih lokacijah in SJCe< , Sutw krajino. Se~ krajflr in na K~skem. Skucno SlliO an.>lll~ah dre''"" r~ziicruh slarosb raztit:mh ceno<SIIIh S181U$0V, na dv"h r azbmrh 


rastdfnh enotan. 




---------· 

) ,_,... 
~ -..uL ... 
>--W­
J
... -­-. ... ,. 




·---· 

10 .4il 10 to 100 '" ,.. ~ ... .. S:-tw!l 
~o.-.w~ 

v pragloonie. 3 so ooden• osnovn• pooallcJ anel•t"'anlh dteve~ 
K~lte razv>dno <Z graf•kona. 1ma nojv&CJO "'~lnako rast ble~ cz Brezove Rl!Ot• v Suh• kraJ'" ' ZanJ <ah ko lud o predpostn·~mo. da JO 011 v ce~ bviJ&nJSko <:00• v raz:e<Ju vlada~h osebkov. Zolo bo lahko vzelo v•i •nsko krivuljo 10911 drevesa ~ol np.tno '"""'JO vilinske rasli breka na rasll$co Overco Fogfllurn. Na r.!>tahh nilhaJallštlh so bill at1.DhZ1mru b1ek.1 ki ao bilt pob~njenl v soodnJt l!IOj ses101a: •z,ema •o ble~ l na PafkO'il 6Plc•. kJer so nnal•zlmna drevesa pti(l)!!lala razlttNm SOCIAinun plascern bito 1" v 9r•ftkonu ~~ :l posebej pte>.."''.t.lV-ena voilnsJ<a rul breka na PatkOVI 'P>'''" 10 loce<>o za drevesa 131ft·.nofl SOCJalnh pl .. b C.. prtnWJIImo rosin<) kriVUlJO zgornl<'!g:~ SOCialnega !lo;a z ras111o krrvu!JO bre~a" BrezOVI Rebrt. "'dlmo. da sta zelo podoen• u;l 1>3 tanko ro pcdnllnost UljOlaviJIII"' le do alllrtllli l91et (ker je n~JSiarej!i :~~~alrz•~nl osebek na P•,~ovo 4p<.r star samo )9 1<!1) 
hp; ~ni"90J~nlll aniOI~~Ih lunkdJ. "'odnesli koefic>Cnlov ter ltldoksl •ol'<liteije 1Rl so podao. v pr~ledr.d 11 4 
S pr.,gl'i'dn.-,e St 4 Jt ral'llldno. da u upo~llbljCna ana~•tn• lunkcrje zetc dobro P"'*'o podi!KOI't. IJ &NIO ji~ dobM z e.tl<tln•rnr analizamo 
ZelO ral~tne "Sine d~v"' 11'1 "'' &~Ofob tnQCraJ ~te rasnu.ne enote ~al ejo ota 5POSOO>IOS1i>rflkA. 08 vtd~ • 61)0011111' platlchgozdnega sesiO,a 120101 rn vet To nal<~zu)e doloteno mero sencozdrtnosb te drevesne ""ste 
!n00oo2 ~·•otl>lolla"" razib'rh "...,_.il 
G. ' Gtco<.tt;, Hoight d l41ld 
s-.o. TrH$ en ()df.,.,_ lAu· 
llrlnS 
Pnog&.aou l <llt>tM'l pcctolld TUUlt l s-Oo<a ~ ~ 



--""' 
Wld s.rt~r:e r,.. 

Nallltjall~ Locol""'  Slr\llk.,..,.,.. enuca S)oliiO<onUM  StiH *'-!l:nM ~ ~ol~ ."_  Slarllll--(lel) ~o1Mely$ed Troos("_.}  Kc!'ble\ ...... 1<\alzirM>~~o.-(m) F.wl*# rJ AmtyWJd r,.., (ln rt>J  
Z.fara (Sune l<rnjiMI  OuorcrH'oQIIfurn  J  1n-t112  1US·2l.3S  
Kn~l ""'(Boli ··~j flo)  ~·"""""""  2  1 09 ~ 132  IUJ6 11.*)  
",..te (Sih'llillljiM)  Qo.#oo-l'a(llllo.m  3  " . "18S  2• .0< . 26.5&  
ilrol!OW R.,.,.r (Soli• ~".0..,1)  O.IO<IJOof'll/lllurr'  1  156  JO 1•  
Eikova il'l<:a (Stl1oi<III,/M)  ~IIIJQI!ttlin1  8  30-35  &.62 " 11,0<  
· H~l  OuorcrH'Of/<IOJm  3  109" 14!1  19.!o0 · 2HO  

2U 


en,..... J ·-..., ~~relo>. ... -r--­
~ ~"' '*' "• Pt~jkt.IY' 
1--­
V"'P J G~h "'l'lftlgflt ol Vlt'lio 

""' "1 
S....:• TI'M$ ol dnt•Ottt 30(.iel 

tO -, ../' 
........ ~~,. n 
J 
~ ~.....:.!. 
H·­
... ' 'l \ 

.1-.. -·?­
1 
·­

• -------­
.. .. .. .. 
• ..... _ • 
i.._.l""'.l 























0ma.t.e 11a gr1H«nil: l"""'"""" , The FfiJIJ'O&'"' 6gutO 3 "911>/r 
S • ~".._.o ....... (l(factov ~<>e •a><•~ 2) 
",..,....._~ V\OdncOI ~""""""" 

S • i · c:Mmtnanr l'rH$ ()(J'al! 's stiOIJ/ c:1.1.~~ ;} 
tQY ln "\00k$0V knttL\1"1,. pnl.:tgl)­

s. J --."..,... fl(r.--..wed J) 
)Onihanalilllnih.....,..ra ...­

.S •1 C'O~I, .. S (Jo't6t't JOIC4JIGfa.S-' 31 
" iMitNIII PO ,.,.. o-.. q., 

5·•-........ (l<rafti:!Y-~·1 
·-• ........ ol ea.mc-""" S • 4. JUPPt•nnt I»"H"s {K'l:t~·• iOC#fl/ t;(b~.t 4i 
Corrw.l'ltiOI'J (MfiXtt$ ol Flttor:l An• fyfir,A! l:vnction$ for Growrn ln "" 1na1tzir""'h ra.stiSt.Jh Vendar ~a &o dobil\ l a k~ni t\ rifava• knva. za·K4. llolghr ond"' O.•m•J,.. ol W.ld '" '81~ a $!abe ~ai O'IOSU OeiAnsko $0 •meia ~~o>'D5lllll ,., le dr~ ~r,.. rgomph SOCIIIINh plaSII. 
Tlpr .. l 
R 
N.>Mjll<$te 

11ft..-. ~.t C•?oofll ~ 
loc:olioll 
GfO'<\'th ~ 
0~75 
\lllloolcl 111s1 

n-•'l>l·7.'3136-1.568121nS.0,0756lln1S\ 
Roti 
S' 
1 
0.992 

d• ------­
' -•92.7$2& -161..18385 O ~!»6S1 • O,OIQ!;I$1 
~­
Vl41na,.. 1811 

n·-·3.•ll22•?.2•65U'\S•O. IS79?1n1S) 
0.042 2 
P1111et1e 

du• ""1>(-9.066~ 1 •4.sJS701nS.O,»t441n1S) 
0963 
DeNiilnska rast 
1 
Zafara 
~ ....... 

h•UO:-l.910II•:us•2•ns.o HT1131r>'S! 
0960 3 
d •bO( ••~.G9.98•.-.&0.034031n'SI 
0.118' 
~-
kMt..~vm 
WIMlcl<ast 

• •e>ci(-3.S 10&& •• . 13~S.(),O!lelllln'S) 
0930 Debol"""" rasi 
d •l><l(·l• 0898$~.699811nS.0,634CKIIn1S) 
.1.929 
• 
Vl!lllsicalll$1 

h • OJ<D(-S.6:l.'>ii•J.• I7241nS·O 32l971n') il998 
81'02.QVO 
Rebe! 
S' 

d • ti))O 4 ..&Jt-' 06882-1C7,60:59lS• 3.1345" ~~CtOC.'91VS 1 5 
Ocl>eilns>.ar.>SI 

S' 
\114111$1la ..... 
1\• 
PaJkOVII!piC< 
il934 

3.31!>68 +3,751845 . 0,0013651 ti 
d ,•UII(-5.Jti!I22'2.~S.O.<~) 
o.-
Decelnsko-

... oxat-l14422 •2.1i0964ln5-0.261751o'S) 
Piollo>ta iplco 
o.sn 
VI.Jdlto(a-
Scr..u,_ 
0.997 

""*'<11(· 1.94621+1~.0.114G91n'S) 
,.. _!liii(.J.(IE7 •o •1 175901nS.0,2109!lio'SI 
PU!_ .. dRIV 
G.965 

V14•nli>.O rut t HfiQI\' GfoW"'.h, Oebtt&ntU ras.t 1 i)11~~1tr OroWfh, P('ltl&ll,ct'l.J tire'IQU./ SWJ()fe..-...~ ll'e6l 
11 
• "''N" m 1 hatt;/W tn m 
o,, • """" Cl'.,..., .., Cl"ft 1,....... ~ 

s • SCatQI\ '-~ 1 .tQIIt ., .. Ml lo • rw-av".lic)g4t~ '!lf\1 l : "~ •. k,JIIW tt o otnO'\o& 1'\fot.ll'..noo• tooan1m11 1 c1 •. wnet~ •11 .·ne oesl..• (1.1 A nltut•' ~hm 
:no c..u.n,. 56 f1.)9@. !.-& .. 
Kotar, M.: Razširjenost in ras tne znacilnos ti breka ( Sorbus tormina /is Crantz) v Sloveniji 

SiMosl (lel) 
Age (ln yeafJ) 

8.3 Debelinska rast 
8.3 Growth in Diameter 
1.-ROG-j 
2 --PRELESJE i 3 --ZAFAAA 
1 

4 --KR.V. VRH . 
5 --a_ RESER 
1 

6 --PAJK SP_ 
1 

Rast v debeli no je odvisna od rastišca in osvetljenosti drevesa. Na dobrih rastišcih in ob sprošceni krošnji doseže brek razmeroma velike prsne pre­mere. ce pa je njegov rastni prostor pod zastorom višjih dreves, je prira­šcanje v debelina manjše. Drevesa, ki smo jih analizirali v prejšnjem raz­delku glede prirašcanja v višino, smo analizirali tudi glede prirašcanja v debelina. Graficna predstavitev te rasti je prikazana na grafikonu št. 4. 
Funkcije, ki podajajo debelinsko rast, so podane v preglednici št. 4. Kot je razvidno z grafikona, so razlike v prirašca nju v de belino manj izrazite kot v prirašcanju v višino. Drevesa s Prelesja, Brezove Rebri, Roga in deloma tudi s Pajkove špice imajo zelo podobno prirašcanje v debelina; slabša pa je rast v Krvavcjem vrhu in Zafari. Krvavcji vrh je na rastišcu hrasta z ga brom, Zafara pa je sicer na rastišcu gradna z bukvijo, vendar meji z rastišcem hrasta in gabra. Mogoce v tej združbi vladajo slabše razmere za rast breka. Dendrokronološke analize so pokazale, da so breki v casu, ko so imeli dobro osvetljene krošnje, tvorili 3 -6 mm široke branike. Zato lahko trdimo, da brek v ugodnih pogojih razmeroma dobro prirašca v debelina (do 12 mm letno). 
Pri breku lahko ugotovimo, da se z zmanjšanjem osvetljenosti mocno zmanjša rast v višino in manj rast v debelina. V starejših sestojih hrasta, bukve in breka je brek potisnjen v spodnje plasti, vendar tudi tukaj prirašca v de belino. Verjetno je v teh sestoj ih hrasta in bukve v spodnjih plasteh še vedno dovolj svetlobe za debelinsko rast breka. Nasprotno pa bukev, ki naj bi bila veliko bolj sencozdržna kot brek, ne vzdrži v spodnjih plasteh bukovih sestojev, zato so le-ti višinsko zelo homogeni (KOTAR 1991 ). Verjetno bukev, ce se pojavi v spodnjih plasteh hrastovo-bukovega gozda z brekom, preraste v streho sestaja. Brek je nekako prilagojen rasti v spodnjih plasteh svetlih hrastovo-bukovih gozdov. Žal pa v tem primeru ne proizvaja kakovostnega lesa. Po drugi strani kaže njegovo prilagojenost življenju v spodnjih plasteh svetlih sestojev tudi njegova regeneracija, saj se ohranja oziroma razmno· žuje v glavnem z odganjki iz korenin. Generativno razmnoževanje je v manjšini, saj drevesa v senci le redkokdaj cvetijo in še redkeje obrodijo, in ce že obrodijo, je veliko semen gluhih. Tudi v primeru, da so semena ka ljiva, jih le malo vzklije, še manj pa se jih razvije v novo drevo. 
Goz.dV 56 (1998) 5-6 
Grafikon 4: Debelinska rast breka na razlicnih nahajališcih 
Gra ph 4: Diamerer Growth of Wild SeNice Tree on Different Locations 

Kolar, M RazširJenost .n rastne lnflcilnosll breka (Sorbus lormmalts Crantz) v Stovenip 




9 UPORABNOSTLESAINPLODOV 
9 USEFULNESS OF WOOD AND FRUIT 
9.1 Uporabnost lesa breka 
9.1 Usefu Ines s of wood 
Les breka ali brekovina Ima barvo mesa, vcasih prevladuje svetlo rumenj do rumenordeckasti, vcas1h pa celo ~avordeckastl odtenek. Ceprav literatura navaja, da so temnej~e maroge v lesu razmeroma redke (KAUSCH. BLECKEN VON SCHMELING 1994), je imel velik del analiz1ranih brekov še posebno, ce so bili starejši, jasno 1zražene in široke temne maroge: t~ je 1 i. ''pisana brekovina". Nekatera drevesa, predvsem slare1ša, tvorijo v starosti temno obarvano jedrovino. Takšen les nekateri kupci zavracaJo, drugi pa, nasprotno, celo išcejo Poh1štvo iz takšnega lesa je dragoceno, pravzaprav unikatno: na prvi pogled, kot bi bilo iz palisandrovine. Ce je brekovina brez temnih prog, je podobna lesu hruške, skorša ter jereblke. Teža svežega lesa je 870 do 1.130 kg/m3, gostota lesa. to JE! teža suhega lesa, pa 630 do 870 kg/m3. Brek spada k raztreseno poroznim drevesnim vrstam. Znactlnosti brekovine so: velika trdnost, velika elasticnost. slaba cepljivost ter velik skrcek Tako se les skrci v vzdolžni smeri 0,07 %, v radialni 
4.76 %, v tangencialni 9,19% ali skupno v prostomini 14,47 %. Vendar, ko je enkrat les osušen, obdrži svoje dimenzije, ali kot temu pravimo. ·ne dela". Pri obdelav• se izredno dobro polira, vendar zaradi velike gostote slabo lepi. ~trake bramke ne vplivajo neugodno na njegove tehnicne lastnosti. 
Brek sekamo pozimi. najkasneje do maja morajo biti hlod• raziagani, sicer postane les lisast. Furnirska drevesa morajo bill posekana tn oddana v janua~u in februarju. Zracno sušenje desk tn plohov traja 1 leto za 1 cm debeline, pri tem pa se izogibamo suše nju na soncu. Skorjo v casu sušenja odstranimo. Nadaljna sušitev v sušilnici. ki je potrebna pri lesu za predelavo, to Je na 8 % vla.žnosti, ne povzroca nobenih težav (KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 1994). 
Brekovina je bila v preteklosti nepogrešljiva in sicer za tiste dele, ki so bili glede mehanske trdnosti še posebej zahtevni Vendar je uporabnost br eka v zadnjem stoletju nazadovala; na tem podrocju "mehanske uporabe' so ga vse bolj nadomešcali drugi materiali. V bistvu sta bila ponudba in povpraševanJe uravnotežena. Na trgu je bilo vse manj brekovine, ker je gozdarstvo srednje Evrope opušcalo gojitvene obliko srednJega gozda, ki je bila za vzgojo breka zelo primerna, is tocano pa se je poraba brekovine !udi zmanjŠala. Po letu 1986 se zanimanje za brek povecuje, tako da Je bila brekovina v letu 1992 med najdražjimi vrstam1 lesa v Evropi. Glavni porabnik je pohištvena industrija oziroma predelava v furnir. Tukaj so glede porabe breka prakticno neomejena možnosti. Drug• porabnik breka so izdelovalci glasbil. Pri tzdelovanju flavt je brekovina zelo iskana; prednost dajeJo svetlemu lesu, ker je pn nJem lažje ujeti enak barvni odtenek, kot pri pisanem temnem lesu. Tudi izdelovalci klavi~ev se ne morejo odpovedali breku. Brekovina s svojimi lastnostmi zagotavlja, da bo precizna mehanika klavirja brezhibno delovala v zelo razlicnih 10 spremenljivih okoljih. Podobno so tudi pri cembalu nekateri sestavni deli iz tovrstnega lesa. Kraljica instru· mentov, to so orgle, imajo jasen in blešc ec ton, ce so male pišcali in njihovi nosilci narejeni iz brekovine 
Znani nemški izdelovalec glasbil Hofmann izdeluje iz brekovine in skor· ševine nam nekoliko manj znani instrument, to so škotske dude. 

Kotar. M.: Razširjenost in rastne znacilnost i breka (Sorbus formina/is CraniZ) v Sloveniji 
Nadaljni porabnik brekovine je industrija merilnih instrumentov. Tu je Tubljena zaradi njene lastnosti, da se ne krci in ne širi, ko je enkrat ~:~~šena. Zato so n_atancna ravni la prestižnih izdelovalcev tovrstne opreme 
narejena iz br~kov1n~~ . .. . .. . . . . v primerjavi s poh1stveno mdustnJO sta mdustnja menim glasbil maJhen orabnik brekovine, zato cene tega lesa oblikuje predvsem industrija fur­~idev. za ilustracijo podajamo gibanje cen tega lesa na posameznih dražbah (aukcijah) v Nemciji in Franciji (KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 
1994): 
. Niedernhal (O) 1989, 5.610 DEM/m3 
_ Braunschwig (D) 1992, 10.000 DEM/m3 
_ Chalindrey (F) '1992, 47.270 FRF/m3 
Leto 1992je bilo glede doseganja cene breka rekordno, vendar so cene 
ostale zanimive vse do današnjih dni. 
Tako lahko zasledimo v pregledu cen iz februarja 1998, da je bila najvišja cena za najbolj kakovostno brekovino na dražbi v Alsfeldu 18.309 DEM/ m3, povprecna cena pa 4.739 DEM/m3. Podobno je bila tudi februarja 1998 v Neunkirchenu (D) povprecna cena za m-' brekovine 4.175,26 DEM, najvišja cena pa 20.044 DEM/m3 (Vir: Corminaria, No 9, maj 1998). 
Danes je promet z lesom znotraj Evrope skoraj prost, zato bi se Slovenija lahko pojavila na teh dražbah, ce bi imeli brekovino ustrezne kakovosti. ceprav imamo razmeroma veliko število teh dreves v gozdu in razmeroma veliko nahajališc breka, imamo zelo malo ali pa skoraj nic takšnih dreves, ki imajo debla furnirske kakovosti. Temu je krivo naše zapostavljanje te drevesne vrste v preteklosti. 
9.2 Uporabnost plodov breka 
9.2 Usefulness of fruit 
Da so brek poznali že v starem veku, se mora zahvaliti svojim plodovom. Njihov zdravilni ucinek pri koleri in griži je tej drevesni vrsti botroval pri imenu "termina". Leto dni po tistem, ko je izšla prva slovenska knjiga, je v Straf1bur­gu izšla knjiga o zelišcih, v kateri avtor H. Bock (1551, KAUSCH-BLECKEN VON SCHMELING 1994)omenja, da ljudje uživajo plodove breka podobno kot ostalo sadje in sicer v jeseni, ko se omehcajo in izgubijo svoj trpki okus. Plodove breka so prodajali na sadnih trgih v Londonu, na Dunaju in v Pragi. 
Iz plodov breka še danes pripravljajo marmelado, ki po svojem okusu nekoliko spominja na šipkovo. Prav tako okusen je kompot ali pa cežana iz teh plodov, ki jo servirajo kot prilogo k pecenki. Dalec najbolj znani pa so plodovi breka v žganjekuhi. Brekovo žganje ima okus po mandeljnih. Ta priokus, ki je izredno mocan in cenjen, dobi to žganje zaradi sestavin, ki so v peckah brekovih plodov (benzaldehid, benzilalkohol i.t.d.). Vendar pa se ta aroma tvori v procesu alkoholnega vrenja, ko poteka tudi encimatska razgradnja raznih glikozidov in kislin. Aroma po mandeljnih se torej ustvari in ni dana že v peckah_ Drevo z mocno razvito krošnjo da v letu obilnega obroda 100-150 (izjemoma 200) litrov drozge, iz 1 OO 1 drozge pa dobimo 4-1 O li1rov 50% brekovega žganja. L:ganje mora biti dvakrat kuhano. Cena žganja se giblje v Nemciji od 200-300 OM/0,7 l. Naravnost neverjetno je, da Slovenci, ki smo pripravljali žganje iz vseh možnih gozdnih in sadnih plodov ter celo poljšcin (pesa, krompir), nismo in ne poznamo brekovega žganja, ki velja v Evropi kot najbolj cenjena žgana pijaca. 
GozdV 56 (199-8) 5-6 
Kotar M. RaLš r
1erosl tn rastne znac1lnosb breka (Sorbus tonmna11s Crantz) v Slov_e_niJ'--1 __ 
-




10 BREK KOT NEPOGREŠLJIVI DEL GOZDNEGA EKOSISTEMA 
10 WILD SERVICE TREE AS INDISPENSABLE PART OF FOREST ECO. SYSTEM 
Brek se je ohranil predvsem na toplejših in bolj sušnih rastišcih , teprav ga nismo pospe~evali. Njegov delež je vecji v tistih gozdnih sestojih. ki so bili predmet preintenzivnega i zkorišcanja. V teh sestoj ih se je uveljavil kljub temu, da ne dosega tistih dreves nih višin kot ostale drevesne vrste. ceprav je polsvelloljubna do svetloljubna drevesna vrsta. V takšnih razmerah je brek lahko izkoristil prednost. ki jo ima pred mnogimi drugimi drevesnirni vrstami. in sicer razmnoževanje z odganjkl s korenin. Pn vseh "katastrofalnih razgradnjah starega sestaja' je brek že v naslednJem letu pognal potomce na celotni površini, ki JO je prerašcal s SVOJimi koreninami. V teh sestojrh je bil brek tisti, ki je skrbel, da so bila tla takoj po go/oseku porasla z mladjem in da se je pricel ponoven razvoj novega sestOJa. Brek, seveda ce )e bil prisoten v maticnem sestoju, je bil listi, ki je skrbel, da tla nrso bila nikoli razgaljena in da proizvodnja ekosrstema ni bila nikoli prekinjena. Zato rma brek v teh ekosistemih mocno poudarjeno varovalno funkcijo, ta pa je pogoj za nemoteno funkcioniranje gozdnega ekosistema, kr Je podvržen nepre­stanim motnjam. 
S svojimr cvetovr in plodovi prispeva brek k pestrejšemu živalskemu svetu. številne ptice ter druge živali se hranijo z njegovimi plodovi, zato je pomemben vir njihove prehrane. 
Breki z lepo oblikovano krošnjo povecuj eJO tudi estetsko vlogo gozda V aprilu in maju, ko cvetiJO, prekinjajo gozdno zelenilo s SVOJimi cvetovr. V jeseni, ko listJe spremen1 barvo in ko zor ijo plodovi, pa brek prispeva k vecji prsanosti in bogastvu barv. Zaradi izjemno bogate krošnje je brek zaželen tudi v gozdnih omejkih ali pa kot posamicno drevo na pašniklh. 
Brek bi se lahko uspešno uveljavil v Silvo-pastoralnem sistemu, lo 1e v drevesne-pašniški rabi kmetijskih zemljišc. Ker kmetijstvo zaradi neekono­micnosti opušca travnrke in pašnike v vseh nekoliko odmaknjenih legah in te površine intenzivno prerašca gozd, b1 uvedba drevesno-pašniških sis­temov ohranila pašne površine, ki so marsikje zaradi videza krajine nujno potrebne. istocasno pa bi clvtgnrlo donos teh površin _ 
Ta nacin rabe zemlJišc uvaja;o v Angliji, Franciji in celi vrsti submedite­ranskih in mediteranskih dežel. Opušceno kmetijsko zemljišce posadijo s sadikami gozdnih dreves (100 sadik na ha). Ker ;e razdalja med sadikami zelo velika, se pod vzraslimi drevesi nemoteno razvija !ravna ruša. Drevesa služijo pridelavi lesa ali plodov. istocasno pa dajejo živin1 senco ter zmanj­šujejo ucinke vetra. V Evropi se je uspešno uveljavil v teh sistemih hrast plutovec (v mediteranu) ter divja cešnja . Prvi je zanimiv zaradi pridob1van1a plute. druga pa zaradi pridobivanja visokokakovostnega lesa. V našem submediteranu ter v ostalih toplejših legah bi bilo pnmerno poskusiti tudi z brekom in skoršem. Oba sta zanrmiva z vrdika lesne proizvodnje in pndelave plodov (KOTAR 1997). Vendar pa moramo poudanti, da tovrstna raba zemljišc ni gozdarska. ampak kmetijska raba, ki ;e oplemen1tena s proiz­vodnJO lesa in plodov gozdnega drevJa. Prvi tovrstni poskusi so zastavljeni na Vremšcici, in to v okviru raziskovalnega projekta. Rekulliviranje opuš­cenih hribovitrh kraških zemljišc z okolju prilagojenimi tehnologijami re je in zdravja živali (POGACNIK 1998). · 
GoLdV 56 (1998) 5-6 

p 
~ Rl.:wl<'-r,........ -O!MJ r!'.otb..u-*' Clwn<:;;;.l;;..•_~;;..;;...;_.__ ___ _ 
-
11 z,AK LJJCE I< Z RAZPRAVO 
Il CQNC.IJSJON WITH OoSCUSStON 
v ~:5)-Jh gozdoVif\ raste 71 samontk~ drevesmh vrst vend;lr so 
~e<• od n111 prl>OIIIe v <ako majhnem \;evrlu da 1m grozo ozgrf'OI,e. ~ ~· ~ ~vamosJ atrebljent• ,e pn to.tih "''lan. kr'" pn nas P"'a'"'aJO ~ oo0u svql9" areata Ta.,ne ~lo 50 lalar$<• j8vor (Acor raren...-um l..). Cl)llllnok ( Or#t<A; cmmriB Lam 1"' c;emprin !Pt= Cfll1"bra L ) Pn teh lll$1ah soosra~wrmw posamtZT\r oseo~r inorvarill Fh bomotahko aamoss.ldnjo Iri raw~o~ "'·an~m v drevunreah lil< labotatorij h iPreko tkrvnth ~Uilutl To vrste so \tov~ctlo taKO red ~e da tudi oopolna za!crLa ne bi preorecfa ~~~a u.qonoqa Zato njrhova ohran·t~v nt nalog~ samo~z<l;lrJelo amoak tudi v..".. nsuh rn&~tuclj, KI se ukl.ar;a,o 2 namvf'O oedrU.no. P~ teh pa rast<! v <tovensklh gozd()llih •Jel•ko drevunrn vrst ktrmap ra:rmeroma......, are3i<l oar•vn• razprostranjbrlOSir. vendar ae &tavrlo l&h dtoves (OOSIOUII vtlla(IO !n18nj&uJe To so vflte. kr ~~~~u~IJap n• svOjo Slevr~r. ke< so el<onor"$l<O z vrdrka proizvodnJI. •••nlzlllrnllvt rn 'h pn nairh wepo/1 v gozdu nu pospe&utemo. atr p~ Jrm ne uatre:o na~• ravnan,e z 9(lldotn. ~~ Jo naf~·Jnano na posr><>levnrtro ekonomako Dnrmrvetion vrot u vpretSI.em ~lole ttu jo t<arl Gayer. kr 1~ bir ~oen n•)votJih nemCluh gozdl~rh S(rol<ov· ")ltkov v<ell tA•ov, napov..,al tamno ptll'todnoll vsem "podrel"""" Clre· vcsnrrn vrstam" Avtohtone drtvesno vl$18 )'1 c1o1• • ln s~UOine "' Sla!< 
Ql9·.'n0 drevesn",VIIIf:!. VZpoledn.6111VUneVI"I.te tor poQf~ Ur1'lCINdO drovosroe vrste V zadnro lkuprno rt tJvtw~t rned orugomll\tdl maklen. ble~! tesn•kO ln drobnrco V drlJQlrtd"J• 5""1• rnamenr~o IU'Ijrge ·aqe..,. go.tXl<W' (Pe• Waldbllu) Il lote 1882 ~~ bo<hje". Vl$18 aamo Ctl'l"'f •. vend;Jr kolje 1a,:.R<~ I ' •to vrst6, oo Dow pat.Aul, lahko PQII-n.dr un.,.... v zgra<:~t>r Sft~:o,a" V ~e l rtr, prtnovtje .. lzoajlrste lv1t~ ~ leta 1~ pa 1(! za te padfPj&ne VF$18 llp<Jai, dl je V QOZdovth lled<\tl eYnlDe V<!lrlcO ~V8$111h v"'· k; rma1o pOdtettno vtogo Mnog6 od 1eh so bire ne~oa1 bogato zasto· par•e. rn so cto)ale '"Soi<O<)(II\jiiM., Wotentu VM<~;Jr "'bolJ rn 0011 umrkaJO xar~or uniformiranega ravtlaflt' z 9<)Zdovr 111 v~ona od nph bO kn1alu po. pol noma rzgln~a rz na$1h gozda. (CA VER 111112. 1698) Med tak&ne vrste t• !~ l&krol uvrst~ ctno rn DOlO fOPOio, malden blak. jereO.ko s~orl. diVJO &:>lnto. drobniCO. 1/'_snrlco oreh rn bw NjftOOVll napoved "" bolj all mBnj Uf<$'lrtu,e, OOYI!oi'O od doler. rn n•(rne rAvn.1nta 2 goU!ovl 
Brek je dre~ ws~. lo je bda v vnh d~denjlh slrokovnth u~b.-:k:h k4liOr ludrprr riVII.Infu l gozoovr uvricene meo podro,one vi'$ le Ceprav je nJ~ arealv Stoo.ronr)rl3vneromavelrk JO n1ena ilevrtGnost v nollh oozdov:h ·llljl!mcnelultenn nanaialrit • razmeron\i $krorMa. Po$pO~e•anlc dr ugilr orevevon ~. VIla "te tesno no loge. oomtajevan1o pod zaslorom ln nepo l "~ fljt!ntl1 QOIIIVeflrh lastnosllao WJmo rul~ate rr vuokr, kr so pospelrlr 1\3910 upadanje ~te'lllcl\0611 breka v Sloveniji 
Nelcdallj« ve~ ka povpraieva")e po lesu br eka se JB v 20 stoletju tmanr ~~10. ke< so ga nadome~lah z drugimi marerinli. zate> trg z tosnrmi &orto 
l"'lf'.nU ,.. z-az:nrwal vse mant.še ponudbe tega lesa. Plibh2no pred dvema 
dos.eUeljema pa so"" razmere ne trgu z bre~ovi no pooolnoma soremenrle. kl)l' se )8 I>Oj~Vd nov porabnik, lo,. pohišlvena lnduslrlfl. Cene VISOkOka· ~:1Y0$1ne Il< okovi ne so prekoracrle V!le razumne mejo Temu povprewven)V ki bO ve')elno lrafi'O, ~e dolgo ne bomo ladoshh • ponudbo. kl!ltma ~na ndraslrh bre~ov debi• z manj kakovostnrm lesom. Volroa drevl!l no 11416 dele ina ~rimeme vzgoje. br ek smo smatraJI ko1 manJ aU pa calo Mlma.nt pomemono crevesno vrsto To omalovaleva~1• je b~o tOir~no. ca veli~ qozda~ev te vrste sploh poznalo ni. 
t71 

Kotar. M. Raz~ i rje nost in ras tne znacilno sti breka { Sorbus tarminalis Crantz) v Slovemji 


Brekje pomembna drevesna vrsta z vidika proizvodnje lesa in plodov okoljevarstvenega vidika, glede vloge, ki jo ima v prehrani živalskega sv~t~ ter z vidika rekreativne funkcije gozda. Zato mora najti mesto na vseh primernih rastišcih v gozdnogojitvenih ciljih na vseh nivojih nacrtovanja v gozdarstvu. 
Zaradi njegovih rastišcnih potreb. kot so: svetloljubnost in toploljubnost (NAMVAR 1 SPETHMAN N 1985), na drugi strani pa sposobnost prenašanja dolgotrajnih suš in uspevanje na plitvih tleh ter zaradi posebnih rastnih znacilnosti breka -doseganje manjših drevesnih višin. izredno majhna konkurencna sposobnost. nepravilna rast ob nezadostni osvetlitvi-terjajo od gozdarja poseben pristop pri pospeševanju te drevesne vrste To po­sebno gojitvene obravnavo lahko strnemo v naslednje smernice: -Pomlajevanje breka je prvenstveno vezano na odganjke iz korenin. zato 
je potrebno na pomladitveni površini ob maticnem drevesu -po njegovem poseku-odstraniti vsa drevesa. Pomladitve na secnja je golosecnja, velika do 5 arov. To površino je potrebno zašcititi pred divjadjo. 
-Rast breka v fazi mladja in gošce ni nagla, vendar tolikšna, da ga ni potrebno individualno pospeševati. Obicajno ima brek v tej razvojni fazi majhno prednost pred bukvijo in gradnom (na rastišcih breka). 
-V fazi letvenjaka in drogovnjaka so potrebna mocna redcenja. Pri tem oblikujemo šopasto do skupinsko obliko zmesi, sicer so potrebna prepo­gosta ukrepanja, ker ga bukev ali graden-obicajno brek raste v sestojih teh dveh drevesnih vrst-izpodr"lneta (Fran ke 1990). Zelo uspešna je vzgoja breka na gozdnih robovih in ob poteh, kjer dobi za svoj razvoj zadosti svetlobe. 
-Proizvodna doba breka je od 1 OO -150 let, odvisno od rastišca. Pri tem moramo upostevati, da brek -ceprav je razširjen na sušnih in toplih ra­stišcih s plitvimi tlemi-doseže najlepšo rast in razvoj na svežih in globokih tleh, ki so dobro preskrbljena s hranilnimi snovmi. 
-Na rastišcih, kjer je brek nekdaj uspeval, vendar je izginil iz kakršnihkoli vzrokov, bomo brek ponovno naselili s sad njo. Vzgoja sadik je povezana z velikimi težavami, vendar imamo v Sloveniji strokovnjaka. ki je zelo uspešen pri vzgoji novih sadik (A Šiftar). Tak6 Vrtnarstvo Murska Sobota že nekaj let uspešno proizvaja sadike breka iz semen. ki ga naberejo na razlicnih nahajališcih naravnega breka. VzgoJa mladja iz sadik, vzgojenih v lonckih, je uspešnejša. Gostota sadnje je 1.000 sadik/ha, pri tem pa moramo sadike zašcititi proti objedanju divjadi (SCH6FBERGER 1990). 
-Gostota in kakovost breka v naših gozdovih kaže, da imamo danes raz­meroma veliko breka v mladjih, gošcah in deloma letvenjakih predvsem v zasebnih gozdovih Suhe krajine, Bele krajine, štajerske in Primorske (na primernih rastišcih) in razmeroma malo breka, in še ta je slabe kako­vosti, v drogovnjakih in debeljakih. Zato se bodo kakovostni sortimenti pojavili na trgu šele cez desetletja. V tem casu moramo te mladostne razvojne faze negovati s ciljem, da dosežemo cim v\šji delež breka s kakovostnimi debli, hkrati pa izkoristiti breke v debeiJakih (ki so slabe kakovosti). da v procesu pomlajevanja dobimo mladja, ki bodo imela brek, ki je nastal iz odganjkov iz korenin. 
GozdV 56 (1998) 5·6 

p 
, .". .w R.i:z::~utr:.n·JSI m rastn• mee•lna-.tl• breM (~s~ Ctanu 1• ~ 
-
DISTRIBUliON AND GROWTH CHARACTERISTICS OF THE WILD SERVICE TREE (SORBUS TOR!tfiNALIS CRANTZ) IN SLOVENIA 
symmarv Tlle wild seNice troel.!>orD<J$ tOimlllalis Crantz) IS one ol71 nanve tree sp&e~es 11 Slovema lis ruotwul ••'ec.,., "'Ih• area ol ~~ilo ost. oal<lbeech and ~~~ CQtesu"' r~wely warm loc>Jtoons " os found on 
1118 tftfard subell:lne fill! IOn ...t.& re ' reaches aMuc!es oltpprounately 750 m abcMI oea tevwl on "''""' ,.,11,.._om•<lll~anean o;llm;uo ~ may grow up to an "'tl!Ude et 900m Toda}'' s ~"""otu.. ~lo sar.­.,e rree 111 S1ovenoa '' not 110 ~omaii!Nt ~ woU<J neeo to oe ..u..o.o "' NJi& ol ~ r.dangen!d '*'"' ~­
~-~ 1ts "'"'" on 111o tt>res1 sln.dure contlnUes to decnase ;u oelc<e. •.,.. soon need lo be pro­teded TM r~aso<IS ieadong lo tnos Quock reduct1on ol ~!le~ tree poplllaoon are. "' pa<taa.~lar lht ac­celerated cuiUvaHon ol other, aoonomJCally mae rnterftitlng, speae!, lnaeaSe ol growong Slock$ on lhl IOJ6SIS. "nd the r~gene r& HOII of forest• under the st>elter ot !/le oarenl lot eS~ sland The wold seMo;e lree il not dlsappearlng duo to 11\Creased de mand for 11 bul becauH ol • change m the fo<esl manl\ljet'l&nl 
1'he ocorog~t~~l d cm~nd , ol tne wild seNice tree. l.e. ijs neG<: tor llgN ane warmth o" (Ilc! one hand, and tiS g<OWI~ r.hanrcl&riRIOCt, r.e relatively slow growll\ fon h~) and fowwmpe!IINaness. on Ih o other hand, ~aoe c:roa!A)(I a 611ualoon oNhOtt the wold serYlU rr"" has dilftcul~ SUI'VMI'IQ under the p<esent condlfrons and foreolrv 1n Srovenra rt-., regene<at!OO\ct tile wllel se""'e l'te 1$ maonl't ~nkeo tu root sud<ers, and. only 108 smrlll .. tenl to reQf'>dudlon by rneans olseed fft""' 'lkly fl1911N!<"31l011 lEGhnocluet must be oartJCU­~ ~lO lhos VH II)OOM-a faeSl IS .-.;,ener.Cto will> the~~ tree 
To<l:w n SI<Minoa,lha Wild ''""'"' 1ree a loci>!ltl:l ., ()llrtlcUar on warm and dry &ltes -.. ltle c.om­pel~l veiiC$1 of Other Uta 'l>eC>e$ o$ mud1 ~ ln wen ottumstances <ts share fl tne nutnbe< l)ltrees may ro~ to over 25% l1owevtlr. thr$ only appliesiO caws ""*• tile ceyellerllllon al thr! old toresl Star'ld was performed With • o:l••r CVI of a reta~ly srna-. ar ... •nd wt~ere the wtldsei'OIICE tree hav1ng been prese~• 
fll th~ parent loresl 'taf\CI ln su<:r> condruons the young wtld IWIIVlCe uees oeveloped trum root sud<&rs. wflre/l covered IM r~tgel'ftr•cf!d Surf~C" ln tar~ QUIInhh<!s U SOQn as ll>e foliOWlrog year 
ln Europe, u1e wood ol the wold seMc:e tree fta. been muc/lsought after in 111e last deude and may, in cases whror•ll ra ol veneer qualoty. rear:h lant.aolrc pneM. Unlortunately, SJovenia wiD not oo prosen! ln this malket lOJ some Ume, as tne Slavenial' lotestl!ilt>dt compnse only seMOe trees w11h low·Q~mllty see ms, or even with rnatltedly IOw-<lua~ly stems Thrs low QUOl ty can be Mcnbed to the Slovenian IOI'MI r.ulllvnllon in the ~ti • ..nete ·~• _.._. fllwVw>gl_,.e not ~led. and l~e crowM ol eorvoce troos were not~ . The ~ dernarlclng 6et\'U nee . will\ 1 matk ed teooency 10 develop lb Q'OWflln the dJrectlon olllph ~ developed • auwn on a!T'f hole-~ ., ll'oe stand r;anopy, lhos causlng IM stem 10 be­coma uOO'<ed ano ollen lwl&led The6e ~ 5eM()e Ir-muot be UMd lo reoenetatt or reslore f!n-.U o " by m-.s Ol .-sucl<8r5 and .llumP spmubl Releaslng the SI'JNfoo tree '" oldef d<MolopmenC phHet ol IM foresaltlarod ol matlA tt-1 does not r:avse • aotKfaCUiry roooelotl, es lhereecdotl ~ very slow Tho wild sarvu ue wt.ch rs founcllllllle lawef ooaol ci8$Sits ~evol$) oti he IO<eJt tl<lnd, reaches the upper class only ln rare cases 1\ seNtrA true ff0<'1 the lOw ttass of lho torest Is nor produoilve, and cannct panrc•pate ln the <tll!OO<!r81i0n wun sead. but w•th aud<el$ from ils ;oola Our fore&ts will not )'lela QUIII'ty-stem trees reJ~dy for ~lllnQ Y~~l~ oor young foreol$. whtch contaln thls t poeles, grow to become sla~~<a ol maturo lleu. and onry on ll>t COndluon li>Oi these st&nds will be adequately cullovoteo <nthese stan:ls, we NM!d to lnrm groups, wf>rlo lh&S •tructure offrt<S a less rornpllcaled farm ol w luvattng speoes "">'en att ieu c~. ana the wld HMCA lree Is sud\ a tree specle$. lU ll'\e Slovenia o (orulry fo· Cl~~Sa& on btsl <::utlrvatiGn ~on • (X)o-Mturaf siMCurture we dn nnt havtt tn r:t'IArtogtt tne. der.r~red antt ~ted IO<eW)' method .,.. ade< 10 muu.a"' ll'oe wold serv~ lree We musL "owever use lhe method -C>Orll'stoncy 1"" co-natunrl .,lvo<;uftu,e roopocU lhl ecologw:at needs ol o-. lnte ·-· ltS Qf0W111 
rc!~ o'oomenl Characlens~cs. (s cuftrvtlbon prooemes. rt1 regenera<oon ecology. es ..... es fo<6SI ""'n .-~ano lot051 tenaong goals ~ w& constoer a<l ol thls, there is nooanQI!I ottllott ~CIIUppeamg -on~ contrary liS share will rncrease, and ll'wl ln lorest•fand• wher~" "nt onc41 wu !>'ewnl Al1tlough lhe Wild service tree rs res.tncled to r•la liv~y (>001 naMal &taf\Cis (low S<te prOducuvuyl. c read\es the best gtowthon d&e;l. fresh and m1nerak1ch l>Otl, whe1a lt1e growing season IS Ion~ H!!trtt. -~ m•y rea(:h ~height ol :lOm. astem diameter of 60 cm and more. and a w•dlh ol annuol rongs of uo to 6 mm on sud\ stands, wrth ar)equatatandrllQ, 11 nas ste ms wiU• h•oh.quallty wood, 

The wta se<vice 11M Is a SI*IH whlct\ can M OUIMIIICI liso outSOde ol woodf.. l e. "' the SO.C:alltO ~ systoms, wner• the Wild .. rvlce tree ll•nctlons •• a mulb·putpOse aop trHt. On PD&Iurelanll, we plalll trees in a '-•ge-meshod net. wh\ch setVe the prOduction of WOOd. and Dl fruit At 11'111 same 1
",. gressland can 11w-.. beneath, MrVIng M pasturo fot •v<~slod.. moslfy small arwnals These lrees (50 -1oai tlal .",.. ~ to 11>e gre.-.nd. and contribute to "" rr•rn osed eccnormc e~ ol the paollJrelana. ln Sloven-e. thil 1YP" oiUS41 ol agriculturel land covld be lrled ln ll>e low Karst (irn.s;ooe) reg1011. Whe,. lhere i$ exteflde<l pa5tureland yielding iiHle We are not deallng wift> a ct1ange lrllm paSlUre 10 forest hftrt (pa$Wieland t>eoomong lotest~ ~ wilh ogncuiM~-breeding UM w!lich • baseo llclCh on breeding ca !Ue and on me Pf1)dUcDon er WOOd and lrvk. w~n lhe w.k:f seMce Iru. tne IMI may etso be an lmportnnr source of •ncome, as k y.elds hoghly valued alcohool 
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGEMENTS 

Pn Z1Hron1u gt3<lrva o lltelw ao 50de10vali gozd oli~/ strokovni ak• ZaVOd o za 91)zdove Slovenije IZGS)., Jo Iz vseh O~motnlh enot (OE), k1e< b<e~ v SloveniJ' rute Jnlon,..aCije so mi posredO"ali ~ u 90~ QOspodarsko na010v,.,_ aW pa""""' :a QOieT)It! QO<dov Na IAim mM~ '"',.,. ielm .."""_, 1:et so.,. omogottw. de sm<>~>Oelal kano 'llzi~u Se potebej se moram zahvahtl D. Matja,,w. dJOI oni. (ZCSl ~·le takt) zbrane podatke na u111 predsta..a Prav ta~o se zahvai1U1em J Pilkurju. dipl. inl. (GG Novo mesto). A M1 ~iCu , 1nf gozd fOE Nove mesto l. J Prwrieu. gazo "'i (Of Novo me$IO't. J Andoljt~v. cjpl lf\t. SOK (OE Kocev)e~ 8 l(nausu onf gozd tOE l(ote..,e) .n R. O<nai\Ou lflt gozd (OE Novo fniKIO). h so"" nudll vuall\lnsko POmoC pn drevesnlh <J~~allzah ~er anafozah r;llo6i<ev n• ter ~nu Enako • e uhv~~UJ'!Il' llJdl S Godlorjevi, d•pl •nt. ln Janku Mehlelu, <l•ol ini. (oba Odd za gozd. B IOte hni oke la ~ uhete v Ll•bi.J8"'). ta aodelovan1e tn pomoC pn laborlllorfJSl<i analill .n rat;uneinlSI<I Dtldelav1 poda tkal/ VsllfTo8N>VOr> bl n'erali bill ,..\ledeno io.ol~lega cra~~IQ . o;enOa<,e ,.no.oltwlo~o da bl n,Jhova .-n.a z• pi~! vNOSIOt""' 
Ponovne, hvala """m. k1 sle &odeloval~ 
VlRI 1 REFERENCES 

CUL/BERG. M er • 1 IUOI SO.I and \IOQCIAW'l v~~ K• .. l~ Oassal4rtl• Z'IC $-\ZU ·~-< 10). 
129 ER.Ji'YEC f 1819 tr PQ1X10f1t"""" ·lell)pll Mauco SI<Mns» :e~ EuEN8ERQ. H .. t91$ V•~ t~ti()Jl MltltlltuiO<Ja$ "'"""" """"""' <ll~or S'r.hl S1VIIQOJ1. Z24 '' FRANKE. A ••al .. 1g90 Erhaltuog und N.,-.1\l'uchf SIAIMet""~• BaurNII1Ml '" Wda"_Wilrtembe<,-AFZ. l\.7, 
1 166-IU. 

GA•Eit~ . 188l OooW-.2'.,."._........,..,~ .......... -P,..oP..,.. · Sen.n. S$~• GA'tt:R:. K f 848 Der W'llfdboo. VIMte vcrb&ssene Aunage, VeriaQibuc:hhandung .. Pau' Pare v Berl1n, 6~4 1 1\AUSCH-BlECJ<EN vo" SCHMElU<O w. 199' D• 
EJ~ 31•20 B<Modo<o Go>~!>• On!<'< G6ctroeo ~ • I<OTAR. M,I991 Zgnodnt~l-lr.je••"....".....,......., ............... -po:-tln-•.·10.1 1$­
.o() 

KOl AA, " / PuHE~ .. v IOOOtER.l. 1995. E I(Oio~ke zahlev1. tai\rttt~tr.osh"'~il"''C"f! l ~.t h'\0~ ~ dre..,uNh vf6tll t'()l1U $ott.ll...s :.Ff fAtnk' \n navadflt'19& otaha Zborn.ik. Pre_tr111\ .:n-une~ Ocld..u lJ pc:.J'dl,f1,1VQ er l..jUholjana: 1 269-293 
~OTAR. 1.4 • 1991 S><orl POl..,._ &odno "'90»01\J llf......,. .,.. Sc>ooc>na 0"'t'1"""' lO. IC. • 44r, . ... J<OTAR. M 1994 '/Miom"*' dor [1$-., """ dft• Sp<OOrllogs ln Sl......,...,· Comwtana 9 s 18-19 'IC.OTAR. U { 8kU~. f( l99e ~ a'o l.lreve~"• vr, le (V IJ1Itu) SJoy."p., ma:IIICII • ~ ~-IM 1< •sPETIUMHN W 1~ O..S....,..,tn0oi ... •U<9S..OO.·.rlle • SUI-8<2 
POG.tblll< ... ..... ·-Rai.U...-opMon/1\ _..., tniS.." lM'JPSc ,......., ~~-.amo .. ,. c-: a.vwa bv1* . V.tonn3tP8 r.kv•t.ca.lJVOfl '"'~ Ft lf\Q por obl() 41 .., Sti'IOFBERC.ER,.... lll'l() 0.0 <~>rd<!runQ vM E01!1/;IUI>I10ll .. im w .... -. OW!<roicl>.a<lo ~<rSilUUOQ 12 • 31· J2 lEITU"'GEfl " J 1t90 Ooo E-O...n....:"«'lt Foowe"""!' 1?. s :IS 31 




Razprave 
G(lll !lOJ • 1491 121 
Mnenj rl slovenske javnosti o gozdovih SJoVe Public Opinion on Forests 
"""'""" •lAR' t•M lO S•NI(O" 
,...~ot•"­MoN<.B ,$onl<o,M. Mntl'ljO lllove<ulu!,..,.._o~ C<w~arUo ·-..k 11 5~1fl98 ~ -apc>vt-v ."ggel./.101. Cli. lil 6 1/rWskaVI'Slo-rllnskojavno mnerje 199r oobil•n~ 'f)t....,.IUdi D_...., QOZ<IO< ta,..,_", 1101""" dOI>Odl<• ogrolenosti gozdov ZBJ1Idi onesnaženoob zr~Q P<•'"-IWl}O tor lnteaoov .....,..,." I.Uir...,. gordov 101 k® liliJ Oll!Ocaogosooda rjenju z zas<!briimigozdcM. ~oo -~•en•. med di\Jglm. ~ N <Z«o&tt>o....,.U.....,... ll!stnl!l6 pov6Zai'IOstl z goz.dom IJU gkk'!e na cao6tieno ull')ent•w (lwo ouno• Pl'lkaUJ'We t.o rn\kt "*' OQl"OI'IO goiPOdMI'i.tim' obmocji. Narejena je primetjav8 odgo'-lorov o ogrotono&JI goufav' ter IZbrwtiiTV kaz:ala:G ~ QOi.I!U 
v~r. 
KljUfM be .. do: i""""""""'"· gozdarikaool ... 
.Aboti KI ~oNI 8 .. Snii<O, M Slo.o"""' PIJbloc Ooooo> oo For .. ta. G<luJll!lkiVO$Ul l~. No 5-6/1998 lu $loYene ·N'!h asu~ "*)'ln ~"ggll\. LI QUOlL 8 11'1 N "'Sloven an p~Jbtc opnan t Sl91a.r.-.yc, h ~~.r,ey.d per1ons war o isil.l<l about the inpoc1anca of file forests 1c1r-""' IlU<-. ""' .. • ....,... ol ._.... on how ~o~ .... woro eodlngered crue oo .,, ~on. ox•gg•r•••a ........ ....0 ... -.... ol"""* ...... -Thot) w ........ wild ~ho lhoulo ~an ... ""'nogement ol Dli· 
•'* farM.b fhe resoorwe paC.efN we.f\! INIIyz:ld iti pli\IQ.Ar .cOOrdfng to CN! ~o. persor,sl" adueatiOI'I lhe lllllll~ .. alll6, M .... MIO~~-l"'l"' .."1 T~ d""'lf"COS ~ ~ loiOit "'"'"ll""oent rwglons(FMR) •e ~M'Id• ""'4*WI•d"" .,._. pattAiptionadlwl eNW~Q~t.."._ud«otests 10 mact. dl""""' hal<laala on ttoe oc:tuo1 c:.IMI d Q1C1"9 ""'*' 1 or-FMA 
Koy -ds: l'Jl)loc oplnion.-..,.." 
UVOD JN METODE DELA 
tNl RODUCTION ANO ~KING METHODS 

Fakulteta Z3 dt\dt>enevedt te taca 1997 v olcvlru redne an~ece Sklvet1sko 1avm.' mnenje {SJM.t pO\'pta!evala tUOI o odnoau t~vnosh 6o gozdov OosJ.ej so :l>li v razlska\11 SJM ankouranc;o te vetkr•t vprA~ant o gozdovih. venda< ve<l•IO te z enim samtm splotnm vpllolllnl•"'· k1 1e t>••o poOOviJeno vsai<ih nekA) tol V rSZISk8VIlOI8 1997 P/1 18 hil pl'\llt M Vl)itO Slf'ŠI SklOp vpr~~~ na to te1t10, Uto lahko Nltalltne)e MI•On>ll konkretoele o~aZujllmo !udo odnos an~eh<ll1cev do go:dl! Vlilju(.enl l<l boli raz"~' vidiki, kot np< <o. k.;~ !.en pomen ankell<ano prtpoJUje)O gozau kot WBJtl za Oddih ln kot'V'ru doho(ll(a k&j 1)(1 "ftlovem mnMjU 01jj<o1o QOZdOV8 let ludl ln. kek> naj Z go.;!OOvo gospOdan Zasta.-eNI vpral..lntR o gozdovih in gozdarstvu v 18· ~:>YI lahko Ull'it>lmo • a"**u • tlpo1<'9•10 raztSk~vatnih POdrocit javno­
' Ctt B IJ , dl Ol t« , F ~~ul· mronJS)uh rowsl<av o il(>l0<11SIW v Srednjo Ev1op1 (SCHMITHUSEN : lela za dn.tlt>MI vtldc Can1tr lft II.AZ:EMJ , set lAND 1 ~ 1 v POdrotja llnalae staldt tavnosh o prolllenvh 

'.~.,.npe J8v".g-a mnen)ll •n 

Ot<>padanta ~OO',, ~ oo te!<reattme vloge gozda ln ana"ze pro­
~(M rM\.on••.tJelj KArd~t IR1'10V~ z gozO<M n "'""""' za!bte oovo pi 5 1000 Lt'Jbt,one, SlO J\nke;a Slovensko ..,....." mne<>,e 1• natejeN na florcu poMoletnoh "~ IJ S dipl mt. QOld prebov-Slo.'JYenl,e NI podlago ""}'SIll! prebNalslva Il na n.;bn ~ -_ ........ b ..... Od-
•rt.o•a {TOSI MAlNAR 1995\ To~ zagota.ija repcetentaii""'SO za celotno 
-.al !jOZdonti'O ln·~­
~ .... 1/e(M pOl eJ. 1000 ~SlO 

SIOYMSkO I)(IPUIIIOIO llM """""" da je mogoCe rerultaiR anketi! Z ,.",.." 

p.~.,., Koliloo ... """"""' 
-. pajoM (0<1Wll0olt--. kil ~rov~IO tr111 ~~ff'\ ·,;.~,anjSJ<l> me "!!rOb/ 
rllllle 1 ro ..,.,., .,.,(on( ""')'('u 
~-by liM iol­
""""~~ (1119 -~ Ol Ule sum olttPIPQ'JS9S Vlil)' mreatoo~ 
w'!f-' Ilo ,~,...1.-.pl 

t-C~neslJNO$tjo p()spfoAIIi na celotno prebivalslvo Slovenl;e. Kont.:r,o $.tevjto anketi<a1>111' ankati ja bBo 1 005 ""kela ro> J& polel<ala oo 11 nov~m~>q oo 24. d~Ota 1997 pa ~ SI<M!nf~ 
N eka~ podatk.o\i o demografski stru\<tun an~etneg a vzorcr1 SJM 97· 
• spol 4~ ,4 % mo!koh on 51 .6 % 1ensk; 
• ozob.aZba 33% osno""'' !d.'!, 24 'li. pol<kroa. 3tl% Yl)odn,a. 13 'A. ~ .. oelc:w<lo aJ<<ivnost 51,9 'J.la~~~~~~ 1,8 'It flfa.tpOOelmo, ~2 '4 
upokotetiUV ter 14,1 %drugih delovno n•akl!vr-Rh 
• ooklic/kvalifit.acija: 46.6% (ne'lkvelificirao•h delaw.(tv. ?a.q% ni21oh USI<Jl. beocev. 16.7% v"'ill usoužbencev. 3.7'J. podjetniko>o. <.o%"""'""'· · liP lla$8~a. 41.3 % mestna naw,a 19.•% pnmes1n1 39 <% va~ka, 
• slarosl 16.6% do 25 1ol, 2B.I % med 26 '" 40, 19,3 % mec141 1n .SO. 2 1,0 %med~ ! in 65. 12.4%nart66 
2 REZULTAn 
l REStJLTS 

2.1 Me dcasovno primerjavo 
2.1 Cross-time comparosor-s 
R.>M~<ave SJM iO te ~1a1 sp<a5evale o gozou on 10 vedt>o v oi<W\J h~a Slllopa vpc~nr o ogralono$b OIIOI•. Anl<ettrano &O bilo napr()$enl, 
da ocanfjo, kohko jih v njihovem b\lljfmJSII:"'" 'n delovnem okofJu ngrol.a)O raz&~C"i POfav• Re.zunat, za th mer•tve so or•katani v preg\edniCI 1 
12 po<UO!kov la'>llo OIO()fl>O. db so bol, lola t 936 ahl<ellfat>Ci N tipiOŠno mant zaskrbljem 2a ~tanJe OkOCii:l k~ v nasloc:ntth d\ltlh mentvah. Opaz,en ~kok v nJihnvi sketi za okolje se zgodi pro' med menlvnma 1986 on 1990. To lah~o p~pošem o !Jej•tw. da $0 šele • 0'"9' oolovicl 06el'lde"'bl' lot e ~oM~i probjem poslali v Javno$b zeto ~. kat lo tola p<advsem posledica pavetane dftiavnosfl ekoloških g1han1 tn nato pojava a lran~ ·ze. lenih', kl1u je prertvsem 'Jlpndhudi!a nesoeta v <Amobilu To oogojanjeje tud• drugod pa sve!" mocno povt)Galo tat~omanje '" skob ,avnosti UJ ol:olje. V met>M 1993 taN<o Vfdomo. da~ Z8Wblrcmost za 00t01te na s~ .zopet nekofdco upadla, vendar 5e zdalec ne lahko, kot )E pre1 naras1a 
V1V3bnjo 1 0ve.s1i0n 
PropadarlJO g<WJo\1 
F'cresl docllne 

On=ot.on;uak 
19.8 
48V 
)8.8 
..... ,.,.,., 
-
24. 1 
12.1 
:1'3.8 
tloup~ 
Tralliilnol$• 
21,1 
0n6SIUI~BM nase!)& 
~•o 
~·-~ 


PoluliO!tllf--• 
41, 1 
22.8 
56,J 
~ ........ 
Woler pOI!o.JtkJn 

On&Sn&Utnosl........, 
23.1 
~9 
46,0 





-ol­
25.1 

62.2 50,3 C:.oomi:;otMn food 
l<arnlao~• vtwrw 
IS,O 
Nuldeome l!le~tratrlll 
5114 1 Jb.O 

--r;k!Q 


"""' 1$. ... lohrp -,..,_=·-=·_.FI"'==ih"-----­
z. Mt zlaSti zan-miV poda IM.. dA 1• ankot.' ance med vs.em1 sedmimJ .~dokl ogroJon,a Ol<dla NtllOii Sl<tllelo 1111'18 gozdcw on to ve1a za •se ln mMl"'• ZniO zask~JOI'..aoe bfol po mnenJU ankeloancev luOo pnsolr.ost ~kal•l v ,".noleo uneSI1a1en.."SI <000 "'narave Msploh. a ~ vedno~ kolaltnJ419:>:()0V Ta rezultat fi! MkOloka preoonelljcv. >at bl pntAovall ca bftdO enkciiiiMCe OSJbOif sk~ ~lie nevlmosll. ld laM.O "'lilovo ZOri'Jit ".,oo!J "<'OfllltOno OQIOZ'I'I lkol.." u.tr.._ .:rupo. s tvana u ol<ldol 
Jll&:·t~ \krt> u ~ gozoov Ilo CleV~ !rio rarootil s tetn. CA ..,.. gozd\ ,__.. ~ QOIIOO(IIO""'-"" l<aC """"9'~ del~ ..,.,.. .:.~·n .-....,ost to.o motna oo(~"'a o.4 ral!age je veqeono 1u0o v -ela ~ 1>o11 ptOboemood<a s~an~a QC>Zdav v vseh tell lebh mediJSka zel<> ~"" "'"' t.O anketor~no ta VIdik ogrot~n okolja z~znavalo bolJ kot "*""'"• druge Takšen uclnok med.,.,·• lahka .alo J'ISOO vidimo zlasti NO pnrneou J~drskoh elektrorn, kjer se zavedanje r~a pooblema med Pf\10 ln drll;;O on<•o•lV•to izoedno poveca. saj re btla la p<oblemabka po cernoblu v med•J n 7elo priSOtna 
OmaM• mort~mo ludo deJSivO, da le bilo prov v;><i>Sanjl! o ogro2enao11 JIOZdO•. u oazUKo od 0$1al<h Š<!Silh prot>temov. zasla\1reno na dotc.1, dr• IT\8litrn' n~ • .,knbrance sonamretspr..&evah, o.,h s~ ·~ 90Zdr.• To,e tan..opnn)ll "zbudilo oreds•a•o oa,. Slallf'l gozdo\1 sla~ ~rc v revoa, uto 1" tola npt>ova wb Se looko veqR Ne glede na •o pa so rv:JIIall pred"'dnlh meritev nakazo•,all veliko zanomante olJ roma skrb t•VOO><• za \!AnJe IJOzdOV Zalo J8 še toll ~o bolJ ko rosino, d• smo lo tematiko v letu oQ97 lahkO OIX!Diali širše rn z vec r.ulitnrh •lldokov 
2.2 Gozd kot kraj za oddih in vir dohodkov 
2.2 Recrealional value of forest and furest as source olrncome 
folalprej nas 1e an•nnalo. kal<o pomerroben t6 za nM<! anhbrance ljOZd kol kr:•J za oei<l6;lc;of(lonoddoh, ler Kal<o poo '"'"!Oiln,.. zat11• ko( woohodl<ov 
~ o.-.  Zolo pauonben Vcly /mpotflfll  Pal1embef1 lmll0fl8/11  Noa-ben, "Iti ~e~rr,.mben Ndhor impoltanl ,.., Unimp(IJ1llfll  NI pomemben Nel /tnpQrt/1111  Sptol1 ni pomemben Not~ at al  
Krof :ta oddih P.ooroalion  112. t  29,1  u  31  19  
V• dohodkov Souro& of•occmo  15.5  27.7  10  18.1  Zolt!  

Iz cnt<.aza v 1>'"9!Mno:> 2 lahko Vldlmo, da je za ank$wan<:e o7redno OO""e'rotlna Zla5li rtkr~t:.na vloga IJOZda. Sko<aJ cvt trfl~nr (62.1 % J jih na•llja. rta je gold v Ulm •ml!lu le IQ pomemben ln le ne kal o<lstotkov je ~~oh loJ menijo. da ol pomtmben Ob tem J• zanimrvo, Ga je med našimi .onketoranco le dobra treljlna (J~.~ 'li.) takih, ko 'SaJ obf.asno h<>dijo v naravo To nam pove, da pomen gozd~ ko: kraJa za oddoh zelo vo$0kO vredo'IOiijo IUd•hso kov gOld sploh ne hodiJO Razlog je lahko la. da tr anke hrane> "'$OkO WednotijO gozd kOt že zgolJ svore polenclalno 'pnbetai•&Ge' uo tokre&CI!O no r<Jd•h Ali pa lud< to. da vi.<Qko vrednotijo r&i<reahVn• pomen gozda za 
d ·utbo nasoloh '" ne le use osebno. 
ll~ub vsemu pa ~~Rkenrand 1<1 dejan&kl> hod'!O v nan~vo • .,..ednotiJO r&oc~eewno DCifl"e'l gow cl4t ~ Z~JUt~ pa Usti. ki hod,o • naravo recno. Ur nom pnl<aru,e ~ledna J 
PI:~ 2 Rekreanvn~ in do· hodkovnt pome.n gozda(%) 
TofJiw Z. Rocft1ltl10()81 va/ved /01~ liSt MUJ IOftt.tt ·~ SOtlfceof ifJco~ (%} 
u; 

Vpm!aole Que.slfOII  b!IOog!Ob l'toty ~  ~· EtrtMgOiltlg  lJnril>clrJbd  N•ovrot• No/ Md•_..Q  SpiC!I\ no 0Q10U Nolli<ldMQOo rti)Q O/Ol/  
1-zasellnoh,....", ldM!.UtJIP<"""'""'-·  26.•  39.1  17,4  13.3  l .S  
--.. ~Q.GI'g  40.7  40.6  8.0  4.5  2,2  
o-fMocmCjo "'"'*""'  ol6.6  44.1  s.&  3,1  0.5  


-

.....,.. •• Pcrnen ~"PQa Z! 
bal~: 
-<jlldo "" 1 : 



-·-"""l'l 
,_ 
Rao r=MJI"J!!t»tJiof. 
..,~".-...."at.-lo".. 
....,...,_ .. ""' '1...,..,.. "'' 
o,esJ'VdniC-41 • l<l"'hlO tJovtt~t-'-• 
gozd<WO ogro!Jijo (%> 
r.u~ • riJ wl'l~tJ thtl!'" or. .$,b. 
venien 'orlst.s •NJa~fiO by '·"'• 10/loWI<>g .. 1%) 

SteYJk>obiskov nn leto / FteqrJOn<:yolvos.u_._ Pomen 99Z<!a "'oddih 
Ooblsk.ov 
1·20-koll 
21.e9­
IOOnvoet 
1-:1() ....... 

o ... .". Reaoa00oa/11111oo 
}1~-· 
roo or mano 
14.) 
58.1 
Zda~n 
5J• 
82,6 
llely lm,podarn 
Ponw:nJben 
l97 
23.9 



JO.• 
14,8 
-w 

Prec.er ma"' pomenlben pe je n an~• ance 90«1 kor''" dcnodkov. saj 1111 15 '11. nav8)a dl 16 ~ lJII'ie 'zelo _..,.belt. w OOhodkoo... dobra 6etnona pa joh oce~. do ~ pomemben' Se* je unm1110 co. da js meo 
na~n" ent<ec.rano •• 28 '11. uouh. ~ ~ 11 dtl.a>n z gozdllm To '-'hko bod1s1 oomem da ,e ra <11!'1 enJ.et•ancev <JO?d "'' detlodl<ov. 6etud! n.$0 I&MI\Ikl oozda, ·~ pe ZOplit 10, aa so -IM.If-"'CI ocen,eval• dcnodlo.n~ pomen gozd~ v d!\ltbl naSQI()I>.., neltlr.u oseono 
Med anktthand ki ll'llliii&JO IZCII\J1.,zgoz.X....,.., 22,9% nav"'t' da,.. 
gozd zan1e 'zelo~.,. :IOhoCI•. ~,.h 31 '% oa oa,e 1» mernben· Z.a preose&llh 45 7% on~ elltr.c:ot~ Il ;lOld~tndkrh drv+.n pa gozd po nJihoVIh castnon ocenah"' pc>membnej$1 1111 oonodl<ov 
Podatkl ka1e,o, da je gold et.onomsko Do'tvene ~ u pooeteJSI<o prebovalstvo. 60.,.. anketirane<~'' s pooe1e•• tako nav<lja da Je gozd zan .. v lem smiSlu pomvmben a> z.elo pomom~n. meotom ko re ca detez med 
mestnim prebcvalstv<m 31 ~ Ral~<><) JO 5eveda "tem. dsrt med podo1~1 >kim pttb.-alstvomvehkovec laslnl<ovgozdo'l Tako ,e med ankeb•ano1z tne$\ nih krattvnoh Jkupnoa111e 10.~% takt>. ki pnhajaJO ;z drutJn z gozd001\ 1ned ank•~•ano tZ vaikoh klaJOVf'fih skupnosti pa je laktr kar 51.8% 
2.3 Dejavniki ogroianja gozdov 
2 3 Factor.; l~reall'lentllglarests 
V~ si<Joou vptaša"t smo anketrrance se<aševali. koliko so po ,.""""""""_JU I'OYWISbgczo<M og:aienJ zaradl n;;<lednJrh deravnokov IRieftsov useOt'ollllalltnokOOI p<e1orane seGn)Q te< ooesnatcnega ozr a~r a 
PnQl renlta"" .. v pre<jednoo 4 Il p.xlatkov lahJ<Q \I\Ormo. rla ank•· 11rence,.. spoo4no ~.s.W:olclogruteoo>ligozdC\1 V>J$en treh primenn Mmrl!e vtt ~Ol~~~ re. navedeni P<JiavgazdcM QOJJo!J> ~ dn~ .. ~-ance ~ca ones<laUno ozrat)e ter pttDrana seen,t KO\ \Ot'lzmemo manti<> nevarno.<!"" o•:enju,ero rnlere5fll8Sebnlh i&atMOOI ~~ re p<eovMm "'ii oelet IISttl. ~menjo. da c IRie<Mi oozdove 
ttroog rotlp 

inletH• zuebnrh lasll'okov $0 b~U oridik ogro1at>14 gozc!ov ~<,er te an ~'"'""'v'"""'~"" rutfbo!J n>ZIIkutejo Po pntakovanju na 1\Utlke v oc:enalt vptrva, ali anketJ<.tnec P"ha!a Iz oruilne lasr~rkw gozda~~ a~ no lekn 68.9 '11. ank~trrane~~v rz nelastl'll$10h drul>n ~JUl• . da ta grobl• 
-

-JII/ w-.ut.J --·  -ana ~ E~ ~  er-tono =otio --..  
w M  6H  ~'  1107  
.. C'Nit'UC .... fi or._,.,.,, <1 "'  
LN• ' ... ~  71,0  IIO.t  au  
~ .,..c;..,. ...  61.1  85.1  110.2  
Iri nor~  SI.O  ao.o  1111.11  
!Fa "''olatt--poll.sr""'nt  
lf'll>lt• ;ellodMI 1 R:IJttr~~~tevaU.r~t•n  1'3.1  110,3  g"  
· ~-r ...".len-·~----.....  66.7  8M  110)  
~ ·--­!~.­ 500  n.•  IIO,l  



.... -. 
~"---­

l)bSlala l\10"0'' 'Lelo ogtola •• 09rota ). NI&P'Cl ~.a% •~~~<e• .. -· Il,.,,..,..., h dtu!•n RNII1<« 110 tudi r-Hid ll0b:12'*>~ s tu-u 11nla· 
,.... zakOA'hlas!Mo• >oc VOl"fO ..0 ~ 6 .., -~•vlf'IUY z OI"'Ynn tdo ~szm~o713-. .-~tot.._., Z \lSOOO ~ To g•c.tf'IO ""''""" ..,q. dOk!~ ; ro~~) totc><Att-1~ • .,., ,...,....,.1)11 ao _.. 
~~.". , ,., m•~ Mit polo\'IUI .-otiUIW> IOg'IU t obstqem 10 gro~ 
ile 24 1 1") 
~-_".,., •• "~~""'"""' selt•,O to •••••• I>Odobnt. it dl..,.... 11 1 &:~@ ()OoiC1"' grol!'fe-' zamloa..t ~"" 1873 ... HOI~oll\14 'llot ""'rJoto' "'<• O zob<a:~1~ 1 ~" \41M1112~1t$l0 ~· ~~•l&al,lktllpode.!ellnoo. ~l'!o l .,.........,.,",_.. 

1v.t• •. 
FQ4 1V "*' Ul.p!l'!.",. MIt ".-lllo.o ZftlaOjUfO ?fi belfem \.Oollu ogro-~ """""" :eMsne1-.o OLr~l. k~ 1 "" "'• pupn Uflelow ()e4111&W\ lo10'1'~f'IOl.Ol)'ll'ilfO . QPaZ". '""""" 75.0 ... } l'nPOflr.!M"OIUIIIo ~se ~<leMl9ellt-10 'llo 
~nwo 1)11 ... dl "" .."~~HoW ogro te~ 90ZOO.. OO.CiiJrO LA 11e 
•
$ poo1ICne ....., •• • ,,. ...,..,.". "''"'z' ;><~o 5 
.........,,lWI>M 
.. -"' 

Og•cteno&t gozdov 2a'adl onle'uov uselln h •ubu~ov opaZilO bolt nz".va,o levo "'""'',en< """e1.,n<) (1 t %) ·~· 0.11 ~. omaeo I>OblrYttl Od"OS do ._a,~ $0CiU~ ~t8'11li (73 1 -.,, Nasorocro 1)11 to OUlnO "..,.. ... , ................. ..,...._ t 51 ,0 ,., 11" .,.,, z"'*''"'""" 
1).1<\osom oo pftlt·~ $<$temi t!IO ,., 
r.k VZO<« r•1til< ae o/nnl lUCI\ l)rl drugem Vldo~U <>g!olanra IJOZ~OV t!'A"e~o<ana aetlltal. leOI no 18<0 rvazd Ve~e1no se po1t1tne· razJoke voc.eo.ah t• t>Na!VJO prav zato ~'" ll'"e~oatll ~ te vedno VIMI!luro Vldok L&Mb­r.ega ogro1aonj.lgot00'. sar te PO logrko ~"an detan,t ~MCMl 90Z"' 
"' ' &:.~ilne• _Z.._..JO poo•,.no r.ec",O z on'e•h li!SIMI"' 
f•l95.119"' ClltmetVoO.J26'" "-'~Umougola.t~&•odnoa"*' n"'6t~tema da og<W 90zdove Ptllwlna seln!o' ln •nte•est i.J$111l~<~'~IJOZ c1nv r u!X'<abO•,.",.tn(nos"POII•un01111L.tamM•liSIE C..El 1989) An­• •~•anCI men·lc. de na ·pretwano setnlo· vphva10 'onteres• lastnikov' tL._ :0, 1 ~2"'1 obra1n;o D<Msnoo1pa M nb.<IOIJI tl•-•"(1.000'") 
"""1a-.. s Oc.ru ­LI go.t:l ;;.Jo na~­
\.'~ ·a 'OI"DP ~ "" ·lliD _,.~ 
-~­
C.U. -, T1wt • ..,.,~of tflf&.tJJ 
", me kJr .. l oKcorditlg 10 msuono-­enl'.r;; pnwJUI tll»nnaiJlYI (tht 1>» '*".IOL' ol N aMrl d ,..!;pOn.S&& 






-·--..y-) 

Malnar. B .. Sinko. M : Mnenja slovenske javnosti o gozdovih 
Preglednica 6: Odnos do gospo­darjenja z gozdom po skupinah po izobrazbi in politicni orientaciji 
Table 6. Attitudes toward forest ma­nagement by level of education and political orienta/ion 

Zato pa v primeru tretje grožnje (onesnaženo ozracje) politicne razlike povsem izginejo, saj je ta vidik ogrožanja gozdov ocitno 'politicno nevtralen To nam pove, da se aktualne politicne razprave o gozdovih odražajo tudi~ stališcih anketirancev do nekaterih dejavnikov ogrožanja gozdov. Ocitna je zlasti to, da je politicna dolocenost mnenj anketirancev toliko vecja, kolikor bolj z vprašanji na kakršen koli nacin posežemo na podrocje lastništva gozdov, kar bomo videli tudi v nadaljevanju. 
2.4 Gospodarjenje z zasebnim gozdom 
2.4 Management of private forests 
Zadnje vprašanje iz mnenjskega sklopa o gozdu se je nanašalo na gospodarjenje z zasebnim gozdom. Anketirance smo spraševali ali naj z njim gospodari lastnik gozda sam ali država. 13% anketirancev se o tern ni moglo opredeliti (odgovori 'ne vem'). Med ostalimi anketiranci pa jih je 69,3% menilo, naj z zasebnim gozdom gospodari lastnik sam, 30,7% pa, naj z njim gospodari država. 
Posamezne skupine anketirancev se v odgovorih na to vprašanje zopet razlikujejo. Tako lahko po pricakovanju ugotovimo, da so anketiranci iz gozdno-lastniških družin bolj naklonjeni temu, da z zasebnim gozdom gospodari lastnik. Tako jih meni 82,8 %, med anketiranci iz nelastniških družin pa 63,7 %. 
Odgovori pa se razlikujejo tudi med razlicnimi izobrazbenimi skupinami, ter tudi med skupinami razlicno politicno opredeljenih. V ilustracijo navajamo preglednica 6. 
% odgovorov 'odloca naj lastnik' % of 'let the forest owner man age the forest' responses  
Vsi (k)• tastniki nelastniki All (k)* owners non-owners  Vsi(kt lastniki AlJ (k)" owne rs  nelastniki nr:m-owner..  
Osnovna Primary  79,1 87,6 73.7  Levo Left  48,5 78,9  40,3  
Poklicna Vocational  73,7 86,2 68,6  Sredina. Centre  67,4 75,0  64,7  
Srednja Secondary  63,6 73,3 60,5  Desno Right  73,5 91,7  63.6  
'Visoka University  50,0 70,6 46,2  

·Vsi (k)-vsi v posamezni kategoriji (npr. vsi z osnovno šolo) ·AU (k)-aU in individual categories (eg. everybody having primary education) 
Vidimo lahko (prvi stolpec), da se med vsemi anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo 79,1 % zavzema za to, da z gozdom gospodari lastnik, med vsemi anketiranci z visokošolsko pa le 50 %. Podobno se med vsemi desno usmerjenimi anketiranci 73.5% zavzema za gospodarjenje lastnika, nasproti 
48.5 %tistih, ki so levo usmerjeni. Vendar se slika precej spremeni, ce te skupine še nadalje razdelimo na lastnike in nelastnike (drugi in tretji stolpec). Tako se med anketiranci z visokošolsko izobrazbo. ki obenem prihajajo iz gozdno-lastniških družin, kar 70,6% zavzema za gospodarjenje lastnika. Podobno je pri levo opredeljenih anketirancih -ce prihajajo iz gozdno­lastniških družin se v veliki vecini (78,9 %) zavzemajo za to, da z zasebnim gozdom gospodari lastnik. 
Nasprotno pa se v skupinah nelastnikov (tretji stolpec) ohranijo precejšnje razlike po izobrazbi in politicni usmerjenosti. Skupini najbolj izobraženih 
GozdV 56 (1998) 5-6 

p 
---~lar ~ ~r>~o M tt lllaven'5ke 11
vno3l1 o goz'-h~~'"--------­
ter loW w~h anhtlfiloc.v nelascnlkov H tako pre1etno zavzemata O 10 • d8 ~ za~rwm gozdom go.sPQdau drtnva Skupim mAni l zobr ~te n 1h "'dltY"' .~merJenoh pa p1e1eZN> za 10. GI z n~m gOllpod.ln l o&tn l~ gozda. ~s.>""~ pm~o oz IIO'c:lno-lastnalklh dru lin L•hko b1 toreJ rekli, da seop<edoJI..,.....,je anklthoc;e-. zel<! sp<.",en1zla"l• pnme1u. ~o 1e nekdo 11$*'111' 9".zd.l 1tal<o npo ....., Ulol'nlt'J'IIll ookel•n""" poSianejo nakfoo.J"nl ~ tej,() SiJIII'I t.sl!'~ll Cf' 1.-GI<.ll'ee oMaja Iz gozdllO ·ISS tno~ke ~ l'f!90Y lille<'!$ za gos~ • tvo""' ljOZdom o61no pnolllada ...., nr,l!""'"' .,oh(....,. 001cde•l\·,yro Pn nelaslnil;"' oa"' OPil>~ ,zena ~ >ldlo$t lo bo bilo pOSiedoco QeJ11V8 oa 10 ""' r.eiJIW>rl<1 
Na 1 v.c&~l.lri O ugoo.mo o.l ~Rl SOIQino •t•lll Rlkio"'e<IOSl go~ 
~· aslnlita l t<»ebtwm QOlOom ,..,b •semu p~dUj<)te saj lal<o 
men eG,) 'lo ;..eh &ru.e~ronce-' ~ l ~ upone , IJ <laJijo poeclnosl 
crla';ll""' "8f"ljo ll«nl.,..l r>t."sla.;o,o nrve~ le """'" dele: an· 
k ... ''"""' oa<>ml ~ ~ 
2.S Pr1merjave po gozdnogospodarskih obmocJ ih 

2.5 ~llfesl management regoon tFMR I comparl60f\ 
An<elv•nce 1mo s PQI'I04o I)OCIII\o-o~.W. 111 <li<OI"'n preoo,ao~ vvrsl lo v ustrezna IlO'~~-~ ICGO) ., 11rablnall pa.r p1~1no vre<lnosll odgovorov"' •Mia"!~ o oozdu on gozd.YSl\1.1 Slev-Ao an~ l'l •r•lll«!' po CG01~ tiiiOnaSie<lnj<l Tol""" fl 01 7l, a.d !BL 1311. Kri1r1 (I(R)87, L1ut>l,al\& 1Wi 270 Posl0!~1{1'0) 21 lt'ot.v,e iKOJ 28 NoYo m.es;o iNM; 17, Bre2'ee (BR) S5,1Allf 1Cf)71 Nllaflll fNAo21 Slown1 ('ndec iSGl .18 Ma11bcY (MB I 17~, IAu<tkl SoDou ft.IS) 61 111 SdiiNI ISE) Sil '"'~"!irancev Slu~JnOslnl •zbor 1• poVJfl)(;ll d• oo nalultere vre<lN!Jti spf('meniJIVk po GGO ki bl lahko ~phvolt n1 gozdats ~ i 0.1 raz~. pod'O"Jfnt (nt r11mer: delet uubrllh .. $Ini""• QOZOOY, kar JI vloroQ • pteQIM OICI 9j 
2.5,1 Pomen gozda u rokroocllo ln lcol vir dohodka po GGO 2 5 1 Rtcrto ll on~l •&l\1• ol lornl and lore5t u aoon:. ol oncome by FMR 
·.; Progloomc' 7 10 pdkau11a pOIIP'~a 28 '' "'•'""'"' Jn dol10<lk"'"" pomen gozd3 na poOiiQ' ovre<JnoltnJI ~ lza >elo pomemben'. 2 'pc)llle"'ben , 3 'n111, 1'1111', 4 n1 J>Omemtoen' '" SU OdgOo<OI splon no po­me moon N1tj<) POVprftJ• •zrata votlo POmembnost >~~og gozoa za an­
ke iPi nca 
t~fj\'8Cjl pomen gOlOI Ico! ~ra~ ta od<ilh SO IZ<atlU ankl!hrano 1\al<ll· "'"~~" 11'1 alovtn0egra!lc~ gozdnogospoollir$1o.ega obmoqa najman!Si pa " na oovometl<tM Iz opazn•m razponom oc;en) 1n breilskem obmOCjU Vlednosl! • voeh ou".oqoh »med OCAtnam• uto pomemben on pom.,..._ ~-Rlzh~ce med ob<notjl so ma1hne Ooaznet!.e "' sta!ISileno znablf\f! (F 3.432 P>O OCI)so sarno ra.dike meo Obrnoq1 glede na pomen goZda kol wa dohod~ov Da~ gold oomemben w DOhodka• tnenlfO pr~d·~ 01'kallrano lcoteY111<ego 1n novomeSkega obmocfa. medle!l'l ko na c:eljSl<em Irt predysem llo'•e~egra!kem ollrnoqu ocenouteJO da~ dohOdek 1<1 il\·.-a Il gozda. molo pomemben R.u~ ke med ant<tt.anel so Pfl ocetljevanru POmembtloall gozde kOl wa ool\Qdlul vel ole na ,-~h obmocJih 
... 
Pt.giU~Jn.._. .' Hekro~!\lrll •n oo-
GOO 
hod""'"' 1>""""' l!"'<la "" owo 
MQO'P'Cia,.ktu>b",.,tjlh 11 ·,..... 
FIIR 
pomttn'IOifl. >•I)AOif• "' f"'""'tm 
T-I R~-...ar..,._ est a«J ~~s~ oJ NI.,." 



"""' 
Ilec 
-
.". R!P. 1•-""'f ..""...,.,... s-ra 
~ 
..__ .. olJ 
~ 
"'-"" 
~ 
&w.!a 
Celiot 
Nalaljo 
Shl• ... G<l<loe 
MltlbO< 
Mutlll4 lllDOC4 
Seta .. Sl\Upaj 1 Tt>lill 


2.S.2 Og roto nost g02dov po GGO 
2 5.2 Thfeats 10 foreali Dy FMR 
P....,....tne "'ednos!l PO 9DJ'dnogospodalsltil ~ !mo maQ.,~at 1 upoitevanfem "'edl'l0$1• 1 za <teloogroia'. 2 ogrota l neo~n . 4 ''* ogra.l.a' rt !> spk>h ne ogroltf 
., --· <:l<4no ogoobon>o1l 

g<>idaYpo~ Ranh "'6d rov>enl• o ·~ih ogr&anja gozdOv so med gazdnogosoodaf. ~11 u!OO§I'OU 5-Mlmt !lbmotjt majllne., natr.atflne Na vseh ~h anl.elorana menijo. ,..~· · da so gozdo,ll ogtoten. tarlldt v~h ueh navatanoh vzrol<ov Najmanl&a 
r .. ". a 

odSIOP"fll'l med obmocr• 10 pro oc:entevaoju onesnalenega ;uaka kol w a 
10 -·-""' 

s---.--.. ey 

ogrotallje go2da n.jllo.:ja pe pri onteres•h zasebni> lasonil<cw Na v~eh 
.... ~,,_,.~ 
' •OOfnllrogor•og .. all 
lnletesizasel>njhlostnlkov 
OnHnal<1n0 o.rtat)O 

Pr~~'""" ooet\ja 
F•etssiVfl cufflnq 
Pcllvted~ir 
GGO 
-"'privaUJ ""'*' 
~MR 
~ Sean<! od~~n 

Povp! ~)(je S lan~ Odklon 
~ Soan~. oo<lOn 
/Jfa~t 
l,leatr Sld CleviAI•r'lll 

Moon Std, 0.""'1""' 
Sfd Oe""'"" 
~.SI 1.06 

1,81 0112 
16! 0,70 
lolmln 

2.14 I.QII 
178 0,119 
2.<9 1,24 
BfOd 



2 ... 1 1,25 
i<nl<lj 

1.50 O.li6 

•.85 1.00 
1,77 O al 

2.24 1,12 
167 ~.7J 
41Jblj­
l'oolojn.o 
2.:10 1,22 

1.8 1 Oil& 
157 0.5 1 
z.~ 132 

1.70 O.it 
lb< 0.6! 
llote'1l 
VIl) 103 

tD6 1 1)1 
l'ioW>I!IPio 
UXl u• 

N-
1.71 l(li! 
16] 0,71 

2.08 1, 17 
llt•llco 
2,21 0.90 

1 74 071 
u a 0.78 
C.• 
1~ 1,47 

liJ JIU 
liJ 0.96 
~.."_.. 
1,21> 1.12 

16! 071 
143 ~.55 
1,2<4 1,1)11 

1.&1 o~ 
U7 0.&1 

19$ 0104 
liS ~.75 
UT 1.00 
-
t 78 087 
SWN 




2.19 0,82 

Z.lXI 11)1\ 
?.19 1, 1i 

1,8;1 •)GI 
1.67 ·). 77 
ISkLCJIII r0111 

2M Gnzav !>6 P99a) S-6 
F 
Malnar B S...... M .......... ....,_,..,.,......,..~~"'"'•'·~·-------­
b oljil' 1e vrslnr ~~~ virov ogrožanja enak. naJoolt ogrou <Yit$n41.etlo 0 ~cl• pol utr· prelirana setnja 1n kol zadnje mlerM~laslmkov gcudcw ozr pre~•dUJt.>Ce mM nje a n~eorancev da~ og~ oh preti' ana secn!a 
.,,...8 ,01 msrn1k.0v', smo primerjali 1 urarhlm• podml.a o re.alrt~ran~ Htnt• 
10 
pOM~U !l<&Z odob<J!ve javne gozoarske S.IU2be po oomoqfl v lelin oo 111 994 do' 996 (preglednoea ql UporaDIIr smopodalke le.lnh po<oCI ZBvoda 
1
11 go:dOv• S!_n,e (' SICer po ne>.ateoh tmenjll •Wbute!O prenlzi<e ~!•• H..-alrztcJJ• ~ flOS&a po g<>zanogmpodatsluh ~ 
bila n~v><o" GGOnri!a :>d11'1Ginega. ZMDptedvde-.llmO.dasiMk6dnwxl ~ obl•~ov•l SI~~ oo~ ~ na podlagi untdruh cxxotl pat pena <INQ<ItneMOM Pr~, .. btahiiO.da me11110 daoteOtana Hllnja fii10U ~zarado <>scbnll alude~ med OOisl<om gazelJI, V11ndnr ;e lA pove~'~ vet ~or 33% tisW1. ~so nea~!Nno '"po oredpo~UIIA<I nt ~,,..JI) gozda. nanve<: llflP"UU• ogražei"\OSI llldo pretlrorot sl!tnt• 

r..,. .. h:a9 R-40ooou••· 
-poub '"p0$C'Calnl odo-­
.. ~ ... _".o<je 1 99• · 1~1le po OOl~•hrAJ<n<'4 h 
l 9 -~~.". ol "","., • 
~ tU ;'t(l .".,.. ::1 ,..", w ~cu-..oor>QO 1Pil4 -1996 ~loFMP. 

"cNel:anocc med rl!llllllliOJO e1ata. I)OSelrom brez ~ te• ocenarno oga»-go.zao. re S<)IIWnemo ne.ztazila povezanost med fl05'1kom brez o<IOilnf\4 •rmea ""'o preorano~J• Jil-0.1 lel reai!T<Ir.lpPQSEl<a n ~ 
o I"MitWll ~ .0,28 V obmoqrn. lqer "<11 bo bila pom.,.... ankalltancev *'11 ~ gnmnv :•ror1• tntt>resOYI.;.slnrk(lll Jf' fl'.alir.qa po&e~<a manJI>a or-(i.568. p-<0.001). !(Ar je MSPIOOY.I od ~1k011<V'e9" Pcr.edano drugace. -.. 111 po IMI!Il)V Mt-ollr.ll-.c«v ~nj ena ogro!• nosi gozda.-zan!dl nteresov IWn«o. m~n,J; JC del et reahl•ranega poseca od :lopustnega posel<a KO<&­Idata po gozdnogoepodn,..kil\ obmol'~l h ml)d I7Yit'!f1'!'T\ da ptell"ana secni" oglllia gozdOve on •eahzatljo oopus•nega OO$cl<a '"'~ka brez odobntve Je swumemo nil ka, vend9r usi reza prr~.ektM~njem (veqa ocana ogm1"""s1J lJV80r poet•aM se~n1a v~ realazaclja posal<a1 
2.5.3 Odloc anje o got podarjtnju z u sebnlm go~dom po GGO ?. ~ 31'\'ho shouiO mnnaoe prwa\e IO<ests l>y FMR 
Slali~. all na1 z u!ltbnom gozdom90SPQdan drtava ~ tasrrul< gozda. jev vecr ni gozdnogospodarskin ~poeloll"os~Q.en9(emu povprequ 
H7 





-".., 
Preg~ 1\l Koo fi~Uf.X'J:11~8n : za:~;.ebf'!im gozoom pn GGO., 
r-10 W1>o.sllouf<'""""'P"""· 
vate we-sts · ~ OlNI'ltiJ t~ th.t 
-? ~o>y""...,.,.,.. ~>090>1 

1 e ~n<O M M.,_ ..,_....,.mou o~ 
lzr32JieJe odstooato bretl&ko (17.3 %) Jn murs•osobmo (13,5 '1'.) GGIO kjer prevladuJe mne~e . not z gozcovi gospodanp Jaslmk1 oozdOII ""..,; strani ter na drugo st.rani nazarsko obmoqe. kter vetina ()5,6 'li) anl<.etiranc.ev menr oa1 z AOZdovr ~i <lliava. Oelnl mnenJ. ~a n,.z zasebnimi <jOZd<M poodan drnva. je na nazarskem Clbmoqu ta vet~ lO 't. ve(~ od ~toYeo~rd~ega obmoc;a koJ IWJSlednJ~I!. Pra<IVIde>r.u-no da je na tak odnos Bnkf:!t•rancev na natarskem oomoqu 1Jptiva1a strukttJ~ anketirancev v '<atet~ ,e de10ž: lastn1kov gozdov man ji• (pregledf\q. s; korv drug1h oh mot11~ IJ!r U;d1 pohhcna ra;:prava o vraca nJ u gozdov 06<1\VI, 88)'je prnv t>a tem abmotju velika powš1na spomih gozdov. 
GGOIFMR 
Odaval S/ale ~) 
Ll•lllik 1 0-l'o/ 
Slovilpjja J Sk>..";n 
307 
tlll,3 
Tamn 
29.7 
7D,3 
29,1) 
Bled 
71.0 
'Ktar" 
27,6 
72,( 
JO.~ 
611,6 
Y.,i(•••"' 
33,3 
66,7 
Poololna 
Kocelje 
66,7 
33.3 
31,3 
68,8 
Novo meslo 
17,3 
Breži!"' 
82.7 
33,9 
Ce Ue 
611.1 
55,6 
NIUaljo 
.~.~ . 

SI<MnjGr.1dec 
36.3 
$-1,1 
tdari>cr 
3U 
611,• 
23!­
'lU 
66.7 
$eDna 
33.3 
3 ZAKUUCEK 
3 CONCLUSION 

Ko povzernatno 11a~ UIIOIOvitve o stal tšcih sloveoa~o J8vnos~ do Q02dov1 
bi natp<ej veiJ810 OP(V'Md>, d~ me')e'lj€ stai!Si: z anketn Nkal<or ne POI'Ill!<i' ugotaVljanja objehlivnlh GetSII!'V pat Qa gre za ugocavljan)6 ar>keur~J """"""" dejsiev' ra U1l'ICh1l ""se od~ s!anJI!!Ivarilahko ILD precej r~ Vode~flW'Illel! moramo da anicedrand Slali!la do ran~ih ~ v dru2bt pogosto!-ollltAuieJD tuJi ce SleiTll pofa\01 !oplat> nimaJO osebnt.• tll<uSe"' Tojimom.ogob!JO tako ~;er. roodi[1 s s-JOJm~Jil'T1 o stllaral\, kal ludi zasebni 1n poldiC!1l Sliki z druynu tjudr:>t b SO<lobno dru!bo 1• ta~ Zl'l<!Ctlno, d3 so mediji.lavnl nasteo poll!fk(>V ipd pogo<~o fWl'Ombn!lj.~ podlaga 
z.a ob~kovanje stahtc kot pale Jo osebna rz1<ušn1a Jjud• Zato v p<itneru an ~et nlkallo-ne moremo vodno predpostllvljao, da so 1zratenB stah~ odr<>7 osebo nega poznavanja >JVarl M Shani ankoora.nca. 
Jrpoda1J<ov razS8vo Stovenskojall!'<l """""1" razvtdno,da"" JB Wt>~! za~ nas:;;a> po letu •966 zeo ~ med vsemt w.d ~ ?P-· ~egad<o!a pa JB~ llllP1I ~ l>"'dY :za-.. g>1S1<N 
S!Dpnfa ZW>av!ll'lja ogrotenosn gozdov ,e na ~ zeto "'SSO<a. Pod-< \.iga za ot>IOOlvanl" tcM>Irah rmetlJ a,..etirancev 1" tola ~ k~ oo;ebn>h IZ~tAe<ll na en1 StrW'IIIu m<Srtmo na pretežroo ~reotf\IT1o Slik l gozdo,;;~ 
pri rnešcamh ter IJ(eteino delovnr stikzgozdcrn po podeleiAnlh) ter informaclJ,l k1 jih o tem posre<krj<JO medli na d"'9i 
Anketirano so s. na1mani enotni glede tega, koliko QOZd Og<Otlp 1nteresi za·1 seb111h Jastn1kov. Podali<l ka1<lfo, da la.tn!<i 10 nevarnost DCentfJJ8JD znactlno I1IŽI8 
Got:IN!.o6 ( t998l~ 


~t,elaf ' il<l R.lzll<e VOO!!IW> to Det IJ poeledicoll razllcrWl inCeresoY ~ti 
. ~too OJ.".""...., .... ~ tlhMhstala!cdotega~ iL Med ."-.re!lfaoo,: zelo pn$)V'Il rudi skrb zaradi l)(elinlrle secnfe v gozdovll. tellJCllll'l(laOO o seb1p ~delitVI ne po41).!ot<>. Tudi v lem pOOlef\J opaaroo, 
da Jas~Y<t lo "'l\'3mcl61 ~ mac>lnv "'~kOl nei3Siril<t Mogole pa ,e lUd~ ua so te ralltke deloma I)06Iecloc:a ~poznavanja dejaJISI<ega Sl8f1ll na sAra"< tasUlikov. saj lahko~--da majo vet 06ebni> ~ ., V!)Ogleda ..a lem podroc~ 
Ko< n.aJ'Ie4>rnMimOSI za go.zd pa an~nno ~onesnažlenoozralr je ;uzn.>va tega~ ogro!enosl,. v vwu1u.11•>ah ret> YIS<llta ~ lcmJ pa Je 5e r.ekOiiko\i!Jav S!<UiliOO ankelr.lnc:ev. lunodlp v~ IZ~ 
razl09<>o Povet:ano""""""' le nev-pn ~~~~--PI1IEemc> &5I 
tftCol'...q,cust"""~ v po>Oien"~•o gozdov. Zaradi"''Okeg3..ed­nooer'li' pome.-.. nariM! SO<lD!!nl! ~ 9'Jld<>v pn laJ-anke..,.. ""';na srdoo\OŠje. oegledena ~ alllemeljio l\il~·~$pclSie6carrt ~aire. 
()bln!mpa.,...opozot;li ra~. da-~ stalošlaonsklb.lzražen.l .~Se Ili! ~ tudldef<!nSI<ega~ oonaS.anja anke­•-\'e6eo namrec ....-amo. da ~~ OOOliSante v praksi ,. 
l30IO"j 111af oagavor v anlcal pac te~ Ta!clno~ v pr alw odpasamel· n1ta....,. «»oCeno odpolledol.on,e. bodosl·t OOiokf lllate\1"'1'1 višph davl<ov za ...... nM!M lloiif1li!n!!bodlsiv0011a SPfert11"f1'1Jil~ ~navad " ra1Y8d ZoaQien ,e IJ naprmec pr.,..,rvotn,e z 8'o11011100iom. lzme<]ell v rsll ~ t<;,t> temu, da wllka ·~ anlte!nnc.t!vv~ na mragavpra· ~....,. •nau zelo visol<o na<mo sklb u okolje. pa so rt> ,., le .....,.....",...., mal() fl)l<oi 5 '4) ~r.Mjentl kdaj pa"'-odpo\ledaiJ \IOb-f 1. ..-"IZ okol)e­
•nvsM:tllh razlogoV SploSno rvatena l1lf'e<1l3 v anMIIr torot N$0 ...,_.. ~ ~ obnaSanp! anketrBnca P<&em. ko" sooi'.M l 
-· ~i lal<šnegaotll-.. 
z~ ~ lal*o ugtriowno w 10. da,. odnos do rpmt:N v 5lowensltem proolurv dooolocenernere ~ To sejep<><•zaiO,~ral kofe >pra­~v anlr.ecl ~ ... .....,med gaz!Dn., LJ5elrrwn ~ Za 10 aa 1> 4 ~ goodom QO$I)OdaAa <rlav~ se rmogo l;x)jl ZlWZemilJO Jeo,oo ~~1<01 r:>adP.!;n>L!Sm111J'!'11Mike6'ano L!!VO ·~"tudi zr« no~ ZAl'\lWafO nowamoslzagolOOIIeza<adr rn:e<esov U11ebnoh las~ """"'oer-~ preaanesei::rl]i!. Razlil< pa ., v pnmeru grotnJ& moo ~ ovaqa larnmr..o;) je llJd< to, da se po podallcoh rz •ste ankete llilr....., ll:ll desno IJSmi!I]<!N ~"povsem enak.lh deletto (Okoli 90 ~) zav_.",.." z:a rno(ro ..4o;lo pri varoYanju ~ nas;:lon v I<Onkre~ pm-e11 gatdm pa .. SliiU>maiiO'oo pol<ažejo polib!:ne rallrke med -...nno glede \4oge ~ on US<!Ilnl<a.lra je ~tno<XIraz aldualrlf"l polr1ir!nlh razpra .. 
SLOVENIAN PUBUC OPINION ON FORESTS 
Summary 
The pao« Sloveniat>pubkopnooOII lores~S' lsbasad on Slovenian oublic opir1oon (SPOl survey 1997 dala SPO Is a pener31 !OQCial """"'Y conduded on a year1y bues. The ~ample 1s a probabrlrty sample, "'ll'~WO lof lhe IMIOie SloYelllal> pop<Jiaboo (age 18 or morel Nos ""'ally over 1.000 cases. 
S.. 1ar!!SI rndlcalors -e IOduded n the 97 SPO survey All or ttlem wera new rlems, whrch me3ns no drea er.....-~ can be made. Howe-./e<, a good time $G<10S 16 avallable for respondents' es· ~ lo wlult I!Xtl!nt INiy fel!l threathened b'( U\e foresrs dechne ln Ih• conte xl of 8 olhP.r envrronment ~ faaot' (o.e. aor river and lar.dscape pollution. traffic roorse. pestlci<los in farming, nuclear power :>lat'ts etc) 'orMfs declrr>e """" perc8!ved as 11\e mostthreathenrng 



--------------~~==~&~~~~~ ~~-~0~~~------­
SOP 97 wrvey lncluded the !ollowmg substantrallotest-relalec:l lrldiCaiO<a the rnportance of forest111 place iof respond&nt's leosure actrvitle,, lh4r •mportance of toresl as a aoutce of resi)Ondent's 'I'ICOnlt, what e.oen~ arr~ Slovenian foresrs threatened by lhe in:e<esls ol pnvale iofesl owners. by exceulve CIII'•"'' end by polluced &Ir, and who should ma nage p<t•ale fo<!!$15 foras! owner1 "' 1/le Slale. 
The paper tonlains comprehensive prasenlai>On (J ~P'""' reoub 0<\ ID tcnsl-<elaled rtems Tile results are eumlned separa1ely for varoous ><egOYP$ oJ populaliOO. f • 11CC01<1n9 10 IM dd!erenciw. 11 education. rocreel•onal adlvcy, ownership starus, pooirical onenc>DCn. lores! ma~t reglon_ 
The resuns •u~sllhe followong general~-
Comoorlld oo JI ol~< envlr<>nmental ~l$ S~·~ are conalstently most wo<ried abQut 
the Stale O( 1116 lorHtl {CfOSS-llme com(laf!SC<U) 

Forests are gt~t~e<lllly pen;.,llled as Nghly lmPQttanc na place for responoenfs recreation acllvitles, 
Tne forest ClOet noo -m co be a partJCularlt ompottal\1 soun:e of i"come (rn case of respondenl$ ccmlllg 
lrorn foresr·ownlng hOU~hOids) -Respondenrs P*fC,.ve alllhree types of lh•uoa (owne•'s "'cerests exceuNel\ar.lestlng and palluted air) 
aR very high_ espec••"V lhe laS! two. 

A maiority (213) ol !he respon<Sents beheves pnv111elores1S sOOuta be managed by cneowners. 
There seems oo be • re11~o belween ~r-f s pol4cal onenatoon and a«•IIJdes on who shool(d 
manage prr~~a/4 bHI& Leli 0!""'*1 r~ll oltnCI resoonaenos woth poSo~IMt amiiJdes !awardS the 
lorrner sooalrst 5YS'-IUOI'O'III'e ~"'by the lille muGh more than do th$1r poOtlcal coumer. 
p.ilf1S_ Th$1\nQong can De .allrtl>ute<llo the lad cr>At bHI ownerstllp has bean 3 hlghly polltldzed lssue ln 
Slo'ienl.1 after !he 1991 sysr....-cl-.ange 

Forest maoageme<~l r-otOn$ (FMR) in Slovenia are tht be~c frame Jor lorest menagement planning Accordmgly. we have analy141d rtllii)Ondents' aurtudea separately filC differenc FMRtlln<le.amined lhe dif. lerences becween ehem The obse<ved dlfferences lor Vl<oovs roreso-retaled lhreata be_, respO<Ideotls horn drffcreru FMR's ale omall and U'IS'IJillficanl RespondooiS ln every FMR oel...,. lores" ..., e..,... gerod by al Itne ~ed faGtors (• e .nterescs ol pnvo,. owne<s, ~•ceWve ~ • .M polkJdon) The pal1am (J resoonses "'d ~*""'' FMRs ,. most siTUiar "' n .. case ol au poi1Udon tili INI ICl•et of forest tndill~) --"~eas.-.,.,.....,n lheca.e ol onterem ol prlvateowners ln all FMR alhe resPOOCI­-ran1unq of el111angemg f~Dars .. !he same. au pollutlon •• perceived as the moat for uc endangemg, e <cetsrve wi1Xlg;,; .n 0'16 ~ olace, whde lnteresls or private owne rs are perceived u theleast f0<8$1 ~ ln addrbOn wal'lav• rompared 1espot''ldanls· ftallrnates or excessive ouu~ng 11 the source of forett endangennenc w~h lfl onellV>dual FMRs with hard data on the aclual arnounl ot curtlrlg The ol!dal ~ reve.a4 that the 1ea•Lation ot annuet1 a11owable cul in Sloven1a 1s only half of the potan(Lal ~tu Che reSPOOdenos slil believe IM wnlng to be a lhreacto lhe toros Il lo most FMRs the·~ lboul wltelhe{ IJIIVl'l~ foram should be oranagod by the state ~· by lhe larest OWT>el at~ very ~ ID 1t1a rGIXI'ISI! Plllern of ene whole Slov~~ oooulabon The only devral)()(o •s a FMR with che ~ ~tla" O( ~ chun:h loruls tne denaiJOnai<Uioon ol whtch has been a poldtal IUUI! 0111\e last few YN"' 
VIRI J REFERENCES 

SIEGel S 1911SQ Nonpatilm•tn<.tttl•11icator lhe bet•aVtool se•t•l(;t.f . M<.G•tv.··H•l. ~ Yor-.. 399 t 
SCHUtTHUESEN, F : 1<1\ZEMI, Y 1 SEEL.AND. K 1996 P•or.opunna and Anllvdes of thF ~-do FCI<..,... ano fNII•I Socl•l Benefits.· Social Or.g•M nnd Research Toptes or StudiM: C~ ..-. ~· Nu\1.-.c s .. 7erland bclween 1960 •na lllll!o IUf ~O Octoa"""'t P•oet r 1.1~ 1>t1t> ,......, taC>U< <>~<>7• lrontn"·n 
TO~ 14 ' MALNAR B 1995 f>rOfCkr ..,,..,,.., ~ rrononce -'""'"' -~.....".;>od-1>AU ...,_,.,, >ear:r1rJvtJe . V.!llonr"'r•""'*"'' ~ "~ Ob 30,...,., SSO('<•••wpot • ~Z <~'i.-Stooer>si.O 
~-01\AhO ~ • &11-70 ~'omo!*> o-. 2.tYoda za gazd<r.oe Slov ..... ; •11.1 tJlll' Za-ood z.a OCl-Sit>.-L~. 48 • _""""'.zr-oo. .. gotd<No s. ....... ,.,~~:"' •99& Za~ ,. ge1dc>.o s~. l.tJtt'jdll•. 64 • 
~o dolv lavodazagozOOve S""'•"'rt u ltlO t996 ZaVO<l UgazOO.oSI.,...,i~<>.l~•--. G11 
no 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
GDK: 624 -t 902 : (497.12 Primorska) 
Nacr t deželnoknežjih gozdov na Goriškem in Gradišcanskem 
Edo KO-~< *( )Ci *. MalL'J VUG.~-\*''' 
1 uvoD 
y Go7 d;:~rskern vestniku je bil že objavljen podroben 

rispevek o deželnoknežjih gozdovih na Primorskem rvALENCIC 1956). Pred kratkim pa nas je rojak Silvo Torknr opozoril tudi na Nacrt deželnoknežjih go:z..dov n~ Goriškem in Gradišcanskem ( 1732-36), ki je bil gozdarski stroko~ijav~osti do_slej o~i~o nez~an. Ker 
smo v v .dnjih lellh našit v razn1h arh1V1h še vec dntg1h zanimivih gradiv, ki kažejo na velik pomen gozdno­gospod:1rskega nacrtovanja na Primorskem (KOZOROG 1 ZI GON, 1997), se nam zdi za porrebno, da rudi ra 11acrt predstavimo slovenski srrokovni jav­nosti kor dopolnilo Valencicevemu prispevku.Ta zelo podrobno opisuje zgodovino in razvoj deželnoknežj ih gozdov nu Primorskem, izredno pomembnih zaradi bližine Trsta in Benelk. 
2 VSEBINA IN POMEN NACRTA DEŽELNO­f<r\EŽJIH GOZDOV 
Nacrt je sestavljen iz treh delov: 
t. N;1voctila za ogled in inventuro cesMjevih gozdov iz kra 1732. 
2. 
Kllrtni det z osnovnirni podatki. dokoncan leta 1736. 

3. 
Popts meja za nekatere gozdove in druga spremlja­JOCJ gradiva. 


\' navodilih za ogled in inventuro cesarjevih gozdov, izdanih 15. Jnaja 1732, je poudarek na evi­dentiranju dolocene vrste sot1imentov za potrebe mor­n:uice (predvsem 500 jam borov) in dolocitvi možnosti spravila za cesarstvo naj'.-Tednejših sortimentov. Navo­dil~ dolocajo tudi, kako morajo biti ti sortimenri tran­sponirani, zi oženi in loceni od os lal ih sortimentov, da se ne bi poškodovali ali pomešali, kar bi onemogocala hitrt) dobavo. Navodila so Lela natancna tudi glede organizacije izkorišcanja v reh gozdovih in pooblastil za i:viedbo dolocenih nalog. Napisana so v italijanskem je7.iku s povzetkom v nemšcini. 
Zaradi zanimivosti in aktualnosti dela teksta celo v današnjem casu. navajamo celotno besedilo navodil (prevedla Marjan Šebeoik rn\. in Marjan Šebenik st.). 
• E. K., dipl. mi.. gozd., vodja odseka za n:~crtovanje, ZGS, 

Of: To!min, SLO •• M. V., inž. gozd., pripravnik na ZGS, OE Tolmin, SLO 
Mi, Filip Ludvik, gr~fvSinzendot:Jit, vitez iz odlic­nega reda ''Zlatega nnw ". dvorni kancler, državni svet11ik in mejni grof iz Rialza, svetnik in državni sekretar Njegovega Velicanstva, so hili poohlašce!7i, po ukazu Njegovega Velicansrva, da opravijo zadeve. ki ticejo mornarico iz avstrijskega Prim01ja. 
NAVODILA: 
Za N. Boge1ja, brata konstrukt01ja. =a ogled ce­sarskih gozdov in :za posek 500 kosov jamborov (dreves) po ukazu Njegovega Ve/icansva . Ta 11avodi/a veljajo za vsakega, ki bi ga želel gospod vitez Deichmann zaposliti za realizacijo navedenih nalog, saj ima zaro pooblastila l'ljegovega Velicanstva. 
}. Po nacelnih pripombah gospoda viteza Deich-manna menimo, da je ob tej priliki umestno pristopiti k splošnemu ogledu cesarskih gozdov; ki rastejo v bli:žini avstrijskega Prim01ja, da bi zt~belcžili drevesa in sestavili njihov inventar z opisom uporabljivosti za gradnjo na posameznih delih objekta. Tako bo l'{jegovo Velicanstvo i1~[ormirano o tocnem stmlju v njegovih gozdovih in bo lahko pravocasno odlo(alo glede potreb njegove mornarice. o vrsti in številu dreves. ki bodo odkazana glede na potrebe njegove mornarice z upoitevm~jem vseh dreves. kraja in dimenzij glede na uporabnost lesa. kakor tudi po presoji vecje ali ma~u·še razdalje in težavnosti transporta do mesta uporabe. 
ff. Poleg te potrebne specifikacl)e vseh dreves iz cesarskih gozdo\.J, ki so primerni za gradnjo, je umesten tudi nasvet g. viteza Deichmanna. da ni dovolj le po­drobno navesti število dreves, temvec dfl mora pregled­nik po svojem znanjv tudi lociti drevesa po vrstah v vsakem kraju in opisati drevesa po višini i11 debel ini z navedbo možne uporabe pri posameznih delih objekta ob predpnsravki, da je. zn vsak primer pregledni ku poznaHa vszrezna uporab11ost. 
!!!. V ta 11amen bodo upravitelji domenskih gozdov imeli ustrezna navodila dvnmega urada. da bo delo potekalo sporazumno s preglednikom. imenovaninr od komisije, in da bodo opisi izdelani s premisljeno razsodnostjo. · 
IV. Vsa izbrana dre,,esa za izdelavo in opremo plovil je treba vidno oznaciti z navedbo (kolikor je mogoce) tocnega kraja, da bi se bilo v primem Huj nosti 
GozdV 56 {1998) 5-6 
Gozdars tvo v c asu_ in prostor·u 

takoj mogoce odlociti, koliko in kakšnih dreves in v katerem gozdu jih je treba posekati ter odpremiti za potrebe avstrijskega Prim01ja. 
V V zvezi s posekom 500 jamborov (drevesj po ukazu Njegovega Velicanstva se pooblasca in naroca Boge1ju, bratu izvajalca del, oziroma komur bi bilo po mnenju g. viteza bolj primerno zaupati to delo, da bo urejeno deponiranje pripeljanega lesa po sortimentih in ne dovoliti, d{J bi pomešali kose, ki so potrebni za razlicne namene. 
VI. Ker se lahko zgodi, da od 500 kosov jomborov (dreves) ne bodo vsi deponiram· v barak{Jh, izdelanih v cesarskih gozdovih v bl iii ni Primo1ja in bodo lleka­teri morebiti deponirani v bazenih ali prepeljani v Tržaško ladjedelnico (arsenal) ali drugam, s:e naroca 
pooblašcencu, da se o vsem pridržuje ukazom gospoda 
viteza Deichmamw, ki bo dajalnm•odila po svoji pre­
soji in skladno z interesi Njegovega Velicanstva. 
VJJ. Zato narocamo in zahtevamo, kolje že zgoraj naliedeno. da se locuje les razlicnih vrst dreves tako, da ne bo zmešnjove in s tem dodatne izgube casa in novih stroškov, ki bi nastajali zn locevanje lesa po dejanski poTrebi izmed ostalega lesa, ki ga ne potre­bujemo. Na ta na{ in, ko so drew::sa locena ne samo po višini oziroma dolžini, ampak tlldi po volumnu oziroma debellni in po dreves nih vrstah, bo možno takoj najti kraj, kjer ležijo tfste vrste. /...7. se jih potrebuje.. Preostalo se pusti v redt1, ki omogo{a izbiro po dimen::ijah in po namenu uporabe tako za gradnjo kot za opremo lady·. 
VIII. Ob priliki ogleda je potrebno, da se ved11o re­gistrira razdalje posame:!nih gozdov od morja rako, ce so v hližini Buccari (Bakar'). Kraljevice, Reke ali Trsta z navedbo !udi vecjih ali manjših težav za lra1u. port. 

IX Nacin in cas secnje se prepusti pooblašcenernu izvedencu ob upoštevanju pravega casa in ugodne hme, toda tudi ob poznavanju navodil, sprejetih od drugih plemicev za svoje gozdove_ Pripominja se, da je treba drevesa crnike, hm.f;ta in drugih lislopadnih vrst sekati ob stari luni; bori, smreke in druge podobne vrste, ki )1m hf;ti ne odpadejo. ~·e obicajno seka ob mladi luni. 
X Podobno so se koristno ravnale tudi druge dr­zave (katje zapisano v njihovih pra\·i/nikill za secnjo drevja), ko je .~lo pri izbiri dreves za uporabo lesa za ladijske jam bore, k1 naj bi bili ravni in ne vepla ti il/ so rastli na severni ekspoziciji oziroma izpostavlj'eni trn­montani in ne rastejo na ba1janskih tleh, marvec 110 pešcenih kakor na kamnitih tlelr. Prednost imajo ienska drevesa, katera se locijo po listih, ki so nagubani. po lubju, ki je tanjši in le.w, ki je bolj bel. 
Xl. Ce bi g. Conag D. menil, da bi bilo WH~slno, da bi si komisija ogledala gozdove, ki rastejo v bližini državnih gozdo1~ bodo dana takoj ustrezna navodila in narocila za tak ogled. 
Xl/. Ogledniku pojasnjujemo. da tako za pooblaš­cenega izvedenc.a bodo pokriti potrebni sfro.~ki, kolllldi tako zari) kakor za ostale delavce, ki bi bili potrebni. Kose bodo v /lliWmenjavili na blagajno "porto RE", jim bo izplacano vse, kar ho oddobril g. Conng Deichmann, komur je Njegovo Velicanstvo dalo ustrezno navodila. 

Karta Tmovskega gozda, kije v tistem casu obsegal tudi de\ Trebuše (Arhiv Slovenije). 
GozdV 56 (1998) 5-6 


(;ozda rstvo V (: clSll .in pr ostoru 
Pregledna karta deželnoknežjih gozdov v bovški kapitaniji (Arhiv Slovenije). 
GozdV 56 (1998) 5-6 
X/ff. Ob izwya1~ju teh nalog se bodo mogoce po­·r.;ile 11strcznepe re.~itve ali pa danih rešitev ne bo ;r. goc-e ;-:vaiati. Cesarska dvorna komisija ob soglasju 
mo -'j . , ·esarske s/11ibe je zato pooblastrla g. Gonaga DeJch-~JOnno. da po prosti presoji dopolni instrukcije v korist veC.Je prodl!loivno.sti in hitrejše rešitve danih nalog 
La.ssenburgo, 15. maj 1732 Grof Filip po di Sizendorf Mejni grof Ria/pa Benedetto Lorel/a 
KARTNIDEL 

Je bjl 1zdelan leta 1736, verjetno takoj po zakljucku inventure in izmere na terenu. Deželno knežje gozdove sestavlj;1 31 gozdnih kompleksov na takratnem 
Goriškem in Gradišcanskem. Vsak gozdni kompleks je vrisllll na svojo karto enotnega A3 fonnata s simboli dreves, med katerimi pa ni mogoce lociti hstnatega od igl(lstega gozda. V spodnjem desnem kotu vsebujejo karte kompasnico. Pri tem je potrebno poudariti, da je orientacija takšna kot pri novejših kartah. 
Vse površine so vri sane približno na sredino lista, kar je v skladu z dolocili situiranja. Poudariti je po­trebno, d<1 je nacin prikaza reliefa zelo moderen. V na­sprotju od horografskega prikaza, ki so ga uporabljali v takratnem casu in je izrazito namišljen, je prikaz re­liefa z metodo greben jenja na obravnavanih kartah zelo 
stvaren . Z metodo grebenjenja si že lahko predstav­ljamo višinske crte, nimamo pa prikaza višine vrhov. Karte so izdelane v merilih od 1:140.000 do 
1 :9.000, odvisno od velikosti gozdnega kompleksa. 
Naslednji element, s katerim ocenjujemo kakovost kart, je stopinjska razdelitev in kartografska koordi­natna mreža. Ta dva elementa karte ne vsebujejo, ce­prav karta, ki prikazuje Veliki Prosek, vsebuje ne­kakšno rruežo. Zaradi pomanjkanja teh dveh elementov ne moremo trditi, da so karte pomanjkljive, saj je bila na Slovenskem prvi1 karta s stopinjsko razdelitvijo izdelana leta 1744 izpod roke kartografa Janeza Oizme Florjancica . 
V spodnjem [evem kotu vsebujejo kane zelo zani­mive legende, kjer so podani vsi pomembnejši podatki, rudi o površinah vrisan ih parcel. 
Omenjeni sklop kart iz leta 1736 vsebuje tudi pre­gledne kart.e za posamezna glavarstva z vrisan imi goz­dnimi kompleksi. Za gozdove po posameznih glavar­stvib (7 kompleksov gozdov v gradišcanskem glavarstvu v pregledu ni zajetih, ker danes spadajo k sosednji Italiji) so bile ugotovljene naslednje površine (VU GA 1997): 
Bovško glavarstvo Objekt Površina v ha Veliki Prosek 168 Strmarica l73 Skupaj 34l 
'i) 
-\ 

Gozda -stvo v c asu h1 prostorLt 

Tolminsko glavarstvo  
Objekt  Površin<l v ha  
Matajur  1.131  
Kolovrat  654  
Krn  149  
Slapišce  131  
Tolmin ka  785  
Zad\n  156  
Kneža (nov;~)  645  
Kne~ (sma)  429  
Kacenpoh  266  
Bata  566  
Porezen  1.165  
Naselje v l-lorenji  23i  
Hotenja  184  
Klobucar  98  
Cepovišce  51  
Skupaj  6.643  
Goriško glavarstvo  
Objekt  Po vrši na v ha  
Trnovski gozd  12.213  
Panovec  307  
Sabotin  341  
L1jak  -~9  
Crnice  178  
K<~mno celo  JO  
Skupaj  13.128  

POPIS MEJA lN DRUGO ARHfVSKO GRADIVO 
Iz navodil in znanega arhivskega gradiva je mogoce sklepati, da so cesarjevi namešCenci hkrati z invenruro gozdove tudi prvic razmeji li od drugih s križi, vklesa­nimi v skalo, ki pa danes na lerenu vecinon1a niso vec prepoznavni. Izdelanjc bil tudi natancen opis meja, ki je danes ohranjen le za nekatere gozdove ( 1764). Kot kaže, je v casu inventure deželnoknežj ih gozdov na­stalo vec gradiv, ki so v razlicnih arhivih in verjetno še niso vsa odknta, nekatera pa so morda tudi unicena. Iz navodil je namrec oci[no, da so zbirali tudi poda(ke 
o stanju teb gozdov in izdelali opise gozdov (tocka III.) 
3 RAZPRAVA JN ZAKLJUCKI 
Ker je bil Nacn deželnoknežjih gozdov na Goriš­kem in Gradišcanskem osnova bsneje i7delanim Flameckovim nacnem za Tolminske gozdove (1 770) in za Trnovski gozd (1771), bo povezavo med temi nacrti pokazala šele podrobnejša obdelava teh dveh nacrtov. Ob upoštevanju vseh doslej znanih gradiv menimo, da je nacrt deželnoknežj ih gozdov nekakšen 
o kvi mi (danes bi rekli >)obmocni nivo«) za državnt: gozdove, ki temelji predvsem na lesnoproizvodni vlogi gozdov brez zagotavljanja trajnosti donosov. Nacrt r.arnrec v zelo preprosti obliki vsebuje vse osnovne elemente nac1tovanja: invenntro stanja in ureditev in oznacitev meja, postavitev ciljev (izkorišcanje dolo. cenih sonimentov za potrebe mornarice) in dolocitev ukrepov za dosego ctljev. Veliko podrobncj~a Flarncck­ova nacrta sta na precej višjem nivoju predvsem zato ker zagotavljata trajnost donosov z razporeditvijo se~ cenj v casu in prostoru (žrGON J KOZOROG J 997). Pojasnit1 bo potrebno tudi. kolikšen del inventure za Flameckove nacrte je povzel iz preteklosti in kolikšen del temelji na ponovni izmeri in pregledu gozdov. Flameck je namrec v nekaj letih izdelal vsaj dva ob­sežna nacrta, zato je vsekakor zanimivo, kako je pore­kala inventura na terenu. 
Prepricani srno, da bomo v bodoce odkrili še kašno gradivo, ki bo zapolniJo dolocene vrzeli v tem obdobju, ktje bilo ocitno zelo pomemben mejnik v razvoju goz­dnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji. 
Del nekdanjih deželnoknežjih gozdov je še danes državnih in so vzor nacnnega gospodarjenja z gozdovi. Najpomembnejši so gotovo Trnovski gozd, Panovec 01 Knežki Prodi, kjer je tudi državno gojitvene lovišce v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. 
Veliko nekdanjih deželnoknežjih gozdnih kompleksov je bilo kasneje tako mocno obremenjenih s servitutnimi pravicami, da jih je država v letih )869 in 1870 oddala lokalnim skupnostim, ki so bile upravicene do teh pravic (SCHINDLER 1885, str. 23), To bi moralo biti zadanaš"l~o državo pomembna izkušnja, saj nekateri znaki kažejo, da bo morda naredila podobno napako. To pa bi bila lahko danes ob stalnem poudarjanju pomena javnih gozdov v zaokroženih posesti h nepopravljiva napaka. 
VI Rl 
FI...AMECK, f.. 1770_ Holz Schatz. oder Uberschlagung, auch gcamctrische EintcilW1g in die Stallw1gen oder jari ic he Gehaue uber d1t in der gef\m;reten Grafschaf\ Gortz w1d zwar in der Hauptm:mschaft. Tulmein und Fli!.<.ch reservir1 K.K. Bancal Walclllilgcn so vorg~::nohmen vorden Anno 1 170.-.1\rchiVJo Stal~le Tnestc, Ani Arruninisltativi Gorizia anru 1783-1791, Busta 16. 
KOZOROG,E/ ŽJGON,J, 1997_ Ramcckov nacrt za državne gozdove 
na Tolminskem-Tolrrunski zbornik šU, Obcin2 Tolmin. RUTAR, S., 1882. Zgodovina Tolminsl<cga.-Gorica. SCliiNDLER, K., 1889. Die forsre der in verwalrung des KK 
Acherb..,u-Minisreriums sreheoden slaals -und fondsguuter, Herausgebcn vom K.K, Achenbau-Mi.rlisterium.-1 lheil, Wien. VALENCIC, V., L 956. Nekdanji deželnoknežji gozdovi na Primo~kem.-Gozdarski ve.stn.ik 1956, s. 231 
VUGA, M., 1998. Spreminjanje lasmmski.h razmer v gozdovih Tolmimkega gozdnogospodarskega , obmoeja.-Vj~jc~olska cliplomsi<Ll naloga, BTF, oddelek za gozdarstvo in obnovljive go7.dne vire. 
Nacrt deželncknežj ih go uh v na Goriškem m Gradišcanskem. 1732­36.-Dolski arhiv, fasc. 1 S6, Arhiv Skwcnjje, LjubljBna. De:ieripcione del confmi di bosci ncgn e Nemšk.J mr, 1764. Stati provinc1ali, ~t 623&/39, Gorica. 
GozdV 56 (1998) 5-6 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
Lubint Slovencom, kteri gozde posedujejo, na znanje in poduk dajemo 
Tomaž KO C' AR* 
Predplsi, uredbe, odredbe in navodila v zvezi z 

oospodiujenjem v gozdovih so na Slovenskem že zelo 
;tari (od 15. stol. naprej). Te uredbe zasledimo v t. i. 
gozdnih redih (prvi ··ortenburšk.i" iz leta 1406), po letu 
1852 P"' ž.e kot zakon o gozdov1h. 
v c::Jsn kolonizacije naših dežel (14.-15. stol.) in pozneje so gozdove izredno mocno sekali, krci li, skrat­ka. zmanjševali gozdne površine. Tudi danes se pone­kod na manjših pa tudi vecjih površinah, kažejo po­dobni pojavi oz. težnje (nedovoljeni gol oseki-krcitve gozdov). lz zakona o gozdovih ( 1993) tudi danes veje skrb za gozdove, v nasprotnem (povzrocanje škode) pa z.::~kon prav tako kot pred "sto leti", predpisuje sank­cije in kazni. Na žalost pa stvarnost precej odstopa od zakonskih dolocil, posebno pri uveljavljaoju-izvajanju kazenskih dolocb (kaznovalna politika je premalo ucin­kovita. dolgotrajnost postopkov na sodišcih, ipd.). 
Eci~n izmed nacinov kako preseci sedanje stanje je tudi pogled v preteklost. Za ilustracijo, kako je oblast pri na.:; ukrepala v takih in podobnih primerih v obdobju na prdomu 19. v 20. stoletje, bom ru navedel dva do­pisa (dobesedni prepis) iz leta 1887 oz. 1891 ter iz leta 190 l oz. 1902. Iz vsebine obeh dopisov razberemo problematiko gospodarjenja z gozdovi oz. gozdnimi zelllljišci na stnnih predelih (varovalni-"branivni'' goz­dovi). ki so bili poleg tega obremenjeni še s pašo. 
Dopis št. 56481 
poslalo: Okrajno glavarstvo v Kamniku 

prejela: Cesarsko-kraljeva okrožna gozdna inšpek­cija v Ksanju 
l'.ia podlagi ogleda, kateri se je vs/ed prošnje Jozefa }.fal~ja in sodrugov z dne 3/. augusta 1887. leta in dalj'e vs/ed prošnje Simona Slopnika in34 d111gih ude­leicncev z dne J 4. septembra 1891 vršil/6. in 17. maja /el().~njega lew na lici mesta. izjavil je gospod c. kr. gozdni adjunkt pri obravnavi dne 18. maja t. l. sledece: 
Vso gozdno skupovino, katere se ticejo gori omen­jeni dve pro.~nji i11 kate1·a seje bila v vecjem obsegu s tukajšnjim odlokom z dne 8. marcija 1891. leta št. 118 proglasila branivnim gozdom in ki obsega pare. št. 1854, 1855, 1866, 1870, 1871, }809, /810, 18/3,1890, 161/, 1633, 1634, 1662, 1663, 1343, 1385, 124511. 
·T. K., dipl. inž. gozd., Polje, c. XL/4, l 260 Ljubljana-Polje. SLO 
124512,13,14, 132911. 1329/2, 1894/1, 189412 inl892 davcne obcine Špitalic, deliti je v tl'i dele. 
Najvišji~ deloma strmi, deloma zmerno nag1~jeni, sedaj .{e precej dobro se smrekami in bukovim lesom zarašceni del, smatrati se ima še nadalj'e branivnim gozdom in tedaj ni dopušcati, da bi se ondi na golo i2.sekavnlo. 
Drugi ali srednji kadunjcasti (rupastL) kakih 600 uralov1 obsegajoci, le sem ter tja obrašceni del iz/o­cuje se iz okolišll branivnih gozdov Tretji ali spodnji (najnižji), deloma že popolnoma opustošeni del imo se tudi za naprej smalrati branivnim gozdom 3 in bode treba tu na katerih krajih umetno pogojzdovati. 
Kar se tice paše. izvršuje se ista v najvišjem in srednjem delu lahko neom~eno, v spodnjem delu pa se bo le toliko ome;jila, kolikor bo to vs led sade nja potrebno. 
Posamezne plmy·ave, v katerih se bode moralo v spodnjem delu saditi, odkazale se bodejo pozneje. 
Glede na to razjasnilo c. kr. gozdnega izvedenca izjavili so vsi udeleženci enoglasno da hocejo najvišji del doticnih gozdov vedno smatrati branivnim gozdom in da se zavezujejo, ondi ne vd bodi si izsekavanjem, bodi si s požiganjem napravljati goUav. dalje isto tako spodnji (najnižji) del smatrati branivnim gozdom in so si le pridržali pravico pritožbe zoper predpise, ki imajo slediti glede pogojzdovanja. 
Dalje preklicali so glede na to, da sej im je pustila v gornjem in srednjem delu paša neomejeno, svojo pro.fnjo z dne J J. augusta 188 7. leta za spYemenitev gozda v pašnike. Kar c. kr. okrajno glavarstvo s tem 
osvedocuje. 
Od oglednih stroškov v znesku 61 gld. 62 kr.. katere placati so vsi udeleženci "in solidum dol?.ni4 ",pripada ::.a zdaj na Vas 1 gld. 62 ki: in imale la z11esek najdalJe v 14 dneh pri tukajšnjem uradu vplacati, ker bi se drugace postopalo z rubežnijo proti Vam. 
Kamnik dne 27. maja 1892 
c. kr. okraj11i glavar 

1 
1 z zasebnega arh iva -gozda rs ke zadeve: Okraj no glavarstva Kamnik: cas: konec 19. oz. zacetek 20. stoletja; fascikel st. 14: KrCitve gozdov v Kamniku za casa avstro-ogrske monarhije; zadeve: krcitve, pogozdovanja, varoval ni gozdovi, koncesije za plavbo lesa i. dr. 
! 600 ornlov je približno 345 ha 
1 brant'vni-zašCitni 
J 
"in solidu1n dolžni''-v denarJu oz. v gotovini 
GozdV 56 (1998) 5-6 
Gozd arstvo v c. a stl in prostoru 
V dopisu navedene gozdne parcele težijo na južnih ~-~·v-u 

pobocjih Menine planine, nad cesto Kamnik-Motnik oz. odsekam iz ce ceste, t. j. odcep za Cešnjice, Zg. Okrog, Meni na planina ter nad zaselkom Nova Reber in zahodno od Sv. Miklavža. Zdaj so ti gozdovi v celoti lesnoproizvodni (ne varovalni!) in uvršceni v gozdno­gospodarsko enoto Tuhinj-Motnik, k. o. Špitalic v od­delkih 30, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 44, 45, 46, in 47. Nakloni pobocij dosegajo vrednosti do 35 stopinj, nad­morske višine pa od 650 do J 300m. Površine pokrivajo bukovi gozdovi, predvsem združba Cephalanthero­Fagetum (Cm·ici albae-Fagetum), deloma tudi Hac­quetio-Fagetwn i. dr.; znacilne so nizke hektarske za­loge (povprecno pod l OO m~/ha). 
Naslednji dopis je obravnavalo ''c. kr. Okrajno goz­dno nadzorništvo za Kamnik in Litijo v Ljubljani" (der 
k. k. Bezirksforstinspektion). Spis je v Ljubljani prev­zela dne 6. 5. 1902 višja instanca, t.j. "der k. k. Ober­forstkommissar" (višji oz. visoki gozdni komisar) 
Pjetschka~. 
Dopis št. Z. 13.762 1 02 
Naj prejme 
l. Primož .Lagar v Okroglem h. št. l 
2. 
Franc Dolinšek v Okroglem h. št. 2 

3. 
Miha Martinc v Okroglem h. ~t. 3 


Po nasvetu c. kr. gozdnega nadzorništva naznani se Vam. da: ad. l. spadajo Vaše v da vc. obc. B isteršica v kraju Kamniški vrh leiece gozdne parcele, ad.2. spadata Vaši v davc. obc. Bisteršica v kraju Kamniški vrh ležeci gozdni parceli, ad.3. spada Vaša v davc. obc. BisLeršica v kraju Kamniški vrh leieca gozdna parcela, ad.l . št. 653, 654 in 659 v obsegu 0,6229 ha in 3,6635 ha, 
ad.J. šl. 655 in 657 v obsegul,4293 ha in 0,37DR ha, 
ad.J št. 651 v obsegu 6,9833 ha (15.6743 ha), 
po legi in kakovosti med one gozde~lakozvane var­stvene gozde6, katere so gospodariti v smislu dolocb paragrafov 6 in 7 gozdne poslave7 , na kar se s pri­stavkom opozarjale, daje vsako sekanje na golo strogo prepovedano Žil da se kaznuje v smislu para grafa 8 iste postave z globo od 40 do 400 Kron. 
~ Z..a"služen za uredi1ev parkovnih gozdov v Ljubljani-T1voli 
(op . Kocar) 
~ varstvene -varovalne 
7 gozdne postave-zakon o gozdovih (op. Kocar) Urad ''c. kr. Gozdnega nad2.0miš1va'' v Kamniku je dne 25. okt J 887 izdelal: Nacrt (skica) gozdnih parcel v davcni obcini Spitalic , na katerih so bili gozdovi razglašeni kot va rov;~ Ini ("z~šcitni , branivni. varstveni"). V zgornjem delu skice je oznacena "deželna'' meja med Kranjsko in S1ajersko, na levi pa meji k. o. Špitalic na k. 



o. Hribe. 
Zoper to nared bo Vam je prosta pritožba na c. ki: deže/l!o vlado v Ljubljani tekom J 4 dnU zacenši ob vrocitvi sledecega dneva. Morebitna pritožba bi se morala vložiti pri podpisanem c. kr. okrajnem gia­varstvu. 
Kamnik 31 . 1 O. J9()l 
c. k1: okrajni glavar 
V dopisu navedene parcele ležijo v k. o. Bistricic.a, kjer so biti gozdovi v casu izdaje dopi~a uvršceni med varovalne gozdove, imenovane v takratnem izrazoslov­ju branivni, zašcimi, varstveni gozdovi (Schutzwaldun­geo). Navedena dva paragrafa (6. in 7) ''gozdne po­stave", se nanašata na zakon o gozdovih, ki je stopil v veljavo 3. decembra 1852. Dalje so bili gozdovi na pare. št. 63 J. 654 in 659 k. o. "Bisteršica", olaaj Kam­nik, vpisani v t. i. "Izkaz o spodrejah od gosposk za­ukazanih in drugih naredbah zoper gozdno pokonce-


G ozd.arstv o v castl i.I1 IJros tortl 
. "c (AU"'A'CiS uber behordlich angeordnete Aufforst­vanj k 1 W ld ·· 
n lu1d ... onstige Vor e 1.rungen gegen a verwust­

unge " . . 
en) Vse v dop1su navedene parcele oztroma goz-~~~i so.ril! v leru l902 za~edeni v ~v,i,denci pristojne~a 
dneaJ urada v Kamn1ku v t. 1. Izkaz o gozdn1h ~~fekrih, k~tteri se _na~ajajo v zgoraj imenovani o~cini (Ausweis uber d1e m der obgenannten Gememde befiodlichcn Waldobjekte)". Kot vrsta kulture so povr­šine naY~dc:nih gozdov vpisane pod "Visoki gozd (Hochwaid)" in "Listov je (Laubh_olz)". _Zdaj so ti goz­dovi ko! lcsooprOJzvodnt gozdov1 zaJet! v gozdnogos­podarski enoti Kamnik (1990-1999), k. o. Bi:micica, odd.Jods. 3.b. Skupna površina gozdov v navedenih parcelah je zdaj -~a približno 0,50 h_: _m_anjša (IS, l683 ba); gozdovi leŽIJO na nadmorski VISJnt od 800 do 900 m, pobocja z Z in JZ legami. Bukovi gozdovi so uvršceni v gospodarski razred "acidofilno bukovje" (kisli bukov gozd). 
Gozdni zakon iz "ranjke Avstrije') ( 1852) s svoj imi dopolnitvami v !etih tja do konca 19. stal. je bil zelo napreden. V njem je bi la mocno poud~llj ena skrb za gozdove, saj so koncno !e-ti "stvar'' družbe, države, nas vseh, ne pa posameznikov.Tudi zakon o gozdovih ( 1929) "stare Jugoslavije" (med obema svet. vojnama) je vseboval podobne dolocbe kot stari avstrijski zakon iz leta 1852. Isto l2hko trdimo za zakone o gozdovih, ki so bili v veljavi pri nas po 2. svet. vojni. Kršitve zakonskih dolocil so se vedno dogajale, tako tudi danes, prav tako sankcije in kazni. Ce kaj velja paro!a, geslo, klic ali kakorkoli že to jmenujemo, naj bo: CUVAJMO GOZDOVE-OHRANJAJMO ZDRA VE IN SANIRAJ­MO BOLNE GOZDOVE! 
Strokovno posvetovanje Protipožarna in integralna zašcita gozdov na ob n1ocju Gozdne uprave Senj, 14.-16. maja 1998 
UVOD 

Na Hrvaškem je zaradi izjemno velike požarne ogro:l.enosti gozdov v Da Jmacij i, K va me1ju in v Istri protipožarna zašcita zelo dobro razvita. Sistem ocen­jevanja in obvešcanja o požarni ogroženosti gozdov nep111nemo bolje deluje kot v Sloveniji. Zeleli smo se seznaniti z izkušnjami hrvaških kolegov, spoznati orga­nizilanost in tehnicno opremljenost in tudi v Slovenijo prenesti tovrstno znanje, saj postajajo požari v naravi v Sloveniji vedno vecji problem. Tudi pri reševanju raziskovalnih problemov iz varstva gozdov v pretek­losti se je veckrat pokazalo, da so rezultati ta ko v Slo­ven iJ 1 kot na Hrvaškem podobni. Seveda je osnovni razlog za to dejstvo predvsem v geografski bližini obeh obmocij in v podobnosti gozdov. Zato smo v Sloveniji povezali inštitucije in strokovnjake, kij ih problematika varsfva gozdov zanima, in se odpravili v Senj ter na Rab 
Strokovnega posvetovanja Protipožarna in integral­na zašcita gozdov na obmocju Gozdne uprave Senj so se nJeležili naslednji predstavniki iz Slovenije: iz Od­deleka za gojenje in varstvo gozdov Zavoda za gozdove Slovenije-vodja Oddelka Z. Grecz, dipl. inž. gozd., in J. Jakša, dLpl. inž. gozcl.; iz Oddeleka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF -doc. dr. l. Potocnik; predstavniki izvajalskega podjetja iz Sežane; 19 clanov Kraškega gozdarskega društva iz Sežane; kot organi­zatorji pa Bo~tj an Košicek, dipl. inž. gozd. -predsednik Kraškega gozdarskega društva, ter sodelavci skupine za Varstvo gozdov in ekologijo divjadi Oddelka za Gozdno biologijo in ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije-mag. D. Jurc, mag. P. Kalan, mag. M. Cas in doc. dr. M. Jurc. Od hrvaških kolegov so se posve­tovanja kot organizatorji ude Ježil i predstojnik Katedre za varstvo gozdov in lovstvo Gozdarske fakultete v Zagrebu prof. dr. M. Glavaš ter sodelavci katedre dr. 
D. Diminic, dr. B. Hrašovec, mag. 1. Margaletic; pred­stojnik Katedre za ceste Gozdarske fakultete v Zagrebu doc. dr. D. Picman in mag. T. Pentek; doc. dr. ž. Španjol jz Gozdarske fakultete v Zagrebu: od domaci­nov pa dr. V Ivancevic terA. Peeanic, dipl. inž. gozd. iz Uprave gozdov Senj. 
2 OZADJE-PREJŠNJE SODELOVANJE 
Strokovno posvetovanje je rczLJitat plodnega sode­lovanja med hrvaškimi in slovenskimi kolegi, ki se ukvarjamo predvsem s problematiko varstva gozdov. Dosedanje sodelovanje je potekalo predvsem na tako imenovanih interkatedrskih konferencah za Varstvo 
GozdV 56 (1998) 5-6 
G ozdarstvo v casu ir1 prostoru_ 

gozdov med BF-Oddelek za gozdarstvo (S. Bleiweiss, prof. dr. J. Titovšek, R. Pavl in), Zavodom za varstvo gozdov m lovstvo Gozdarske fakultete Zagrebške Uni­verze (prof. dr. M. Glavaš, dr. D. Diminic, dr. B. Hra­~ovec , mag. J. Margaletic,) ter raziskovalci Gozdar­skega inštituta Slovenije (S . Hocevar~ mag. D. Jurc, dr. A. Munda, doc. dr. M. Jurc). V tem okviru so bile organizirane naslednje konference: leta 1985 je pote­kala dvodnevna konferenca na Mašunu v Sloveniji; leta 
1996 smo se udeleži 1 i dvodnevne konference na Upravi gozdov Bjelovar (Javno podjetje "lirva tske šume '')1 ki je zajela spoznavanje s pro bl ernatiko hiranja nižinskih hrastovih gozdov, spoznali smo tehnike zatiranja hra­stove pepe lov ke z avio metodo ter o bi skali zoološki rezervat Varoški lug-Šumarija Vrbovec; vsi sodelavc1 Zavoda za varstvo gozdov in lovstvo so se z referatom udeležili mednarodnega simpozija ob 50 . obletnici ustanovitve in delovanja Gozdarskega inštituta Slove­n ije "Znanje za gozd" 26.-27. maja 1996; raziskava Ici iz Slovenije smo se z referatom udeležili Mednarod­nega posverovanja "Zaštita šmna od požara na podrucju Istre i Kvarnera" na Reki, 14.junija 1996. 
3 SENJSKA DRAGA, OTOK RAB IN UCNO­POSKUSNI GOZDNI OBJEKT GOZDARSKE FAKULTETE IZ ZAGREBA 
Senjska Draga 
Med Velebitom in Veliko Kapelo se spušca proti Jadranski obali ozka dolina -Senjska Draga, ki se zakljucuje v Senju (slika 1 ). Zaradi velike višinske razlike se v dolini ustvarijo mocni zracni rokavi, ki so znani kot senjska burja . Povprecna letna remperatura na podrocju Senjske Drage je 9,1°C, povprecna letna kolicina padavin pa 1734 mm zjesenskjm in zimskim maksimumom. Toje prehodno obmocjekontinentalno medileranske humidne klime . Osrednji del Senjske Drage leži na eruplivnih kanmiuah {triadni amflbol1tni porfirit), prisotni pa so še klastit ter triadni apnenci in dolomiti. Senjska Draga obsega 1500 ha. V poznem L 6. stoletju je Senjsko Drago porašcal strnjen gozd, ki je postopoma izginjal zaradi mocnih secenj in paše, sledila je mocna erozija. Prva gozdarska zakonodaja na tem obmocju (1764 Jera) je pomenila konec unice­vanja gozda. eroz1ja tal pa se je vseeno nadaljevala . Lera 1856 je hudoum.ik unicil mestno pokopališce . Leta 1867 so bila opravljena prva pogozdovanja s crnim barom. Rezultati so bili skromni . V letu 1 R78 , ko je bila ustanovljena Uprava za pogozdovanje obalnega krasa, se je zacela intenzivna sanacija hudourniškega 

p1edela. Od leta 1880 do 1900 so bila opravljena glavna biotehnicna in gradbena dela. Zgrajenih je bilo sedem velikih pregrad) ki so vkljucevale 62 objektov ter 12000 rnJ ja rkov, 5000 m3 nasipov, 8400 mj skal in. SSOO m' suhih zidov. 3 20 ha je bilo uspešno pogozdeni h s crn im borom. Danes je nekdanje hudoumiško obmocje po­polnoma gozdnato in stabilno . 
Rab 

Rab je bil prvic omenjen v IV stoletju p.n.š. v po­torisih grškega geografa Pseuda Skilaksa. Najstarejši prebivalci otoka so bili ilirsko pleme Libumi, ki so se upirali prodoru Grkov na jadranske otoke in gradili utrdbe. Rimljani so v fi. stoletju p.n.š. na obmocju današnjega mesta Rab zgradili vojaško utrdbo, ki jo je Avgust Okravijan dvignil v red rimskega minicipija. Rabski municipij je dajal v najem gozdove in pašnike domacinom in tako pridobi val sredstva za vzdrževauje uprave na otoku. Pod Benelkami je bil Rab od leta 1409 do l 797. $ko raj 400 let. V tem obdobju so bi 1 i izsckani vsi gozdovi oa Rabu . PosamezM obmocja, kot je npr. Kamenjak, so popolnoma opustošena, pojavila se je erozija, ki še do danes ni sanirana. V casu Avstro­Ogrske in stare Jugoslavije so zaceli sanacijo erodi­ranih in devastiranih obmocij z gradbenimi poseg1 in intenzivnim pogozdovanjem. Osnovane so kulture. Po prihodu ~lovenskega nadgozdarj a Pravdaj a Be lije (1890-1945) je osnovano 190 ha kulrur, od 1945 do 1965. leta pa 600 ha. Le(a 1986 Je bilo na otoku 791 ha kultur alohtonih borovcev in okoli 3000 ha naravnih sestojev cmicevja v razlicno degradiranih stopnjah (panjevslci gozd, makija, gariga). 
Geoloska podlaga otoka so kred ni apnenci z redkimi vložki do lomi ra, laporji, pešcenjaki ter kvartami sedi­menti . Relief otoka je mocno razgiban. Obala je na trdi apnencasti podlagi stnna in mocno razclenjena , na mebkejših sedimentib pa je zložna (znane pešcene plaže). Tla na otoku so plitva do srednje globoka. moc­no skelema . 
Povprecna letna tempenuura na Rabu je 15,5 °C, zimske temperature pa se le redko spušcajo pod O 0C. Povprecna kolicina padavin na otoku je 1.122 mtn, padavine so precej enakomerno razporejene, najsuš­nejše pa je poletje. Po šrevi)u soncnih dni spada Rab med najbolj osoncene kraje v Evropi. 
Na otoku je razširjen gozd cmi~evja (Quercus ile:x L.), ki se razteza od južne Francije do Grcije. Na Rabu se pojavlja v asociaciji Orno-Quercetum ilic1s H-ic 1958-gozd cmicevja. Area! om~njene asociacije po­kriva rob jugozahoune in južne Istre, prehaja na Cres, 
GozdV 56 (1998) 5·6 

Gozdarstvo ·v c as1..1 in prostoru 
b ·n p .... o se raztezn do Lošinja ter na kopno Dalm(l~ 
Rn 1 ":::-' · 
.. d Z"dr:-~ do albanske meje. Gozd crnicevja se na 
cue o " ' . .. 
Rabu pojJ\·l_ja v d~,eh subasoc1a~1ph ~rno-Quercei~Lm i/icis 1ypicum H-tc 1958.-Factes -~Jnus halep_enszs ­· k rrozd ali gost<~ sklenJena mak ua z elementJ gozda 
nJZC :::> -
ter subnsociacija Orno-Quercetum ilicis eri_ceroswn RfiUŠ 197~ -facies Quercus pttbescens-razširJena na najsevcrnejših obmo~jih.gozda c_micevja, na globo~ib in sprflnih tleb. V nJem sestav1 prevladuJeJo Enca arhorea. Arbutus unedo, Cistis salviefolius, Pzeridium oquilinum. Helirmtheum gutatum in druge. Regresivna sukcesijil gozda cmicevja poteka preko panjevskega gozda, makij~, garige do ka~enjara. Naravna prog~e­sivnn sukcestJa pa od kamenJara, obraslega z redkim drobnilll grmovjem, preko garige, redke makije, go­stejše m:1kije in gozda cmicevja s podrastja makije. Na obmo~ju Kalifronta dominira v gozdu cmicevje, spremljajo ga vse znacilnice asociacije. V gospodar­skem s1nislu imajo razvit srednji gozd, panjevski gozd in mak iJO (slika 2). 
Ucn o-poskusni gozdoi objekt Rab Gozdarske faku lt ete iz Zagreba 
Go7Ciarska fakulteta Univerze v Zagrebu je za prak­ticni pouk svojih študentov in tudi zaradi lastnega raziskovalnega dela leta 1975 ustanovila Ucno-poskus­ni gozdni objekt Rab. Nahaja se na obalnem obmocju jugoz:1hodnega dela otoka, ki se imenuje Kalifront. Povr;Hla objekraje 99 ha, od tega je 90 ha gozda, ostalo so golc površine in drevesnica. Fakulteta upravlja in gospodari z gozdovi; nad drago Sv. Maraje fakultetna hiš<". prenovljena logamica iz leta 1895. Tu potekajo 1erenske vaje študentov 2., 3. in 4. letnika Gozdarske faknlrete. V okviru objekta so trajne raziskovalne ploskve za potrebe gozdarstva in tudi ploskev v okviru mednarodnega projekta "Clovek in biosfera" (MAB). Letel 1997 so v obmocju objekta postavili ograjo ter naseltli muflone ( Ovis anm1011 L.) in ci tale ( Cervus axis E.) 1 ... 1 raziskovalno delo in turizem. 
POSVETOVANJE 
Strokovna predavanja hrvaških kolegov s fakultete in gostiteljev iz Senja so potekala ll3 terenu-na repre~ zentativnih objektih so predstavili posame211e tematike, kar je bilo posebno zanimivo. 
PJvi dan posvetovanja je potekal na obmocju Goz­dne uprave Senj. Poslušali smo predavanja o organi­zaciji in urejanju gospodarske enote Senjska draga. o uporabi nove tehnologije pri gradnji gozdnih proti­požarnih prometnic g. e. Senjska draga, o gozdnih požarih ln obnavljanju pogorišc. Senjskrt draga je vodo­zbirno podrocje hudournikov. ki so po poseku gozda v prejšnjem s[Q)etju priceli ogrožati Senj. Zato so zgradili izredno kakovoscne in za tisti cas prav izjemno obsežne protierozijske objekte in z nacrtnim saj enjem ponovno 
o gozd ili celotno erodirano podrocje, Danes je to naj­lepši primer potrpežljivega, dolgorocnega in strokov­nega dela gozdarjev. Posebnosr Senjske drage so po­samezni primerki avtohtonega crnega bora z belo skor­jo (slika 3). 
Obiskali smo utrdbo Nehaj in se zvecer s trajektom odpravili na Ucno-eksperimentalni gozdni objekt Rab. 
Drugi dan smo poslušali predavanja o degradiranih gozdnih rastišcih v Gospodarski enoti Kamenjak z razlago pilotnega projekta pogozdovanja polotoka So­rinj, o i zbo111 rasti inskih vr se (crnicevje, al epski bor, P pinaster Air.) in nacinu pogozdovanja zaradi pa~e opustošen ih kamnitih planjav, o tradicionalni proble­matiki paše domace živine-predvsem ovac, o zašciti nasadov na Kamenjaku pred gobarjem (Lyma11tria dispar) (slika 4 ). Poslušali smo predavanje o odlicno organtziranih protipožamih brigadah domacinov otoka Raba, udeležili smo se demonstracije gašenja simuli­ranega požara, ki so ga opravili clani Prostovoljnega gasilskega društva Rab in Lopar. Imeli smo sreco, da smo spoznali gasilstvo v vsej njegovi žlahtni "avstro­ogrski" tradiciji, ki jo vcasih srecamo tudi še pri n<:~s: vsi otocani živijo s svojimi gasilskimi društvi, njihov obstoj (turizem) je o dvi sen od gozda. Vendar so nam v pogovoru in kasnejšem sestanku gasilci povedali, da je rabska idealna protipožaml'l ozavešcenost in orga­niziranost tudi na Hrvaškem bolj izjema kot splošen pojav, kar potrjujejo tudi pogosti in obsežni požari v Dalmaciji. 
Tretji dan posvetovanja je bil namenjen gozdnim protipožarnim prometnicam in gojenju panjevskih gozdov crnicevja. Zanimive so bile izkušnje o pre­vajanju-prehajanju gozda crnicevja v višjo vzgojno obli ko, o borov ih kuJ turah (predvsem uporabljajo alepski bor) v sukcesiji gozda crnicevja. Poslušali smo tudi predavanje o najpomembneJših mi kozah na borih kot so Thyriopsis halepensis (Cooke) Theiss. & Syd., Myco~]Jlwerella dearnessii M.E. Barr, Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko & Sutton in dr. 
Organizatorji posvetovanja so prikazali delo hrvaš­kih gozdarjev in svoje raziskovalno delo v vsej širini, lepoti in uspešnosti. Gozdarska fakulteta v Zagrebu je s svojimi sodelavci dokazala, da strokovno in razisko­valno delo, ob ustrezni povezavi z operativnim goz-
GozdV 56 (1998) S-6 

·;<)zdarstv v cas"Lt in prostoru 


darstvom, uspešno usme1ja gozdarstvo tudi v tako POTOCIC, z:. i S~MO~clC, S.(ur.) . 1987. Suma·r,ska težkih naravnih razmerClh, kot vladajo v mediteranskem 
enci k lo ped IJ a: PIJ -Z ut -2. 17.daJa, J ugnslova 'k 
' k . .1 M. 1 liS 1 
1 k SI . k o gra ts 1 zavou "1 1ros av Krleža'', s. 196-197. 
e 
gozdu. 
VIRI 
Maja Jurc, Polona Kalan 
RAU S, El., i 9 86. N 2sta v no-pokusn i šu ms ki objekt Rn b.-G la .s. 
Dušan Jurc, Miran Cas' 
~11m. pok use, posebno izd. br. 2, s. 303-321. 
Slika 2: Panjevski gozd crnicevja in prof. dr. M. Glavaš ter doc. dr. ž. Španjel 




GozdV 56 (1998) 5-6 
Stališca in odmevi 

pjsmo poglavarja Seattla in okoljska etika 

z veli kirn z;wimanjem sem prebral prispevek mag. 

Milana ~l!lka. '·PisnlO ~o~Java~~a Seatt~a in okoljsk11 
· ·ka" obj;n'lten v lctosnjl tretJI številki gozdarskega 
:~tni ka (Cio~dV 1998/3). Pronicljivo zastavljen tekst, 
vcnd~r 2nl ~prevec poslljeni m zakljuckom, ki je, tako 
se mi zc.ii. bolj odraz custvenega razpoloženja avtorja do neke o:;Lbe, ki so ji indijanske modrosti pri srcu, kol raZlllll<l. Glt~vni poudarki prispevka so naslednji: (ne)avtentlcnost govora i11 pi.~ma poglavarja Sealtla; (ne)ronwntic.nost odnosa Indijancev do narave; vpra­~ljivosr 1->renašanja indUanskih misli v naše kulturno in dn1žbeno okoUe . Vsak od njih zahteva vsaj pri­pombo. ct ne že dodatno pojasnilo ali celo ncgacijo. Pojdimo po vrsti . 
Ali pogl<Jvar Seatle res ni govoril vsega tega, kar :nu pripisujemo? Brez dvoma, da ni . Nekaj so mu mo­rali dod11ti in nekaj odrezati. Hote ali nehote. Že takrnt, kojc govoril, kaj šele kasneje. Gre pac le za eno izmed neštetih zgodovinskih figur, ki so vse bolj a!i manj prirejene okusu piscev zgodovine (kaj iz zgodovine pa ni?). Nikdar tudi ne bomo izvedeli, bj je v resnici go von 1 in hotel dopovedati bel cem. Nemogoce. Ome­n.imo k problematicnost objektivnega prevajanja same­ga po ~cbi, ki pa se je zaradi prepada med "belim'' in "rdecim" miselnim univerzumom še stopJ~eval3. Lahko le razpravljamo, o cem Seattle ni mogel govoriti. 
Ugotavljanje avtenticnosti pismil poglavarja Sea\tla me spominja na razprave, kdo vse se skriva za imeno1n William Shakespeare. Dramatik s province William Shakespeare je na rnrec o aristokracij i, katere prigode naj hi opisoval, verjetno vedel toliko kol Seattle o žekmici, "govorecih žicah'', bizon ih in prerijah. Kralja Lc:-trll, Hamleta ali Macbetha pa je luhko napisal le nekdo, ki je iz prve roke poznal dvorske rituale. In ta ~ije verjetno za psevdonim izbral piscevo ime. Vendar, ne glede na to, kdo bi naj lo bil-namigujcjo na filo2ofu in državnika Francisa Bacona, v igri pa je tudi sama kraljica Elizabeta I-, bomo še naprej radi brali drame Williama Shakespearea. 
Ravno za to gre. Indijanci so živeh lako, kot da so 11\0drosti, ki jim jih pripisujemo (ce so jih govorili ali ne) , zanje bile .kategoricni imperativi . In to je rista, kar zares šteje. Tisti. ki tega ne morejo verjeti, naj najprej ugotove, koliko vrst so Indijanci iztrebili oziroma vsaj ogrozili njihov obsroj in nat-o to primerjajo z naslednjo mislijo Seattla (BURGAR 1 KUŽELICKI l994): ''Clovek ni stvamik ckanine življenja, temvec le nirka v njej. Kar dela s tkanina. delu s samim seboj.'' 
Tudi o romanticnosri odnosa TndijalKev do narave bi razpravljali lažje, bolj cinicno in brez paterike, ce bi najprej ugotovili, kako je bilo z iztrebljanjeiJJ ozi­roma ogrožanjem posameznih vrst; ugotovitve bi zna le biti zelo romanticne. Dodal bi !e tole. Narava je Indij<mcem dala vse. Direktno in neprizanesljivo. Tako jagode, ribe in bizone kot tudi bolezni, viharje in snežne zamete. Nenehno so bili na preizkušnji in niso jim bili tuji ne ljubezen, ne strab, ne spoštovanje . Živeli so polno življenje. videli njegov smisel in predvsem, bili so srecni. Ta pa že lahko ima nekaj pridiha roman­ticnosti, ali ne. Spet tisti, ki tega ne morejo verjeti , naj ugotove, kako pogosti so bili med Indijanci samomori. 
V zakljucku prispevka avtor opozarja na škod lj ivost prenašanja indijanskih misli v naše okolje in to celo primerja z umetnim ši1jenjem smreke izven njenih rastišc, br je povsem zgrešeno. Kaj je narobe, ce na primer z razši1jenimi rokami sprejmem zgoraj citira no indijansko mi~e\'> Preprican sem, da nic . Zato, ker gre za modrost, ki ima univerzalen znacaj -za razliko od smreke. Podobno. kot je univerzalen princip sonarav­nosti (mimogrede, taje bil v lndijancil1najbrž vcepljen) s tem, da se ga uveljavlja okolju prilagojeno: v s<tvani na primer drugace kot v borealnem pasu. lndijanci so dolgo casa živeli v sozvocju z naravo in nam, ki se moramo to še nauciti (sonaravna gospodarjenje z goz­dovi je korak v tej smeri), bi marsikatera njihova mo­drost lahko prišla zelo prav. Govorimo lahko o re­ferencni populaciji. Ni edini. je pa nazoren primer: ko so Indijanci obdelovali zemljo v dolinah, so struge in obvodno drevnino -v srednjem Oregonu so jo ime­novali "Ochoco" (ELMORE/BESCHTA 1987)-vse­lej pustili nedotaknjene (SEDELL/ SWANSON 1988). V Evropi pa smo v dobro kmetijskih površi11 izsekali gozd in zregulirali vodol o ke, kjer se je le dalo. Danes je Nemcem, ki zreguliranim potokom z bagri spet ko­pljejo stare struge, in nizozemski državi, ki za drag denar odkupuje kmecijska zemljišca v delti Rena ter jih prepušca naravnemu zarašcanju. verjetno zelo žal, da so bili propagandni listici o fndijancih samopo­strežno na voljo le v zgomjih nadstropjih Oddelka za gozdarstvo. Jaz pa sem preprican , da Indijanci ne bi smeli biti prisotni le na lUFRU, ampak tudi na kon­gresih nekaterih dntgih znanstvenih in gospodarskih panog. 
GozdV 56 (1998) 5-6 
Stališca in odn1.evi 

VIRI SEDELL. J R.. l SW-\NSON, F. J. l98R Ecologtcal Char~ l istics ofStreams m Old-Growth Forem of the Pacuic N~ ~~­
1 

BURGAR, F 1 1<1 i7.EUC KI , M. 1994. Kako naj vam rrodamo west.-lUFRO Corvallis, Oregon. s. 9-16. n " modrino n~ba. -F. Ljubljana, Burgar. 131 s. ELMORE, W. 1 BESCHTA, R L 1987. Riparian Areas: Pe~­
Boštjan Pihler 
ceptions in managemenL-RepriJ1ted from Rangelands, Vol. 
9. No. 6, December. s. 260-265. 





Zakaj ne padajo vec na gozdarje? 
V igri spoznavanja, dvorjenja ali rivalstva, ko sem želel orositi oko nežnejšega spola ali naceti macisticno moško dušo, sem vedno izdahnil naslednje besede: "Gozdar sem". Saj veste dragi bralci, nežni in cutn i stno kot metuljcki cek in cki, a kadar in koder zamah­nemo, sedem dolgih let nog3 popisovalca ne s!opi. Prav tako poznate tisti obcutek, ko (cehovsko) objeti ob praznem štefanu grgramo presunljivo žalostinko rer mamke v rutah v1jejo roke in hvalijo klene go7.datje, a gozd, gozd raste pred ocmi zacuden ih, a ponosnih oca­kov. Da, da, na pragu novega tisocl etJa smo še vedno tisti pravi-primarni mošk.i. 
Vem, sedaj ste že nestrpni in napetost v sivem tkivu tam za vašimi ocmi mocno narašca. jaz pa sem še vedno pri uvodu. Pa vendar grem še en krog okoli žetj~vice in šele nato do vrocega kostanja. 
Toplo je gozdarju pri duši, ko pomish na svoj lju­bljeni poklic. kakor prvošol!!c se pocuti, ki ga oce v~mo za roko popelje cez cesto! Cuti skrh, cuti odgovornost in toplino. Toda bralci, bodimo objektivni in si veliki ljubezni do gozdarskega poklica navkljub ali pa prav zato zastavimo vprašanje o njegovi kvaliteti~ Tu, dragi bralc1, pa nas caka sovražnik. tu! Le cutite zaplet? 
Notranji sovrag je med nami, natanc neje, v nas samih je. Bolj ko opazujem gozda rje vseh možnih ge­nerac\j, vidim (zame) vedno bo leca introvenliranost gozdarjev in gozdarske stroke. Freud bi nas okarakteriziral kot populacijo, ki ni nikoli prišla v ana! no fazo razvoja, temv ec je ostala v (varni?) oral ni fazi. Vse deluje v smislu casovne zanke znanstvene fantastikc Stanislava Lema, kjer '·preprican i 

prepric ujejo preprica ne, da je treba prep ricati 
pre prica ne G prepri can cm". 
Še ena surovo nesramna slika se mi je prikradla v zatilje: gruca gozdarJeV ob vrcku hladnega (ali pa na veieumnem posvetu} ugo(avlja, kako edinstveni, 11c. nadomestljivi, polni znanja in zaslug so, n zunaj pred vrati množica ljudi caka na gozd<ltjeva uejanJa. Da, ohranili smo nacin dela. ki se je odlicno ohnesel vse do zamenjave politicnega sistema, sedaj pa ... Bridka je moja bolecina in glohoka je rana. "Zakaj, zakaj?" odmeva v m~jem srcu. Mar ne služimo vsi istemu ce­sarju za isti namen? Sapient1 sat (razumnemu bodi 
dovolj ) ~ 
ln povejte mi, dragi bralci, kako naj sedaj nah ranim svoj ego, ko Je padel mdi prvinski moški? Ko je gozdar all državni hirokrat all delovodja, morda celo pospe­šcvaiecl Nic vec celovitosti gozdarske hiti, nic vec vse v enem, nic vec interdisciplinarnosti, ... nic vec orošc­nih oci in pritajen ih stokov mladenk' Zato, dragi bralci, J'accuse (obtožujem)! 
Lep (rajnosten, sonaraven ter, po novem. obvezno hiološko pester pozdrav! Robert Krajnc 
P.S. Iskreno opravici l o dolguJem bralkam. saj jih nisem spodbujal k branju ter sem se pri pisanju celo zatekel k surovemu moškemu šovinizmu. Ce mi oprostite. hom naslednje pismo v celoti posvetil sam<> vam, drage bralke! 
Popravki: Pri objavi prispevka: "ŠINKO, M .. 1998. lntrinsicna vrednost ln vrednotenje gozda'·, Je nepravilno prevedena beseda imrinsicna v 01aslovih poglavij kol "intrinslic'". Prnvilno se prevod glasi ·'inlrinsic". ,.\vlorju se za ObJavljeno napako iskreno opravicujemo. Uredništvo 
ps 
Iz domace in tuje prakse \'elja• ni predpisi Republike Sloveoijt! na podrocju gozdarstva 
'IJ pobudo drpi rd ~!(old BBnka 5~m~r >n na 
telpJis> ~<purtdtl•la G\ pr«<$a•IJ>no niJeMSUI\· ocP" IX''~ "!onnocrJ o rr...utnO \Tl)&\"ftrh prr.dJ'I>Jh vR SloJ!. n' t V·u s:~~n m \'tljJ'\'nl JK~U.I mt'llr'a)O bln clJ;•' Lcrt ' Ure.inc:n lntu repubh.lc~ Stovcmac Pfedlt)81 /ttl.:OOIW, k.t ~ U: Vobra\lUI\1 pa ~O objl\'1la\l v Po~<';l:u Ort.vn"l!'' Zbora R Slovcor0c lsuno< JJ.kOftO' 1 ~ n.~CCJ "LO.nu;dno. pcech~rn te oc \CU1U kda, iC bel u•t\:'1 :fpttJtl tn \. fca:ttm utaJPcml"ru IC bt1 
obj•vl~n L.ala.1jr prtjllt<l n•d no lrtnuono •ti] O\'· 
1~ ... ~.,cnct oju ud•J• Cospodorskl ••tsonlk nrtstt 
•' R<e' rrn<IJ••nih prt<lpiYJ\' R to a•lahlOIIIj dcl<""'' mC\l pcno>drk<>' Go,,wu, k•J•hl•c• Pnlta nl:llm'> rortdp•so \ .. ~ rtjlOJI(f 1< tzt\olt• oor><tn<p hsu. f.J!\.1111 ralet~a \'tiJ.'\"nnill rrc.J,pt\1 ll'f p'Wbtk-t 
O •• .,.., .. ~ <prtm<mN~ 1-......"J"ftf 11'JIUM I'OI""'J..U ~nm 1 ,, '"J' !"'fXIJ>IIO'• f\(lll<>wncmoh ~Jih 1\clllm n~oo; sod"'""""""'' rrdn rm<m<1M­~C),•• http .• l \\'\\o'W~FOV.SL.t,t·btn."Jrl41 n.lanr tttml 
ini•H1l WWW,lli8\J ... SJIC.~l-tJin splJlfJ11' \)•·eiK t. hlmJ t..ra~" 1111 RS 1' pra' lako d<nlupco prdu rni.....U (hnp 1 \\'\4 \~ . utadn•-li)l.$1), \CilJar P•Jt putTcbnu\JIPO· 
'"'"' <1• ~·p regled uradneaa hm pr<ku rnl<rneu pcJirchiJI:l< do~ropno šifro \'~ 1nfmn•~.:•Je t.1 t.tlr-.tm n•t~a • dO'\t{)p.t do ur01dntga l • il~ $0 na '~'po'llll) na 
r~"'olJ CUlCOJCnent nas(O\.'U 
Tui~J nO\·~,am k"""""'"' ••tntJI~ •:t~ava< rrcJ­pov ~ nekaj pu>dlr.t;<>'' n.w•l\ to kono• <Utmnu <rn:· ..,. .• ,..,It ·~IJlM\rb 131:.,_ Pnp)ln u11W!'I-.uh vd­
J'• rlr JVe.dPo<O' 17 poo1nXI' 1o1d.uv•• pa OUJc!olr ' 
am.; !l_'atemo ~~lilnl 
s~mam pn:<lpww ~ol"kuma pogodba n go1dm"o 1 1 1 RS:._ f>~ -~J26 94. Ve l)~ od~ 1, 11 199• 
1. Odlok o Jolvt r:vr gu1d11u ~u>podooskoh ubm.X•J SR '\lc.•·•rrijt. Ur 1, SH~ 1\ '7 )q2•6~ VelJA od ·H Ol 19Af., 

Odrtdb3 o finrmcirMJII lU 'oful!UIC u tliiJll \+laganj 
,. go> dc·"• i> «<•ho ev JIIOr~C uuf llepuhh~< Slov•­"''' l'r 1 RS lo ~ R 20~\;Q.I VCIJA M 1 10 19'14 
..a OcfretlhA() f"'POJth 1:1 nprNIIIt"' d.tvk:t nd CHehr.th 
:><cf<"'ko• '""''"'''" mcdl<bo,one so<edskc pomoci :nod krn<tt rml l"'p<>danho Ur l. R.~ št 219-1 
· ' 1 0)1 , .. t tol'd • Uor.knb ttdm.,; !>iovt-r9JC. Vet"" ,_.; ~ lt'IOu l-~··-<.t (1 
' rl<)rcdb6 O t(m lr>j IC Šteje n vlog.>oje 11.110 on "'" 
urv '' !"fd/)\~, ?;a ~rtC UJ>k o *" go1'dM1 kO m~hA noU<IJGinnapr•vt 1,;• 1 RS;, (o. :~lOio \(1)> oci~IO! 19'10. 
~ l'rl\1lnr~o Jl!OMno(t~k rh ro t~1on·c noh n1et11h Lr 1 RS (o > -J •~ 'HI \'elJI od 07.02 '096 
7 P1a\ llrnk u g.r-.dn11 '" vtdrtcvanJU goz.dn1h pttlmct· 
"" ll• 1 SRS 11 44 -1881 87 Vcl1• oo.l 
05 . 12. 19~7 
8 Pr~vt1ntk o tl \'ajau;u seC nJt. r\IYUILIIJU 1 )C'C:tun1• ostar.ki. e.pr-avifu in llagS'JuJll ~v1Jn•h lc:11uh )0ftt mcnoov Ur 1 RS It 55 -1 9~7'94 Vel:• ud I1MI~ 
'> P~\'tlntk o •<r•nunalmh pngOJ•h . ltt Jih ntOr:lJ~ •1-polnJ<nll •lHJMt• d<l v gOTdowoh lir 1 RS ~o l~ ·llO)q·~ \'olj> od 112 07 1 'i'l-1 
1 O. Pr.ml•ot o pogl\joh kiJih mot'IJ<l 'ZJ'I'>In.J<'H<.:u· ~ ,-bvaru n JOTd"' c SIM'<1UI< Lir 1 s, 5 -;_>'.'94 \.f:ll" oJ 19 JU 1 'i'>4 
11 Pro•1lmlu"""""P"ddu• IID'<IIr>ivu Ur 1 SRS ~~ 1> -•~ &"1?. \'cl0aud)(o.0'.1?79 Il. Pr:ovrloot o z.otupo kmt<JJ>kllo «miJ o~ r• bn~1 llr.l RS.so ' -41S'9• 
IJ. Progr.m1 raz,·aJ• giVtiov ,. Slv\CH1Jt l"1 1 RS_~ ~~ 63!.'91\ \ '<IJ• ~Jo~,,, 1996 
l-1 Sklep o c.rgant7af'IJ' lU o~~ tku Mlii 'Zavoda Y..l SOZdo'<<;~""''l' \Ir 1 R<; l1 71· 2M8-'91 VdJO "'1 1 ~Ol ~~~ 
!!. tlrtrlh.lo tonc<:\1)1 '~ t7kf'ltltc.anJt' il"'ltll'l'l v lac: 11 R'f"'Nil<c "'""'"'.1< lir 1 R~ lo l4 . l91 r l:q~ \<It• od 10 (of-O% 1~ l'rtdlno rnfoiO!h•nr n vnlrtcvanJ< gozdnrh ce-11. l"rl RS u.l;.t~P~ \'t1;audrll0'19?~ 1· Z.. ~an o dn".,...,.ht>ouJ' Ih 1 RS IJ !1 · tl)<ll. ql 
1~ Z..~o•u&<•ldo."dt LOol RS ll3Q 16c'~J Vd1• oo H OlJ !!Iq) 
19 7okon ~~\loJu \nrcOOJ~Ih «mljOil in g<>z:!o• R.t­J>Irbh~e Slovtnr.~ Uo 1 RS.~ 10 4 5~ 'Q] \'tl1• od li IH 1991 
lil rrcdlr.pokr.no n Kmerrj<I.O got~•~koh zh<tmrc.th t7K(irl PomtevalccllZRSio-.nrJeXX113< 24 . ~ ' ''1~ 
lt Prc-dlo.g t.akma o sprrnxmbah 1n dopolntwah ?a­
kOI>I o Si<IJdu •mcupkrh u:mlj& on gozdo·t RS 
Poroen-.1« DZR Skm:nij<: XXI\: so 33 -•719~ 


;so, 
Iz domace i11 tuje prak.se 

Krajinski park Zgornja Idrijca 
JOLC K.OV.A.('~ 
Kraj inski pmki so obmoc.ia kultivira ne narave, ki združujejo znacilno krajino s sestavinami nnravne in kulturne dedišcine, namenjem! predvsem rekreaciji in obranitv\ znacilne pokrajine, kakor tudi obmocja v ekstremnejših klimatskih in geomorfoloških razmerah ter v visokogorskt in alpski vegetacijski stopnji. Zaradi ucinkovirejšega varovanja, upravljanja in doseganja drugih ciljev varovanja so blizu ležece ah funkcionalno povezane naravne znamenitosti, združena v funkci­onalno zaokrožena obmocja. Takšna obmocja so tudi kraj inski parki. V osrednjem delu idrijskih gozdov se nahaja KJajinski park Zgomja Tdrijca, ki na razmeroma majhnem ozemlju zaokrožuje pestro zbirko naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. 
Krajinski park Zgornja Idrijca leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu ter po­meni prehod med Vzhodnimi Alpami in Dinarskim gorstvom. Fitogeografsko in geomorfološko se bolj navezuje na dinarski kakor na alpski gorski sistem. Z gozdovi porašceno obmocje se od roba Tmovske pla­note spušca v številne razclenjenc in ozke doline, ki vodijo do mesta Idrija. Na relativno majhnem ozemlju zaokrožuje pestro zbirko naravnih, kulturnih in zgo­dovinskih znilmenitosti. 


Julijske alpe z Bukovega vrha 

Bukev -"krušna mater'' gozdov v Krajinskem parku Zgornja Tdrijca pred olistanjem (V se foto: J. Kovac) 
• 1. K .. dipl. inž. gozd., ZGS OE Tolmi11, KE Idrija, Trg Sv. Ahacijil 2, 5280 Idrija, SLO 
GozdV 56 (1998) 5·6 

p 
brod• .uj~.hanc~• toh<fo <n ~· <t!ln>. ~ 1 on -Ibo"' ..... t<k>~lln ru· 11>hln Tf'i1\ ~ r&W(>I•ic~ J< \7mlc, .U Il po.:!nel>oe 
mlat: .,rmac h1U'O 1n ~ .. ~mmpJo, om Je ,.al.Nb nckJJ .rtlt> pesll'l lo4al c\ • "'"'"' 1< o-,~tlc\'liD< •-.lovu: plmo>: .. plonCU"'~ bi&p>~:u~J._ Po..0­
11> 10 '''"1 ""J<ll~ <inch<e. Ks<k o\i<. Tuo•~ m p.,o~..t>n • "'Tmo•U. pU..Oh ?c•-c ,.. CmoHski ,._, 1""cc 10 PosluUnJ< iG lnatiln< vnacasle 
tnoll<• 111 "'"' 
Nad :1Mm1 rn pf• n-'ramt '.e d·llpJO {re·valm u.· obiJCN "~"'' Tv 14) ~rnngtlll 10'1 mlm \ikcll 1 119 lil) M \Oj\l.cm. SI «<r> JI vrh IM; ITI)l\o\d lkkn. S"'dnJI ortt 11 n 11 "" n•d Ldn1~a•" p•JI" St•kav \Th ( 1 ; t ~ 
111) rwd litJun JI" IJ< ITI rcr (}rlo•-sk• ••hO 112 m).!:pi­cnll ,.,.,,,, 1(11 m). MAmt \Th 11 11~n m) 1n (m• mb 
t 1.066 '11) na r un\'CU 
07cm1Je \'pat k tJ .. kntsn"k>~onc pla11 m cnomo Po hatb1>gr,.(t.kt ra)tmi7AdJ' krn..u v Slo\·rntJI pn.ttcvamo "''''""obrobJe Z.dlo!kc plan<ttc. ldn)lkc~t• lotA. okolki" I~\'I CKt'l jc1.cra, u«t11(Je, k lJI& Jllidi Uk•.u.t" 1pncnt.. •r.::U Strugom m Gl1l.lkimi s~l•m• nad lili rJO ter SC\tl:\'t.hodui ·~b TrnLI V$ \(t~s • ~~~~dl ~~ a~.>kl kf1!6 k! IC dcl n(lttilnJSk~g& 'lu lil 0tllJI&fOeflll0S''· 'u spad;.j :~ .... ta Ob~ee v~IJI' f.lmcn!lt "odn• .1ams.• ' ~tutm pri K•)blh, l>l\lj( )tUrD 11'\ Il\ ti rn roomteJI Dc\jf jezero ,.px.d.a med naJm&l'\e)l~ tn nAJm&rltantnrtC.C 
ha ~IJ:t 11\'lrt \1 Slovel\tjl 11;1 hrJha nb \t~'U:th \'O..iah rudt ce :-6() 1n1.'s. karf!restp u1~-n1 prct.n• pn ldnJC• V r.~:1km ddu parh JC nzvtt lAlo tmc:no\•1.1\t au.m­ljent ton. Kruk1 paJ"'.., tu oal~o pa.c1ant 
Uli\ n.t ud\'OODICOlliiDiill<li pifU JC R:U JdiiiCI ~Jc:nt tJ\111 ioO pod .takl ~ ocn Muta Rupa.. rattJacn• od tl>llmol!kt •il me 8~0 do 840 moti OO\ lkln lt 1< 1;b•'r'l pmo\: Idr tJ«"" k• aJtnP.nl\ J)tflu. Jllo n1 " Crnt drarr [ood Hudun pal.t<m n• okolt SAO 11~<:1•ov Md· mor~"; t. "-titn.t Od tod td(' pt(W[I JV JXt :»>iftSkl j ptt 
pWoo •• polx-ot)tl<r p<~ kl nlj[><CJ Putt•ilo•t.ll~l~ Pl 1< ""·""• ~ twt• Sh•J•• sr del ki•J"'•<f• ~'~'"" QJ(:rr.3i root ~\tmc tra.ke irt.hu-(IC"t, ki nduka rmu SZ m :lo<d• ldnJGII ' nJ<n<m 'lf'MnJ<m roku z.,.xllftcv.\letg:a t')brrWJ• J(. da mu kh~m,~Xc p('IICJc: Olpr«dJUJtJ.:I i"'ft("iti!RJt 1113ntJkC tn UCdOtc111$kt cra(tc ct rlcutacl~. Gk>boko \rct:mc dol1nc v f'>OJC~fU l.drtj\" omogot&JD razmeroma tople: vi{IIIC, 'laj l!lt)C.tto '1~CIC"'1JC'Ot rcl,cf po~pduJc vcrtJkAin"' .:1b1u1Je lJ 3ka. Vun,·:l v tth Lr41Jih nt:)O pO$tbuo 1110~111 Na JUtlldl obm-<J•h 1t r.tk~1 ttlOCOtJI• ;tveto>ahodnik (but'JU) 7(ltl rtckl po-J"" so" 1h31 Ji Pad:wiue $e \'Nte \'St lct\J 
Iz clOJnace in tlJjr· pt·nk~c 
m )lb .1" ,j,)vOIJ ""'' "oo<WIJU n>SII N~JniODj p>dmn J' v avgusru tu J:t!llUIJit 10 rebrtUrJa Pn:del v nkohc• Krekovi, "JU p..ldt rn!"O lO()() mm na m' v lt lll. Jt eden cz:medUmh n.:!JboiJ namot~mh k.rnJn-v ~ lm1C1l!JI Snežne rumc::rc 'iO z:and1 wllltih rnlik v ntt•lnHu$kl t.:rltni Jok.aJ tultcnc ;-\aJnt1j.t nac.Jmorskn Vl ~lnil 7 1111tli 
ukuh 320 m<\W\' v Jdrtllikl kr'lt11nl na iipiJdujtlll delu 
l.njill•k<g> paoka, najviltC t:>i!k• kiDpn•k c~M rot kntM .t~ 1.4$3 mctmv. na • obu 1)31 k ~t, lo !IlC JI nJ T1 n<tvlkl 
~l7.d . 
Za kraJinski park Z~ omjaldnj caje lllo(ll••• •elth 
~zdnato., Pet.11 •·tlik< M<>Zdnal;>!oll iO mu dal• 71Uit 
poe.-l>duJOC> ~·a~~· nor••• 1tllli)tl." tn l'(l~bnt '""' 
rOit\Ucc ratmerc Z.arJdl utctr.rh lj\<Utc'''' JC 1(1 ft\'d10:Jt 
p.'\\ etin~ nt(W'IIM.I'M u krnt.hJ~I«< nbdtl•vo. ~J tn'I.&Jn 
d..-mtala vu, zaniJi~ znalliNWI r,.nMn1h ~al 'IJ ob­
taVlllvanetn obmocJU so Je MlftJ~ tn\Wikt po\ 'lil ne 
zlasti okoh dom-aCi_i 
Klat•mil pari< Zgorn,a ldnp obsca• ccln<no ~ T<ti< ldnjce od nJ<O<p ~Z> ira do ldt>tc \.!eje po<cbJO 110 rf&l\od)l< l &l:n \delu (dt0\1\Ilo la qornj<ll' '" SpodnJCKJ ToiO\U s•-· pl)VIIoma !MIO . :;<~ha. Po' •~Je pv\ri•IJO • tlawtem ~<~.)., Teh~ • 1 0' ho. ""fG>dn•h P""l"' J< 6S N. •·odctcol.ov pa 60 h< 
l("l'"'t' patlt o~ !Or<!.>• o. t. 10 b1lt ' pJ< 
O<klt'o<ll lc<no pa•~7401 s I"Oil\'t'Cin)O u-~g• lttb<a \ 
tdn,\1-<m """"~• Goz.dov• \ bhhJI'" IHIJ'" o\.o>lo(l 
mc. UJ '-Ol.AJIU\·f)llt tch:tuttu le$ ?a rwtmt ll't ko~ tOt W <n<rJIJ< n 111t1J<"""' ()l)tulljl\ 1 OOR\llth JOl· da\ 7 mac!oln<>&mu \I<Ol:c~ tn<aJC ~malb uln~YS!a llroko•roo rnTliii)C U lce> 1114 )C bli za ldnjslc IOz.do'~ l:zklaJ\gozdi!OfOlpodant' natrt. kol pr.1n. ~~ 1h !kb. V llem se acall ttW>cnllloltnne~r• dcb. k11< l.liub •'<l•k•m pvrrcbom po lesu • ovdmlul.l\cK• 1rob11 oh.-n1l1 dol•r nar••nQ podobo r.:h KOldov V \rtJin:ikC"'tt p;liLu )(J S< uhr!\rulc !It\ Ilne 112ifol•~ po· 1cb!losUIJ) .. 80RI Bul<o~ •rit , rasr~•d"'I"P pc~Ciina, <vft~t l ln\tntl() veactll(tjO. '"tCO"J\0 1na..no 01\'jf ;neto). ,.".,.d1 kArcr1tl so 11 &C'II"du"' prwl:.(m tud1 a 
nhl'ln'""J.tc 
(;w,JCHlHI( UnrttiSl ( rnmcrc:. pcsu11 gt:olo~ta .t~mdh., •n ra:tglbl*n rc het vi'1I1\'~JO nAvc:hr<l ,17rw)hk0$1 J07dnc \'CSClJh.IJt! ln rc~ lr0\1 nnrr: Flcngr:ogral.sknsf w pU<IWt Jc \.I Vr~c~• \' dman;ko (1.-,rno(JC. (UtlJO pa se 
tud1 'P" "'' al1u•kcga '" ,.ubmcdncunskcga pro.stora 
J.m1ui1 bllžm~ tvpkJv srcdc.ntnukcp obmocja. top. 
Ic 111 "lille ~~rbumaln(' , Llr&Jh pi urildl dolum11nc per 
JI3J4C: llt)ll cdull'\0 p(l(hU~J( Jahlo IC"rmutilm nachh Tili 
s~ \oC~ ' n<)mtt k~o~'-e \'JA/lu 1enuih tecnH.>fllnlh 'asrlntSkJh 
\11$1 p{') VlCU'I j\1\lkU 
Iz domace jn tuje prakse 
Drevesne vrste, ki oblikujejo lastne gozdne združbe ali pa so v njihovi sestavi navzoce, so: bukev, jelka, smreka, rdeci bor in plemeniti listavci. Poleg teh so prisotne še naslednje drevesne vrste: crni gaber, mali jesen, nagnoj, makovec, beli gaber, maklen, trepetlika, breza, divja cešnja, jerebika, siva jelša in alpski ma­cesen. Najpogostejša drevesna vrsta teh gozdov je bu­kev, ki jo dr. Wraber imenuje krušno mater idrijskih gozdov; najbrž zato, ker prevladuje skoraj povsod od najnižjih do najvišjih leg. Manj razširjena je jelka. Z bukvijo sestavlja pretežno mešane sestoje, v cistih pa se pojavlja bolj redko. Smreka je naravno razširjena le v mrazišcnih vrtacah in vrtacastih žlebovih na Po­slušanju. Ponekod je primešana sestojem bukve in jelke. Med plemenitimi listavci je dalec najbolj raz­ši~jen gorski ja v or. Najdemo ga v skoraj v vsaki združbi teh gozdov. Veliki jesen se pogosteje pojavlja v dolinah in na vlažnih pobocjih, kenabteva vec vlage. Sivajelša raste le ob vodah. 
Kljub vec kot štiristoletnemu clovekovemu gospo­darjenju z idrijskimi bukovimi gozdovi se je pod Bn­kovim vrhom ohranil košcek pragozda. Meri 9,25 hektarjev in se razprostira v vrtaci na triasnem dolo­mitnem apnencu. Leži na robu Trnovske visoke pla­note, nedalec od velike vrtace Smrekove drage in blizu kopastih vrhov Velikega, Srednjega in Malega Go laka. Pragozd porašca združba bukve in jelke. Najštevilc­nejša drevesna vrsr.a v njem je bukev, vendar ji je skoraj povsod primešan gorski javor. Med bukvami so pose­jane tudi posamezne jelke. Od drugih drevesnih vrsr je v pragozdu še nekaj velikega jesena in navadnega mokovca, smreke in jerebike. 
V jugozahodnem delu idrijskih gozdov, ki se raz­prostirajo po robovih Trnovske planote, vidimo v ne­katerih vrtacah in vrtacastih jarkih inverzno obliko vegetacije. Vegetacijskl pasovi se vrstijo v obrnjenem vrstnem redu, od robov proti dnu, namesto od spodaj navzgor, kot je za naravo znacilno. Visokogorskemu bukovemu gozdu navadno navzdol sledijo fragmenti bukovo-jelovega gozda. V spodnjih delih vrtac porašca pobocja smrekov gozd. Nižje se meša smreka z buk­vijo, nato preide v cisti smrekov gozd, ta pa na dnu nekaterih vrtac odstopi mesto grmastemu rušju. lnver­zna vegetacija v vrtacah je posledica obcumo hladnej­šega podnebja. Mraz se namrec proti dnu vrtac vse bolj stopnjuje. Ta lo kaJna mrazišca nastajajo zato, ker vrtace zapirajo okoliški grebeni. Tako v njih nastajajo posebne klimatoconalne razmere z mirnim ozracjem, vecjo rela­tivno ~la:žnos~o, pogostimi meglam1 in kopicenjem snega. ki se spomladi zelo pocasi topi in zato 
ohlaja Ila in zrak. Kakšno leto star sneg pocaka na noveg Ledeni co, vrtaco s temperarurnim in vegetacijsJCi obr~rom, u~ršcamo med posebn~, klimatsko pogoje~ kraske obhke, nastale v posebmh morfoloških in ge. oloških razmerah. Tovrstne reliefne oblike so nastale v goratem kraškem svetu, ki je bil v pleistocenu veck:rnt prekrit z ledom. Povecini so izoblikovaoe na bo ij urav. nanih površinah ob razpokah in prelomih. Duo Lede. nice je na nadmorski višini 1.098 m, sklenjeni obod pa na 1.150 m, kar pomeni, da je Ledenica globoka kar 52 m. Daljša os vrtace poteka v smeri S -J. Zaradi temperaturnega obrata in ekstremnih talnih razmer nastopa v vrtaci vegetacijski obraL Od dna proti vrhu si sledijo: pas rušja, pas smreke, ki proti vrhu prehaja v pas bukovo-jelovega gozda. Na dnu vrtace se sneg zadržuje vse leto. 
V skrajnem zahodnem predelu krajinskega parka na strmih dolornitnih pobocjih razgibanega grebena Malih Go v cev, so avtohtoni sestoji cm ega bora in pred­stavlja jo gia cia Ini re liki. 
Na Poslušan jn, znacilni krašlU planoti, se je ohranilo rastišce divjega petelina. Slovenija leži na skrajnem južnem robu naravTie razširjenosti divjega petelina. Številcnost tega predstavnika gozdnih kur kot povsod po sveru tudi tu upada. Med vzroke gotovo spada tudi izkorišcanje gozdov in nenehno krcenje prvobitnosti ter s tem oženje njegovega ž1vljenjskega prostora. V okviru tega so posebno važna rastišca, kjer je petelin najbolj aktiven. Tu poteka parjenje, najveckrat tudi gnezdenje, tu samec prepeva ipd. Unicenje rastišc pre­kinja kontinuiteto odnosa med populacijo in prostorom, cemur najveckrat sledi izginotje vrste iz obmocja. 
Pestra in svojevrstna flora z dinarskimi, alpskimi in submeditcranskimi flomimi elementi je odraz spe­cificnih edafsko klimatskih razmer in pestre geološke zgradbe. Strma pobocja doline Idrijce in Belce ter stranskih hudoumiških grap so rastišca številnih ra-, st! inskih vrst. Med nj imi je vel iko botanicnih poseb­nosti, zlasti velja omeniti kranjski jeglic (Primula carniolica Jacq.) -slovenski endemit in avrikelj (Primula auricula L.). Tu uspevajo številne zavarovane vrste: poleg kranjskega jeglica in avriklja še lepi ceveljc ( Cypripedium calcealus L.), Clusijev svišc ( Gentimw clusii Perr et Song.), bodika (flex aquifoLiwn L.), krajnska lilija (Lilium ca1'niolicum Bemb.), brsticna lilija (L. bulbiferum L.), širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum L.) in tisa (Taxus baccala L); okroglo­listna rosika (Drosera rotund~[olia L.) ter številne druge. Zaradi svojevrstnih rastišcnih razmer uspevajo 
GozdV 56 (1998) 5-6 


cdstnvniki alpskega rastlinja, ki so se tu verjetno p~ranili .~c iz ledene dobe: avrikelj (Primula auricu!a ~ .). Clus ijcv svišc ( Gentiana c/usii Perr et Song.): dlakavi s tec (RhDdodendron h1rsutwn L.), navadm slecnik (i?hDdothamnus chamaecistus Bemh.), alpska rnastnica (Pmguiwla alpi11a L.) . Osoncena, topla 
obocja pa _,o rastišca termofilne fiore jesencka: rDictr11>~ml .~ ni bus L.), navadnega ru ja ( Cotinus cvggygriu Se op.), piramidaste zvoncn ice ( Campanula pyromidtdiS L_·! in drugih. . . . 
Dolin~ ldnJce, Belce ter 1lJUnih stranskih grap s svojimi gozdnatimi pobocji ter grebeni s skalnimi S[e­nami in vodotoki s cisto vodo so raznolik življenjski prostor za živali. Pestrost habitarov pogojuje veliko število )'.ivalskih vrst na razmeroma majhni površini. Tu živijo medved, jelen, ris, divja macka, divji petelin, gams in srnjad . 
Gozdarski ples 
Po nekaj letih prekinitve smo se v petek, 5. junija, na Bledu zbrali na gozdarskem plesu. Za l!vod v ples je imela Zveza gozdarskih drušrev Slovenije obcni zbor, dopolnjen s prikazom diapozitivov na temo Teden gozdov V prostorih blejskega hotela Astorija, ki je bil naš gostitelj, smo ob zvokih skupine Aurora plesali do zgodnih jutranjih ur. Vecer so popestrile plesalke, ki so s ~voj imi nastopi dvignile na noge vse udeležence. 
Kljub najavam v Gozdarskem vestniku in vabilom, se nJ s je zbralo le petinštirideset. Za udeležence je to pomenilo vec prostora na stalno polnem plesišcu . Toda, ali kot "stan'' res nismo povezani niti v trenutkih, ko bi ob zabavi nujevali stare vezi in snu li nove? Ostali "sl<~novi " imajo svoje plese za osrednji dogodek, ki se g1.1 ~podobi udeležiti. Tudi pripomba, daje Bled dalec, ne zdrži , ker seje edini par gorenjskih gozdarjev, kot gosi iteljev, pripeljal iz "bližnjih" L:eleznikov. Upajmo. da so to zacetne težave ponovnega oživljanja 1cadicije go:;>;clarskih plesov. V bu 1999 bo Zveza gozdarskih drustev Slovenije ponovno priredila gozdarski ples. Želim, da se bomo na prihodnjem zbrali gozdarji in zaposleni v gozdarslvu v vecjem številu. 
Jošt JAKŠA tajnik ZGDS 

Iz domace in tuje prakse 
Celostna predstavitev parka ter zagotavljanje nad­zora naravne in kulturne dedišcine še ntsta ustrezno urejena. Obmocje parka potrebuje informacijsko tocko za obiskovalce ter boljšo opremljenost s pojasnjeval­nimi tablami , ki nazorneje predstavljajo posamezne objekte. Gozdovi pokrivajo preko 95 odstotkov ozemlja paJka, zato je v prihodnosti potrebna tudi predstavitev gozdne naravne dedišcine ter stroke z dolgo tradicijo na tem obmocju . 
VIRI 
KORDIŠ. F., 1986.1drijski gozdovi skozi stoletja.-Idrija, 1986, 
112 s. 
KORD!~. f., 1993. Gozdovi kot v1r lesa za rudnik in 
prcbiv:~lstvo.-ldrij.\ka obzorja. pet stoletij rudnika in mesta, 
5. 73-80. 
Odtok o razglasilvi krajinskega par~a Zgornja Idrijca, 1993.­
Ur. l. RS št. 11-15. 




Društvene vesti 


Nastop plesalk hi pmv tako zaslužil mocnejši ~plavz (Foto: J. Jakša) 
Gozd V 56 ( 1998) S-6 
Kadri in izobraževanje 
Prof. dr. Niko Torelli-ca, tni doktor dunajske BOKV (Unln~ r\lllit filr Bodenkultur) 
21. J>l11UIJ• 199~ je dun•J•k• fi() K L; f'Oddill prof dr. '\tKU f.,.dliJU 1\UI\ (.&Unep.lokb>rJI ( dol<ll:l< han­ori< cauu) Pnm.anJC IC prejel ..tupoJt K1IIJI<Ibtnam prof dr. H Sda<:hlcrJcm •• S\!Citicm pro( J Schncidcaicm Podclilcv 11: potekala " ~ liW~t dvurant unt"'trk ob ni\·~.tnaitl t.lC'\'111\ih ug,todrnh gost<>' 
Laudauo Ol> pO<lelotvi J< prrb<llj>rO( dl. Gonfntd Halbwarh$. pr<dslOJnok Celllt& l~ OkOlJ< on v3<$!Vl\ nomve pn BOKU 
Pror dl 'hkn rr.t( lli JC rtcint rrotc.~M (.a podrr>CJf.. ~(hnol"g'je l e~.~ m prtd.'O!OJnd( Kat~dre 1a teh"ologijo lcsn na: OddcHu u lcur.m•o fJunc h n t Sk~ fa kultet~ tlntveoc v I.JubiJnnt Kn1cn 1c bd v Ljubljani 4. julija 19J.{) macunr:tl jc: rli* Kla s tcn• gunrtnztp v LjublJani. dtplotntra! nA Oddelku /JI goLdar5tvo Biolchni)kc fa· kultc1c \ Laoblt~m. rn»~t~~trir.:~~l na O<.kJ.clku i.d le.sarst,·o ute U\:uttclc 1r1 dokt.oru11f lc-1~ p)ig na HumbohJwv1 umnt11' Bc:rlanu ~ pudto<!Ja le:u~c .,, d1e\·esn.;-b•olo­
!lii< 
~cU" •UI<dnJ< pr<dmc~e· TdrnclogtJO les• "' Odd u ltw"...,, 7 ,s•odbo ln la>tn<»ll les•. Dw •>no krM&•IO n• ()(Id n 8Q1dam'" to •« prcdm<tov na 
m•.a•w.:kem !rudiJU lew~• 'It pod•oloms!<•m ''" dojU ~~"~ l\llravnto dcd~Jn< p<e.-lo\•a 'bu~ o dr<· 
\'t<U 
Mcdn~t.mdlll strokovne Jl"11osu Ji! man pa ftl't')i.IC.e ­vanJu fit 1 ok,~J)C Iri cko)OgliC rdecega srca pn bukYlln 1"' " ~ropsk>h" temah 
rnhh,JIO 1 ~ let JC 'J)O~\'ctJI TAZI~kO\'aDJU manJ znJ• 
lUh lfl fiClJHII'Ih \Jup:,kth ft:) nJh VT)t, pr~d\'SCITI )Z trop.. skc r\ fnkc "'Mehiki!. V mel·•~kth dt1.a\·ah Ouapas m Ou~n l :ul it Rou Je ... S\ldeh:n·anju z t\ae eooalnun m~tltu­fut'H .aa gll.:.dar~ke in le-sar!ike raziskave (JNJI-') ''•Khl oMimo ~ tudiJo o bl\lloških, fizikalnih. mehau ~ki h"' tdHn>lo~~ ·h lastnostih -l3 tropskih lesnv. 
T~tlro JC b•lo mogCocc \• proll'.<odnih gozdovih llVtSII noprtdcn p.nn\Jp r.1bc gozdov n.a podlagi uporahno,u. ~, }< l),pve:n t1t.n1~r'lllr.aJnQSmc ~t;-.c: frO~Ioh go1rlnih tlrtO!bQUI'VW 
'tft!'d drug,1m Je h.it 5\'etova:lec vGenc:raln• ,t,rekt:.IJI n rar.·o) gozdarsr,·a v Mchilo, l:.ameje <~tpert F•\() 


m s !ednpc glavni koordinator rncht~kC4(J lmps.kr.g_• akciJskega gOzdarsl«H• pl•n• F.~O TFAP, ko JC vo.iol ddo skupHIC rr'ledn;u\Kfnih slw".o .. ·n,alcov 1;1: raz.lu."oih padr~•J Z. IIJ<iO' o d(Jliolelllo delo , .. 'vlehiko, ""' )< mthtU:..., .. ·lad.l pod~Mo NB\:•Oulllllu pn.t.ntll\jt La KOL· d.lr~l'\0 111lt":Saf1tvO { Mtn<o Nacalo)r'lfll Fortsu~l) V ->ht­ru dve~ ."...,n~~o <l<"••~l"h jtr~)t~tov )< podot·ne r.lZii$1\'i;' vrLl NI r'f1bl 41') 1'\ftn.JO• h ln fl\Mj Z.nM•h lf'SAI~ .. T$f 17 ekvtiocuh~.: AfnL.e­
\i l~Jc:m daciiCtJU pMVl:C.l (\UZ/W'TI\))1 Od'ltv\J dm11 tn leu" UJ«nth rumcr.t.h.pnluc:IJ tn mdun~k.Jb ~odovlllJ ~ pnxcs kompc:nm<n!ltbza<t)<"' a:h~cn•tc 4c:.r 111\"enlln, b Na t:m podrocJU \ "odi te tirua• "'o·.·cnsko Jmcut:tu PfOickl 
Je k1>0nlonolof "lZT u podrn<.Jc go.<d goalmhv. ICSU51VU 11"1 )JII)Jinll th.·o ,t:l slavni W~dntk ltVIJI: l~ B•l JC lud• dolgolcun n•<ionolm pt<<l~<>l'mk' CO$T tn EUREK.~ 
Ovslej JI!' btl mcnh.'lr ks.tim dok:oQem m ko~t)tor dvclliil Tny! dokt0rAndt pll so .. ,. delu .. 
$ p!')dti!IVtJI) tA~In ('g.i d,))(1Qf!\1a JC prejel li8JVI~JC .:.lc!td<m~l:(l r-rtrn:.nJ ~ .1<1 g;. l:t.hic\l potich neka un1vern rr,,( ,•It th 11. C Ni l.'.u 1 orellijll ISkreno CC~h :anl D 
11'1 mu idunn nadalJnega u~;pe~ nega del.a 
Credni.SI'\•o 
-

p 
I<adri in izobraževanje No"i rubriki o zakljucnih izdelkih študija gozdarstva na pot 
v Gozdarski knjižnici hranimo vse naloge, izdelane ob znkljucl<u študija (dodiplomskega m podiplomske­oa) na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete in ~b zakljlJcku podiplomskega študija gozdarskih stro-
o . kovnjah:ov na drugih fakultetah. To gradivo uvršcamo med t. i. sivo literaturo, saj je dostop do njega mocno omejen, razen doktoratov, ki so hranjeni tudi v Cen­tr~tlni biotehniški knjižnici in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ostale vrste posebnega stro­kovneg8 gradiva so dosegljive le v Gozdarski knjižnici ali pri av101ju. So pomemben vir gozdarske strokovne in znt~nslvene literature, zato jih žel imo bralcem Goz­darsket;a vestnika tudi predstaviti. Diplomskih nalog visokošolskega študija prejmemo letno v povprecju od 20 do 25. Po uvedbi izrednega višješolskega študija ob delu je v lehl 1997 obcutno poraslo tudi število teh izdelkov in se izenacilo s številom diplomskih nalog, 
lahko pa pricakujemo še porast tovrstnih izdelkov, saj študij zakljucuje že druga generacija. Zato smo se od­locili za predstavitev vseh izdelkov dodiplomskega študija, zagovarjanih v lem 1997 in kasneje, z bibli­ografskim zapisom. Izdelke podiplomskega študija bomo predstavili z izvleckom in kljucnimi besedami. Enako borno predstavili diplomske naloge, nagrajene s Prešernovo nagrado oz. Nagrado Prešernovega skla­da. V dogovoru z uredništvom Gozdarskega vestnika bomo prispevke o zakljucnih izdelkih študija objavljali postopoma in s tem popestrili Vestnik, bralcem pa ohra­njali zanimanje za to rubriko skozi daljše obdobje oz. v vec številkah naše strokovne revije. Žel imo vam zanimivo bran je, v upanju, da boste pridobili veliko koristnih informacij pri prebiranju nove rubrike. 
Za zacetek objavljamo pregled bibliografskih za­pisov za Visokošolske diplomske naloge, zagovarjane na Oddelku za gozdarstvo in obnovlj ive gozdne vire v letu 1997. 
Mag. Teja Koler-Povh 


Pregled diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagovarjanih v letu 1997 
VIDIC. Zdravko KOSTANJEVO VJNOGRADNIŠKO KOLJE KOT GOZDNI PROIZVOD.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1997, JI, 44 s., 1 O ref. Jvk ntor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: prof dr. Marjan Lipoglavšek; datum zagovora: 21. 02. 1997 
PAPEŽ, Jože B IOTEHNICNE METODE UTRJEVANJA IN PROTIEROZIJSKE ZAŠCITE CESTNIH BREŽJN.-Dip­lomska naloga. Ljubljana, Bjotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1997, VIII, 62 s., 53 ref. Mentor: viš. pred. mag. Aleš Horvat; recenzent: viš. pred. mag. Dušan Robic; datum zagovora: 27. 02. 1997 
BOŠTJANCIC, Janko ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE NA PRJMERU KATASTRSKE OBCJNE SLAVINA.­Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulreta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. 1997, IX, 74 s .. 31 ref. Mentor: prof. dr. Boštjan Ank o; recenzent: viš. pred, mag. Dušan Robic; datum zagovora: 27. 02. 1997 
GozJV 56 (1998) 5-6 

l(aclti ir1 izobraževanje 
JAGODIC, Franci PODLUBNfKI IN BELJENJE SMREKOVIH PANJEV-Diplomska nalogo. Ljubljana, Biotehniška fak-ulte Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1997, lX, 70s., 65 ref. Mentor: prof. dr. Janez Titovšek; recenzent: prof. dr. Franc Pohleven; dacum zagovora: 27. 02. 1997 
BONCIN A, Ludvig SOCfALNO EKONOMSKE ZNACILNOSTI LASTNIKOV GOZDOV NA OBMOCJU GOZDNE( REVIRJA DOLE.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za. gozdarstvo in obnovlji gozdne vi re. 1997, VII, 50 s., 15 ref. Men tor: prof. dr. Iz co k Win k Jer; recenzent: prof. dr. Franc Gašperšic; datum zagovora: 11 . 04. 1997 
fRANK, Nevijo GOZD JN GOZDNI POTOK -NEDELJIVA CELOTA (NA PRTMERU KOLAŠKEGA POTOKA Di rl omska na loga. Ljub lj ana, Biotehniška faku 1 teta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire. 19~ XL 91 s., 27 ref. Mentor: prof. dr. Dušan Mlinšek; recenzent: viš. pred. mag. Dušan Robic: datum zagovora: Il. 04. 199~ 
ŠUL.ENTTC, Maruša NELESNI DONOSI GOZDA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška f;:tkulteca, Oddelek za gozdarst in obnovljive gozdne vire. 1997, [X, 98 S., 64 ref Mentor: prof dr. Iztok Winkler; recenzent: prof. dr. Boš~L'm Anko; dacum zagovora: 11. 04. 1997 
WALAND, Vito 

EKONOMSKA VALORIZACIJA NARAVNEGA OKOLJA.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biocehniš fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozclne vire. 1997, VIli, 66 s., 50 ref. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent: prof. dr. Boštjan Anko; datum zagovora: Il. 04. 1997 
ZORJVfAN, Tomaž ODNOS GOZDARSKE POLITIKE DO KRAŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOCJi Diplomska naloga. Ljubljana, 8 [otehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in ob11ovljive gozdne vire. 19~ X, 90 s., 80 ref. Mentor· prof. dL Iztok Winkler; recenzent: prof. dr. Franc Gašperšic; datum zagovora: 03. 06. 1997 
JURJEVIC:, Bostjan OBDELAVA POP ISO V PROPADANJA GOZDOV V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU.-Oiploms naloga. Ljubljan<1, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov!Jive gozdne vire. 1997, IX, 67 35 ref. Mentor: prof. dr. Franc Batic; recenzent: prof. dr. Milan Hocevar; datum zagovora: 26. 06. 1997 
STOLIC, Zorka ELEKTRONSKA PARAMAGNETNA RESONANCA Mn(li) V IGLAVCIH IN LlSTAVCIH.-Diploms naloga. Ljubljana, Biotehniškc:l fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 1997, VI, 58 15 ref. Mentor: prof. dr. Franc Batic; recenzent: prof. dr. Milan Schara; datum zagovora: 26. 06. 1997 
URANKAR, Borut GOZDNI POSESTNIKI KOT TR2NI PROIZVAJALCI NA PRTMERU GGE MORAVCE.-Diploms naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulte!a, Oddelek za gozdarstvo 1n oboovljive gozdne vire. 1997, V!ll, s., 6 ref. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler; recenzent doc. dr. Boštjan Košir; datum zagovora: 30. 06. 1997 
310 GozdV 56 (1998) 


Zl·p 'li" '"" ~1 t;CMfMB[ V SLCJ\'EJ\SKFM U(l/l>U 1'-tiOIJ'~K\"T\ "\..IVl ll~AMCl~V())IfVI. (hplom•~ • n;l(l!• li ·1;-'n·'· Utotdmti\.! f:tkuhaJ,I)ddclcl '~ ro7d~'l:\"n "' ~n'iltYc ~mw vue. 199,, Xl F7' !b r:l \, 1-:M pcttf dl laok WtnLfa ICCCI\Irnl rro( d1 li ran.: f'..at.("-er{t(,IWUm .tago\'<tlJ 1-() I)C\ ~~~~~ 

p<JL .•dF K, Borba.-. \ 1.1< \PODARJF'\JE Z GOZ00\1 I>;A VZORCNIII K.\<IETIJAII KORCISKl Oof•'"'"''" nalog•. 4ubl1••• e 1 """~ blo:ol·~ ... Oddclcl u Kvl<lor>t•u ut ubllovljive ~u/ll11r 'uc 1 ~~7 . X. 60 >. 18 1ef. 
\ ''-"' ptof Jt lnol. 11-i~l<r.tc-.cn cl't oJ« dr !W~tJ .. Kotu d"'"" :a~ovont 30. Q6 199? 
~/li''""·'~ 

IKOND'dSKfl VRfl>'IOTL'IJL nRFVFS \' IIRB,'I(~ OKO! JI.-noplnon~k• nalog• l.luhiJ'""· .. S·ulchntll a f.akullt>l2 fMde:ltl D ratdiiV\"n '" C\hnr.\111\C J'C'ldn( \ ltt 19't'; Xl. 70 ~. "~ rcf M·!Uilr prof dr fztl)k \\tnlltr r~cntrnl ptn( df IWa.an ·\rJet, '-nam 7110\'0r.l 1 b 10 Jq.4J7 
1, 
K(W._(, Jo?c t •I'II~TF\'0\NJE 1--ARA\1\fE DEOISl:ll\r rJU GOSPODARJE 'Ini l<JIJ71JOVI V Kli...._JINSKI~\4 1•4RKII /I·OR~f>\ IDRIJCA· D11)lum•~ • n•luJ• l 1 uhljorus. Blolchrllk•la~ultcto. Oddelek zo go:ularslvo on 
" 
, .. ~.avflt'-( iOb.tot \tt( I?'P . IX 100,, ~l1cf \ lmtor prof ~· Bost, •• ~l•ll' l':>l<JUCOI Ilu< ~r JUliJ 01kl. d<!UIIII&f'UVUI~ 16 JO lii')/ 
•• )liC. D"mJr.lt C.OSl'OOARSKJ t-:AtRT ZI• Gotl>"OPOSEST BACO\ 'Ilo: 11~• nabs• LJUbi;..,•. B•"'<iulllh fo~l ol ttOI. Odddek ZO gotd>r~"O on o;l\n(l\'111\t gotdnc Wt l..". \lJI 1~ ll J~ r<f Men101 pr•lf dr IZtok Wonkler, recen rc~ l do." dr Jun1 1>!0<•. diMI\1111\<>011 1~ l{i JQQ1 
fioiii'-J, I.Mn ''\ALI7.A I.N~('JI NCI~ll ~!IW:N JA I ~H"_J,\()1 t-.4 J(n('H·\II.F'I \ lll.ll>OIIJl f0~0-19qS • t l f'k'.m.sk ~ nall"t'gL Ljtth111111, lttntctlntUca 1J1cul..eta. ~ )tlrlc:ld n. antrllf'('IV(l tn ohno\IJW'& gnrdnt \'tft' ·~ ;, \ .11, 7') s, Sl rt.( 
l, 
\ ::no<Y prof dc Mt111 Adomot. rccrrt~llf prot dr 11~'11" 4okn cbmm u~o'ln: 16 H• 1'>'17 
II·V~~ I K fl•rn;an i"'>SPOI>ARSKJ POL!I!AJ SLO\'E~~Kf<J>, GOZD.~R$T\',\ '• Pk\-EM OBOOBJL TRA'IJ.li'IJE.­IJ • r•IC!n\sk~ n•loga. l.tublt•no, l> oo>~<~nrl~l flkult:IJI. Od<Jold u ~·oon oho.>'\j"c gwdoc: vtn: 19'#:. 
IX iJ s .. 50 od 

;., 
-11.' 11(\)f pm(, dJ lt.tQk w,,.kltr 1\!t.CU.((tll PHJ( lh Ft .. lt\' GdJXI·~· dalolfH UfO\ (Ml lt-. I(J 19Q .. 
l\11\ 11.\lt B•anko dSP~Št-'flST P0\<11 ;,JI·,VJ\NJ•I V 11GRAJENIU POVRSINMI 'li~ RASTISC IH ol,lliiTI-f~f.JI·TII\l 
•1'11 >,1\ICUM · D•pl.-n•~~• n•lng• l ro•bll•"" O i O(th o h~k> f~k\11 1 <1.1 rlold<lck lll go7.dar;cvc. ro ohno•IJI\( h7Mt\llt 1951' 1•11! 1111 qltl 
'trnor rr.11 dr ~·bnJill Kn~r lN'tfllcnl vr.t ptN 1\143 fluUn P.~\htl dlhJm lt1!('\0U t '\ Il IQ9i 
l'n:sJcd ~ma· ~,~,, Tqo Kola.,.,.,,_ 


," 
V ... AQtl rtq.,~Ua.-... :!bdnb11f ..n )e' iJI'io z,~, 11'1 ... &.""-• ... " \ft\"Q\r U M\"'0 •i:J"""'\e 1ft pntd.t 7 dc:..~~n l-.., Clltdn•U:a Olfcor (~: zMo.7.bc: h wccadb oftlOI fC"C'< ·•ut:~~,."\• t'Winltu: gtr."fff t~~~t · Wr"J Bf(tt-S: ta."• n\'l J.t.t_K.-..1•1J• ra itr•" -'"_.. :1-Mhnf'", .. njr. f"...S P•\d \>~HOV{{ , ~ 


KCH~d~~~· ra &Olibnk:c mol::~,·ao urtniAolot,ije~ : prd .. ".ot. dr. :>.brf:1il( <h ~•tttn l"ol:', I'NO!; f t:.•ll Xoltt. Ame X (It'"' M11)1111rn \<ck:h~. Jllll:b "'&oft· 
KOtnlti)a n p.1pul,ri1.11rijo ~:.;zdam,J~\ hk'"• T~t l'rdunil: Kom Id}• u lirike J tnjillf•: fWtd.: lif'llldj PISL-\R: !hani. pro( dr. ;\l1ha AJi tll!( , F~an:e (,'afnik. prt:lf O M i!.n Hcq'llr: 
M~~$anu l)an MO~•t~rK, M1nja:: S<O~n~K ITI. Brenk<> Sl:tl'nplll 
tVE2A 

I<M•iilj• rt l'fik•~: 1>1td : do'-cft eosrjJ:'I KOS !It tl'a~l prof dr DM,~ n 
GiOZOAR.c;KJH 

SC'kdjJ u pro~roih·e& fiv:lh: pral.. Anion SIMOr->C:l': !::.lil 
DRUŠTEV 
Pod ki~tu ~ 
SLO-VIiNtJ'l 

Stl.dj• todl'ilh Hin ilce"·· pred .. o-.. "f!jil\ flAVLCVt:C ~hl'll 
J<CHt~•~lja llt cvrop~kf peipMt: lt~t~~ . 7.llna (""-::'s. \1"'rto .b:l'd. ·
l~tJ PH Mi 1ft Pocoffiln.k. l>cJK Rose:ml<:n. ftnt ~ 
Oc.1on:~ d"•pf ~a •u rslui!I:~IM"ItT6 ;. i•iorrut•h~ pt(ld dot. Cl! 
Prt4JC•,-..Jit \ l~tft-•inla dwlrnkt .sa.\'ftt}t: l't-'.c:-H•u Alldrq klt~m 
()d6, • ., tkopln• pri ZGDS n povoli\"O 1 rbor•O! eko<'. df Bo..tut" K mw, llub n c;...dibr. 
Gozdarski vootnlk, LETNIK 56 • LETO 1998 • §TEVJLKA 5-6 Ooz.d•rskl v .. tnlk, VOI.UUE 56 • YEAR 1991 • NUMBER. .S.f Olovnl utednlk IEdllotlll <l>!ol 
meg. Robert Robek 

..._mHtnlk or.<Mtk• f R&{JI'OstnttW.IJdl.or nul!) fra.nc Pe~ Urednllkl odbor 1 EdfiOrli!J boatt! Pf<'· dl t.ll>o "'*"~ osloC. ... g. Robert B""-OUioo <ltad.W. Jo6t ~. p<of. d<. Mloijon 1(...,, p<d."' lodlolov Paule. p<of. "'--Spled<e<. mog. ,...,."-""" dt, s .. nislav s-. """ 2mn­
p<OI, dl. tllCII< Wint<ter. 8llclat!i' s~ TthnltniiJrednlk / Tedvlicsltdltor lll.d Bogataj Provc>d /T­Jonet Spor.dor IAktot/lo'*>r 
.ujana"Culer 

Dolcu~obol. l tldMnptt<d-bl INQ· Toja ~U<a KolO<· """" Ur*'nlttvo ln uprav. 1 Edilol$ acfdi'ess-ZGD St ......... Vet<~~ pot 2, 1000 I./A>liOM. StovaJIJA E-mal: Goldlnlldvestnf;@zgs.slgoY.man.11l 2:ilo rll.unJ Cur. acc. 50101~78-484C7 '11!k; OS~O. ljubiJ•pa Jzdt'llaVfl fofolilov; Oelo reprosJudio Trtorlio 0Qtflfl60& l)fottora: Ao8m <:l.o..o. Pott11in.a pl11~an11 pri poSti 1102 ~ml LolnO lzlclo tO lleloltk J 10 ""-.. por }'Nt Pooa-no 1-o 1100 SIT <oN~ ....... ......aina SOOOSIT, ta djOI<o ln 11\ldento 1~ SlT l.tlna N<O!ni<la za-100 OEI.l t.l:dajo lt.vll\e podprla/ Suppon6d Dy ...._111".-o m zrwnoet ft oeli "'*"'ij» RS l'la_....,.,..-ja..._oza-..oRStt.415-"29/9aldt'e01~ IM"'ie .... 
~--~ .. -.. pla!>+>!.')O-od~p•li:•od<"' 
\U 1$1RSll 1&'90.33.'90, 9191.21lo91,'33191) 
-.o~-.. -· ...... -blbi~k>l.zhkicoh l_"."" ... 
_jol.Jrml Ml ~ln ". ~tornationst bibRogtaphic ctat4b9soa: 
CA& 1\bolrW:I, TJl.EEal, Allf'!S.AGRICOl.A. t~ mo<jev "'*"'J<oolh pri-....., ne lm!ato Sllllaczalolr>+<o nit -~odbo<o 1 Q>ol'l/QOI o;</II'&WKI Oy-<'Ofll)l _.._ry te#o« lho pb/loy ol /J!t O<Jb/lnhor not lho edllt)rial i>)fJ.o!i 

Nulcdnpt šlc\'ilka iiiltc ·: zadnj• ddcadi 1" . 
i SC I)•t:mbra 19QS • 
' 
' 
Prll)fl\'1 Oi: ltrsk~ kop.;: s pornOC:jo cepil nt&~ '~t{ljll l'hl OorKici Pad StiCnn 
A'1bl niltraji!M fotografi j-e. nwg.. \ ]We K"tn•r. c:!~t tn!. lo:d 
J, KAKO IN ZAKAJ 

PORABLJAM O 





EPELE TE? 
I);J. oonje pornlodi oo P?Zn€ jeseni smo v naravi, no sprehcd~h. pri ~h ceiovn~ stih olr ~ri o_el!: no v;lu, v gozdu, ne ~lon rm krh po3nr_bh.' ~ob voch in protr \'ece:u ntusmdje("(] IZfXlS:O\~ j~ l p.kom razknrn ~\:.te v i:1 ugrizom klopov. P~s_ld ice ni~ ~omo s~e lece rn srbece, ~ YJ p i~ ; in L;g11zrlohko lu~r ne_vorno_~;uznr. . _ )J Ucpi prerošo1o dopnr menrng•hs, 1e z~_dolgo . z.~cfiO. NrkoKrsno I()'.'Osl i·JCi ni, do je ~o zso jalo nojprel v AmErrkr, zodn ro leto po tudr f:XI 
ns·;omo bolezen, kr jo žal mnogi že poznajo lym :.ka oorelroza 
5 ~eno \oic 1o <lopr tn drug.; kr.•osesne žuželke. Po ~užnem ugrizu se no 0 ~ 8 1 1(u'okro!=) n1ego no '<oži zacno širiti koncentncm krogi, ki krrtalu ~g~ne j c-. c~ okužbe :"1e opazimo rr. je n~ z~rovrn·o. se vgnez~'; v le!es~.; n pogoste hudo prr2oden_e sklepe, srce o:r oruge organe Zbo•.mo lahko ~i cez nekojlet po obzbr. ~.o r ro Fllmeni, do se moramo izogibori gi-banju in delu no prostem2 
1
)eveda l)e! P1ov po rov11omo, ce~ zošciiimol )Cinkovilo zascilo pt ed _11rces~rr~ le uporaba r_nse ~ l r cdov •n repelentov :ol ,1emo irrsektic:di mrces unrcu1eJC Uporabljamo ph v prostoru alt ne liG~tem . Repelcnt je .skupek obrambnih snovi proti nodie.Znim žuž: e l ~am; roncšcmo ga no . ožo. Mrcesa ne u ni cuje, marvec go zaradi svojih id bi i cic·~:;, loslnc51i odvraca. Po moi.noslr že od doleto. zogorovo po xl piko:1) in seson1o 
{4 KRK~ KOZMETIK~ 
Repelenti it Krke Kozmetike zCJne.<Jpvo odr::JOiiiOJO ~omo r :e. klcpe .. obode, mušice i11 dr~.:g illr-~e~. Dvo slo v obliki spre1o ir1 en v obliki gela vsi trrie FO ~ pri1oznr cloveku rn okolju Sp'elo delujeta na potisni plin in ne LVIŠLljEio ozona'' ozracju. Ncnošomo jih no nepobtte ekle leieso. No obraz vedno z roko, do ne 6i ~~peler.l prišel v us;o_ nos oli oci. Primerni so I:Jdi zo zoš-:ito oHok, ver1dor ll:JI jih uporcbljo;o roje pod nodzo:stvom odraslih. 
Biban parfumirani repelent sprej s pumpico z ekstra dolgotrajnim uc i nkom irno rz:edno visoko koncen!rocilo oktrvne snovi. Ucink uj e kor sest oo ~sern ur. lzvrslnc varuje vse, L se dlje zodržuie1o v okolju z veliko mrcesa: npr. ·ibtce, !ovce, :uri~ie v eksoticnih kroj!"n in druge. 
Naravni repelent Biban bio gel vseb.Jje lombinoct!O ~·ntelicnego repe_lenl? z. n?rov~ im rep~len lom_ oljem ~i ro~e le in Aloo Ve; o, ki kožo pomrr1o 111 vloz1. 81ban b1o gel :e zaradr nezne ~e~lcve ;n r.egovolnego delovanja idealen zo ucin · ov•io zašcito olroš:<e oli ol::( u tl ji vel~e koze odraslih pred ir1sekti. 
LETOŠNJA NOVOST Plps bio repelent je prime;en zo zosci!o lj udr, ki se g ibije!o v predelih, kjer je koncenlrocqc insekrov zmerno. Ucinkuje š!ui do pel ur. V~ebu je naravni repelenl olje ci:Jonele, ki imo izredne pri1ele11 vonj. Diskretno varuje pred mrcesom med vecerjo no terasi, no prlnrku, na koncerlu no proslem in drugrh obrrkoh sproslrlve v norav·. 
~--~·''11\1 . 

Gozdno 
GOSDOdlrstvo 
PostoJna 

adicija v družbi gozdov 
Gozdno gospodarstvo Postojna d. d. Vojkova ulica 9. 6230 Postojna (SLO) tel: ,...386 67 25 222, fax. •386 67 23 250 
SECNuA, SPRAVILO, NEGA IN VARSTVO GOZDOV ODKUP, PRODAJA IN PREVOZI VSEH VRST LESNIH SORTIMENTOV 
~~ 



AGfNCIJAJ~,tR~lz PNlft~~~CNINAMI 
POSREOOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMI~NINAMI SESTAVA VSEH VRST POGODB CENITVE