LETNIK III.
CELOVEC, V SOBOTO 6. III. 1948
ŠTEV. 11 ',04)

5>

Posamezni Izvod 80 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
8 marec
tnedh&codfti dat* £&*a
Stoletja so se nazadnjaki, grofje, kapitalisti in drugi mračnjaki vlastodržci trudili, da obdrže ženo na nizki kulturni stopnji, da jo obdrže v temi nezavednosti in zaostalosti, da ji onemogočijo človeka vredno življenje. Izkoriščevalci delovnega ljudstva so potrebovali zaostalo in nezavedno ženo, da so jo lažje izkoriščali, da so dobili ceneno delovno moč, da so jo oddvojili od političnega in gospodarskega življenja in soodločanja, da so jo obdržali v suženjski odvisnosti od moža in družbe.
Sčasoma pa so žene pričele spoznavati nasilno krivico, ki se jim je godila. Najnaprednejše žene so pričele borbo za enakopravnost žene, za priznanje njenih človečanskih pravic, za svobodo in neodvisnost žena. V letu 1910 so napredne žene, zbrane na konferenci so eialistk v Kopenhagnu na Danskem sklenile, da bodo praznovale napredne žene vsega sveta 8. marec kot svoj ženski dan, kot dan, ko se bodo spominjale doseženih uspehov, ko bodo polagale račun svojega dela v preteklem letu in obenem sklepale o nalogah, ki jih čakajo v prihodnjosti v borbi za dosego svojih demokratičnih pravic in enakopravnosti. Praznik žena, 8. marec, nima nič skupnega s takozvanlm »materinskim dnevom«, s katerim so hoteli ljudski izkoriščevalci v preteklosti slepiti žene in matere z enodnevnimi lepimi besedami in obljubami, medtem ko so jih vse leto izkoriščali, poniževali in zasužnjevali, z edinim namenom, da bi jim prikazovali njihov dejanski položaj v napačni luči in njihovo človeka nevredno suženjsko življenje kot »idilo«, ter jih na ta način odvračali od zavestne borbe za svoje osnovne demokratične pravice.
Svoj mednarodni dan, 8. marec, praznujejo žene vsega sveta v smislu povezanosti v borbi za socialne in nacionalne pravice, v borbi za mir in svobodo. Od leta do leta se je večalo število žena, ki so se zavestno vključevale v svoje demokratične organizacije, ki so jih vodile v borbo za njihove pravice in enakopravnost, za boljše življenske pogoje.
V letih najhujših preizkušenj minule vojne so žene častno prestale zgodovinske naloge, ki so se stavile pred nje. Narodnoosvobodilna vojna je zajela žene vseh borečih se narodov v skupno borbo proti fašističnemu imperializmu. Zone herojskih narodov Sovjetske zveze so v tem boju kazale pot, po kateri Ro Sle tudi žene drugih svobodoljubni narodov, predvsem žene jugoslovanskih narodov. V tej vojni so žene dokazale, da znajo braniti 8vojo domovino, svoje družine, svojo svobodo in pravice prav tako odločno in junaško kot njihovi možje in sinovi. Podpirale so svoje bor-za svobodo z vsemi sredstvi; mnogo tisočev jih je samih zgrabilo puško in herojsko branilo domovino v boju proti fašističnemu nasilju. Tudi naše žene 80 s svojimi žrtvami dokazale, da, nc zastajajo za ženami ostalih jugoslovanskih narodov.
Žene našega matičnega naroda v FLR Jugoslaviji so si priborile vse demokratične pravice, so danes v svoji ljudski državi enakopraven član družbe, 80 soudeležene pri političnem, gospodarskem in kulturnem življenju ter s tvojim delom za uresničenje petletnega Plana ustvarjajo sebi in svojim potom* «em napredno, socialistično družbo, v
Vsi Slovani se morajo vključiti v borbo za
mir in ljudsko demokracijo
Praga, 1. marca (Tanjug). Na zaseda nju tretjega plenuma Vseslovanskega komiteja so sprejeli resolucijo, ki med drugim poudarja, da je zasedanje plenuma v času, ko pripravlja mednarod na reakcija ostre napade na demokra tične narode ter si prizadeva, da bi iz Evrope in vsega sveta ustvarila koloni jo ameriškega kapitalizma, zelo važno. Dogodki v Češkoslovaški jasno pričajo o nenehnih poskusih mednarodne reakcije, uničiti po svojih agentih in ostankih fašizma demokracijo v slovanskih državah. Prav zato se vse napredni sile človeštva, vsi, ki jim je pri srcu trajen mir in resnična demokracija, zbirajo okrog Sovjetske zveze — za ščitnice miru in napredka, ter držav ljudske demokracije.
Resolucija zatem ugotavlja, da je Vse slovanski komite v veliki meri uresni čil sklepe drugega plenuma zlasti glede vzpostavljanja kulturnih in drugih odnosov med slovanskimi državami. Prav tako so vzpostavljeni odnosi med slovanskimi državami in državami ljudske demokracije — Romunijo, Madžarsko in Albanijo. Prav tako se je pričelo vzpostavljanje odnosov med slovanskim gibanjem in drug mu naprednimi gibu nji po svetu. Velik uspeh na področju utrjevanja odnosov med slovanskimi državami je posvetovanje novinarjev slovanskih držav v Zagrebu in pripravljal no delo komiteja za vseslovanski kongres znanstvenikov-slavistov. ki bo v Sovjetski zvezi.
Po navedbi očitnih uspehov opozarja plenum Vseslovanskega komiteja v svoji resoluciji na nekatere pomanjkljivosti, kakor nezadosten stik med posameznimi nacionalnimi komiteji, pomanjkljivosti množičnega dela, nezadostno delo med mladino in nezadostno založniško dejavnost posameznih nacionalnih komitejev, katerih organi se pogosto ukvarjajo z abstraktnimi problemi ter niso prežeti z borbenim, demokratičnim ofenzivnim duhom.
Plenum zastavlja Vseslovanskemu komiteju tele naloge:
1.	najvažnejša naloga slovanskega gibanja v vseh državah mora biti aktivna borba za trajen mir in ljudsko demokracijo, borba proti vsem ostankom fašizma, proti fašističnim reakcionarnim rež>mom, borba proti agentom svetovne reakcije in razkrinkavanje netilcev vojne;
2.	borba za utrditev prijateljstva med slovanskimi narodi, predvsem pa za
Resolucija tretjega plenuma Vseslovanskega komiteja v Pragi
utrditev prijateljstva z veliko Sovjetsko zvezo;
8.	učvrstitev prijateljstva in trajnih odnosov z vsemi demokratičnimi silami sveta, v prvi vrsti pa okrepitev prijateljstva in pristnih odnosov z narodi v državah nove demokracije — z Rnmnnijo, Madžarsko in Albanijo;
4.	razširjenje političnih, kulturnih in gospodarskih pridobitev slovanskih narodov ter držav ljudskih demokracij v slovanskih državah iu po vsem svetu razširjenje enotnosti in trdnosti demokratične ljudske fronte;
5.	mobiliziran jo narodov slovanskih držav in vseh Slovanov v tujini za uresničenje jaltskih in potsdamskih sklepov o Nemčiji, za dokončnost novih meja Poljske in Češkoslovaške za nadaljnjo in polno demilitarizacijo in denacifika-cijo Nemčije, za enotno demokratično Nemčijo;
6.	Vseslovanski komite mora vkiju-S>ii Siov&.ie, ki žive izven svojih držav, ▼ borbo za mir in demokracijo;
7.	Vseslovanski komite in nArodni komiteji morajo razširiti svoje predava-
teljsko delo v širjenju idej novega slovanskega gibanja;
8.	plenum odobrava pobudo sklicanja posvetovanja novinarjev slovanskih držav v Zagrebu in je mnenja, da bi hllo treba takšna posvetovanja sklicati v naprej določenih rokih v raznih slovanskih državah zaradi obravnavanja važnih nalog, ki jih morajo Izpolniti novinarji;
9.	plenum je mnenja, da je prišel Čas, ko morajo dejansko sodelovati v slovanskem gibanju najboljši pisatelji, pesniki in dramaturgi slovanskih držav, ko je treba pripraviti prevode in izdajo del slovanskih pisateljev v bratskih državah;
10.	plenum odobrava ravnanje Slovanskega komiteja Bolgarije, ki je ustanovil podružnice Bolgarsko-srhskega društva v obmejnih mestih;
11.	plenum prosi slovanske komiteje, predvsem pa Slovanski komite Bolgarije, naj tako) stopijo v stik z državnimi organi v svojih državah zaradi bujno potrebnega In čim širšega pošiljanja delegatov na vseslovanska posvetovanja in plenume.
Avstrijski delavci po vsej državi stavkajo
Zaradi nezadostnih živilskih namernic so tisoči dunajskih delavcev s prvim t m. odpovedali delo in napovedali stavko. Delavcem težke industrije so se pridružili delavci obutvene industrije in zahtevali hkrati s povišanjem živilskih obrokov tudi znižanje cen predvsem za živilsko potrebščine. Na velikih zborovanjih po podjetjih se slišijo ostri napadi na vlado in na urade in jasne izjave, da delavci pod temi življenskimi pogoji ne morejo več delati.
»Naše potrpljenje so dolgo dovolj preizkušali« je izjavil govornik v velikem dunajskem podjetju. »Mi nismo več voljni, da bi tudj še v bodoče lačni in zmraženi žrtvovali svoje sile za obnovo, medtem ko na drugi strani živijo črnoborzijanci in špekulanti v preobilju.« Delavci vagonske fabrike v Simmeringu, dunajskih radijskih podjetij, Podonavske plovbnc družbe, Siemens-Schucker-tevih in Cosmovih podjetij so poslali delegacije k avst. sind. zvezi, z zahtevo, da
napredni, močni Jugoslaviji, kr je steber miru v svetu.
Nam koroškim slovenskim ženam pa narekuje mednarodni praznik žena še posebne naloge. Poraz nacifašizma nam ni prinesel svobode in zboljšanja našega socialnega položaja. Borbo za našo narodno osvoboditev, ki smo jo pričele v narodno-osvobodilnem boju, moramo še vedno nadaljevati. Naša mladina je še vedno podvržena zatiranju in germanizaciji, zapori so še vedno polni naših mož, sinov in hčera — žrtev imperialističnega nasilja nad slovenskim narodom na Koroškem. Tako čutijo žene Slovenske Koroške na lastni koži dan na dan, da je imperializem njihov najhujši sovražnik, proti kateremu se je treba boriti, če hočejo priboriti svojemu teptanemu slovenskemu narodu na Koroškem pravico do svobodnega življe-
nja. Žene Slovenske Koroške se zavedajo, da je njihova dolžnost, da se strnejo v tej svoji borbi še tesneje v svoji Antifašistični fronti žena, da jo še bolj utrdijo in ojačijo in da s svojo AFŽ skupno z ženami vsega sveta, organiziranimi v Mednarodni demokratični federaciji žena korakajo v boj proti fa lizinu, proti reakciji in proti imperialističnim vojnim hujskačem.
8. marec 1948 bo zato za žene Slovenske Koroške dan zbiranja sil v boju proti imperialistom in vojnim hujskačem in njihovem nasilju nad slovenskim narodom na Koroškem, za povezavo žena Slovenske Koroške z vsemi demokratičnimi ženami sveta, za okrepitev demokratične fronte v svetu ter za združitev Slovenske Koroške z ostalimi predeli Slovenije v okviru FLR Jugoslavije.	Milena
sindikalna zveza takoj ukrene vse po« trebno za popolno preskrbo z živili, kakor jih predvidevajo živilske nakaznice, in za splošno znižanje cen. »Delavstvo nikakor ni voljno, da bi ga gospodarsko hijene, ki sabotirajo oddajo, izstradali. Naše potrpljenje je na koncu. Zahteva« mo, da avstrijska sindikalna zveza uporabi vsa gospodarska bojna sredstva za izboljšanje pogojev in za takojšnje znh žanje cen,« je zapisano v resolucijah.
Prav tako so tudi druga podjetja por slala podobne zahteve na avstrijsko sindikalno zvezo, kamor prihajajo v zadnjih dneh tudi številne resolucije z zahtevami po zvišanju živilskih dodelitev in po znižanju cen iz vseh krajev zveznih dežela.
Avstrijska sindikalna zveza je te zahteve delavcev takoj prijavila vladi, medtem ko so zveze trgovskih in transportnih delavčev in podonavske plovho poslale dcputacije k poljedelskemu ministru Krausu, ga opozorile na neznosno stanje in mu predate tudi resolucijo, v kateri med drugim pravijo: »Jasno je ugotovljeno, da pri oddaji ne sabotirajo mali kmetje temveč predvsem veleposestniki in »herrenbuuri«, ki imajo zaslombo pri gotovih politikih OVP. Zahtevamo izenačenje prehrambenega gospodarstva in najstrožje kaznovanje vseh, ki sabotirajo oddajo, ne glede na strankarsko politične koristi.«
Minister Kraus se je izgovaria! na deželne glavarje in obljubil za Veliko noš posebno dodelitev, čeprav je zavezniki niso dovolili. Delegatje pa so mu na to odgovorili: »Veliko važneiše in boljše bi bilo, da sc izdajo živila, kakor so predvidena v živilskih nakaznicah in ki so jih zavezniki že duvno dovolili, katerih pa ljudstvo že več tednov ni prejelo.«
Tudi obisk ministrskega predsednica inž. Figia pri namestniku visokega komisarja ameriške zasedbene rite generalu (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
Badnjevič o „Volksdeutsdierjih>f in o kršitvi mir. pogodbe z Italijo
Predstavnik zunanjega ministrstva FLRJ pooblaščeni minister E. Badnjevič Je na nedavni tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji odgovarjal na nekatera stavljena mu vprašanja.
V	zvezi s poročili, ki jih sirijo tuje agencije in listi, da jugoslovanske oblasti slabo ravnajo s Volksdeutscherji, je pooblaščeni minister dejal:
»Taka poročila objavljajo tisti, katerih zlonamerna domišljija ne pozna mej, kadar gre za klevete in laži o Jugoslaviji.
Ugotoviti je treba, da so našli Volks* deutsclierji, ki so bili najpredanejši hlapci Hitlerjeve Nemčije, mnogo prijateljev in zaščitnikov v nekaterih zapad* nih državah. Ce pa upoštevamo vedno Številnejše primere, kako se nekatere sile in določeni krogi trudijo, da bi zaščitili vse tisto, kar je ostalo od fašizma na svetu, je ta nenavadna skrb popolnoma razumljiva.
Volksdeutscherji v Jugoslaviji so bili eločinsko orodje hitlerjevske Nemčije. Okrog 80.000 se jih je aktivno borilo v oddelkih hitlerjevske armade, nad 25.000 pa jih je prostovoljno služilo v 6S-oddelkih, ki so se zlasti odlikovali pri izvrševanju vojnih zločinov. Sedma SS-divizija »Prinz Eugen«, ena najbolj krvoločnih enot, je bila ustanovljena in sestavljena izključno iz Volksdeulscjher-}ev.
Navajamo samo nekaj primerov, » kakšnimi vojnimi zločini 6i je ta oddelek zavaroval svojo pot skozi posnmez ne kraje naše države. Januarja 1948. leta so oddelki te divizije ubili v okraju Bosanska Krupa 475 ljudi, na koncu Istega meseca in v začetku februarja v okraju Bosanski Petrovac 1988., sredi februarja 248 ljudi v okraju Drvar, marca 163 oseb v okraju Bosansko Grahovo in 240 oseb v mestu Livnu. Marca 1944. leta so oddelki SS-divizije »Prinz Eugen« V sodelovanju s še nekaterimi bddelki pobili v okolici Sinja 2.166 oseb in zažgali celo vrsto vasi.
Kljub temu pa jugoslovanske oblasti ravnajo s Volksdeutscherji kot celoto popolnoma človeško in se trudijo, da bi jim življenje normalizirali, dokler ne bo rešeno njihovo vprašanje.
V	svojih nadaljnili izvajanjih je minister Badnjevič podrobno prikazal pravni gmotni položaj Volksdeutscherjev, ki •o izgubili Jugoslovansko državljanstvo, ker so se med okupacijo izjavili za nemško narodnost in ker so pomagali okupatorju. Povedal je, da so bili Volksdeutscherji prvotno kolonizirani v posebnih naseljih, deloma pa tudi zaposleni, ter da so se v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gibanje tujih državljanov v FLRJ, lahko gibali tudi Izven svojih naselij. Pri tem je minister Badnjevič izrecno naglasil:
»Iz tega je jasno, da se je življenje Volksdeutscherjev v teh naseljih bistve* no razlikovalo od organizacije In načina življenja v taboriščih razseljencev pod anglo-ameriško upravo, kakršna so bila v Nemčiji.
V	lanskem decembru so bila ta naselja razpuščena, njihove prebivalce pa so na lastne želje in glede na njihove poklice preselili v druge kraje v drža: vi, kjer so dobili zaposlitev in kjer žive
Palmerju v lej zvezi ni imel nobenega uspeha. General Palmer je izjavil, da nima nobenih zalog in opozoril, da mora Avstrija vse povzeti, da si z lastnimi sredstvi zagotovi preskrbo.
Ker se stavke bliskovito širijo po vsej 'državi, se avstrijska sindikalna Zveza pogaja z vlado in Je apelirala na delavstvo, da počaka na rezultat teh pogajanj In opusti »nepremišljene stavkarske akcije.«
Stavke delavcev kažejo, da delavci ne verujejo več samo lepim besedam In se ne pustijo več varati s strankarsko-poli-tičnim izigravanjem. Stavke kažejo, da se tudi avstrijsko delavstvo' zaveda, da bo prišlo do boljšega življenja samo po poti brezkompromisne borbe proti izkoriščevalcev delavskega razreda.
kot stalni prebivalci dotičnih krajev, pri čemer ostajajo še naprej tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva.«
Na vprašanje v zvezi s protestom jugoslovanske vlade pri ameriški vladi zaradi prihoda neke ameriške vojne ladje v Trst je minister Badnjevič odgovoril:
»Prihod ameriške križarke »Provt« dence«. z nosilnostjo 10.000 ton in približno s 1000 ljudi posadke v Trst Je očitno kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Peti člen listine o začasnem režimu na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je
sestavni del mirovne pogodbe, omejuje število ameriških čet v Trstu na 5.000 ljudi, medtem ko govori 8. člen stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja o demilitarizaciji in nevtralnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Vendar pa je neglede na te jasne določbe poslalo poveljstvo ameriškega brodovja veliko enoto v Trst, kot da bi šlo za neko običajno ameriško pomorsko oporišče, v katero lahko ameriške vojne ladje prihajajo po mili volji, angloameri-ške okupacijske oblasti v Trstu pa to dovoljujejo.
Vlada FLRJ je protestirala pri ameriški vladi zaradi te kršitve mirovne pogodbe z Italijo in zahtevala, naj vlada ZDA stori ukrepe, da bi se odstranili nadaljnji podobni primeri kršitve mirovne pogodbe.«
Dem. ljudska tanita v Ital ji se ne da poraziti
Na predvolilnem zborovanju Demokratične ljudske fronte v Neaplju je govoril generalni sekretar KP Italije Pal-miro Togliatti.
Togliatti je v svojem govoru zlasti ostro obsodil politiko nesloge in mržnje reakcije, da bi tik pred volitvami povzročila nerede, strah ln paniko v državi
»Za dosego svojih ciljev,« Je dejal Togliatti, »računa italijanska reakcija na podporo in Intervencijo tujcev. Vsi časopisi, od republikanskih do skrajnih desničarskih, groze s tujo intervencijo, če bi italijansko ljudstvo 18. aprila zmagalo. To dokazuje, da navdihuje te lju-
di protinarodni duh, tisti duh, ki je s fašizmom spremenil Italijo v hlapca 'sodelovanje pri vodstvu, nomškega imperializma ter jo pahnil v slov in pri obnovi države v najstrašnejšo žaloigro, ki Jo je kdaj koli doživela. Vendar, pa so reakcionarne sile Italije spoznale, da jim n« bo uspelo poraziti demokratične ljudske fronte, in da jim ne bo uspelo uresničiti svojih
neumnih upov, da bi po italijanskih ulicah spet križarile fašistične skadre. To ni mogoče iz razloga, ker je nastal v Italiji tak položaj, da bi se vse zdrave sile naroda, čim bi se pokazali prvi znaki nekega takega poskusa, takoj združile okrog naprednih sil demokracije in zadušile vsak tak poskus.«
Togliatti je ostro kritiziral nasilje po llcije, ki hoče kompromitirati in razgnati demokratične organizacijo, obtožujoč jih, da zbirajo orožje.
Ob koncu je Togliatti apeliral na vse odločne demokrate, da glasujejo za kandidate Demokratične ljudske fronte, da s tem zagotovijo ljudskim množicam
državnih po-korist vsega
ljudstva.
Le zmaga Demokratične ljudske fronte pri volitvah 18. aprila bo zagotovila neodvisnost Italije in ji omogočila suvereno soodločanje v mednarodni politiki.
MADŽARRSKI SOCIALISTI ZA DELAVSKO ENOTNOST
Na zadnji konferenci voditeljev soc.« demokratske stranke, dne 18. februarja 1948 je prišlo do pomembnih sprememb v vodstvu stranke.
Namestnik generalnega tajnika socialdemokratske stranke Gy6rgy Marozcan je pred več kot 2000 delegati poročal o delu stranke in izjavil med drugim: »Socialnodemokratska stranka Je pod vplivom desnih socialdemokratov napravila vrsto napak in sicer prav tedaj, ko je bilo govora o uresničenju prido-. bitev za razvoj madžarske demokracije.
Po volitvah so delali največji hrup prav tisti, ki so najmanj delali, ki so z vsemi svojimi silami stremeli za tem, da bi odrinili levičarje. Hoteli so privesti stranko v opozicijo, kar bi pomenilo sodelovanje s protirevolucionarji. Skušali so privesti stranko na »srednjo pot«, toda člani stranke so se po vsej državi dvignili zoper to politiko in sklenili, da se ne izvede le sprememba politike, ampak tudi čiščenje v strankinih vrstah.«
Marozcan Je v nadaljevanju svojega govora poudaril nujnost doslednjega, strnjenega sodelovanja s komunisti za utrditev delavske enotnosti in ljudske
demokracije in ustanovitve enotne a Iranke delavskega razreda.
Na novem kongresu socialdemokrata ske stranke 6. marca t J. se bodo, kakor napoveduje vodja socialistov Arpad Sakasits v listu »Nepszava« socialisti združili s Komunistično stranko v mogočno enotno stranko delavcev, ki bo budno pazila na enotnost delavstva kot najmočnejšo obrambo delovnega člove* ka proti Izkoriščevalcem.
NEPOJMOVANO NASILJE V GRČIJI
Sofija, 28. februarja. (Tanjug) Predstavnik grško demokratične agencije »Elas Press:: v Sofiji Lefteris je izjavil na tiskovni konferenci, da je monarliofaši-stična vlada sklenila ustreliti 2.000 narodnih herojev, izmed katerih Je bilo že mnogo obsojenih na smrt po nemških vojaških sodiščih, medtem ko je kralj Pavel proglasil amnestijo za vojne zločince, ki so se borili v nemških uniformah proti osvobodilnemu boju grškega ljudstva. Anglo-američani so izmenjali od osvoboditve države pa do danes 15 vlad v Grčiji, toda nobena od njih ni imela toliko hrabrosti, da bi izvršila ta zločin. Sofulisova vlada pa je na ukaz Anglo-američanov sklenila izvršiti ta
Naša .obrekovanja* in odgovor v ,lor. kron k/
Ni naša navada, da bi odgovarjali »Koroški kroniki«, toda v interesu resnice je potrebno, da še enkrat spregovorimo k zadevi gospoda dr. Tischlerja.
Ugotavljamo, da gospod dr. Tischler v svoji Izjavi ni ovrgel vse bolj važnih trditev v našem listu, kot so one o zaba-runtanili kilogramih cementa, namenjenega slovenskim izseljencem.
Ker sedanji naslednik bivšega oddelka X, Minderheitenreferat, samo na iz rečno dovoljenje prezidija Deželne vlade dovoljuje informacije, se odrekamo kontroli po dr. Tischlerju imenovanih številk. Ako so točne, je šlo po lastni Izjavi dr. Tischlerja še vsekakor najmanj 11.000 kg cementa, namenjenegu slovenskim izseljencem, drugo pot. Prepričani smo namreč, da tudi dodelitev 1000 kilogramov landbundovcu Plascliu, županu na Žihpoljah, ne zmanjša krivde dr. Tischlerja pred slovenskimi izse-
ljenci, ki so tedaj tako krvavo potrebovali vsak kilogram za popravo svojih domov.
Vsekakor pa je značilno, kako si .- Koroška kronika« prizadeva, da bi tudi to zadevo izrabila za svoje razdiralne namene med našim ljudstvom. Ker ji ni za kaj drugega, zato se tudi ni obrnila na tov. dr. Mirta Zwittra, kamor jo je napotil sam gospod dr. Tischler. Še bolj pa je zanimivo, da v protidokaz naših trditev o ocenjevanju škode pri izseljencih ni objavila akta komisioniranja dr. Tischlerja, ob katerem bi vsi slovenski Izseljenci lahko dobili potrditev naših izvajanj.
Sicer pa koroški Slovenci prav dobro razlikujejo med uspavalnimi »pripovedkami«. v tujem glasilu »Južne Koroške« in trdno življenjsko resnico v »glasilu Slovenske Koroške«. Drugi bralci ^Koroške kronike« pa nas ne zanimajo!
zločin iu strelja obsojence v man j šib skupinah.
Grški novinar je poslal apel na vse napredno javnost, naj ne dovoli Izvrši-, tov tega zločina nad grškimi rodoljubi.
Atenski tisk poroča o vedno novih na< silnih ukrepih monarhofašističnih oblasti. Tako je prckisod v Atenah obsodil na smrt 15 rodoljubov z otoka Mitilene, ki so obtožene zaradi kršenja izrednih varnostnih ukrepov, v Navplionu bo usmrtili 11 demokratičnih državljanov,' sodišče v Halkidi na otoku Evbeji pa $ obsodilo na smrt 8 bivših pripadnikov Narodno osvobodilne vojske ELAS-a, k) so obtoženi, da so ubili kolaboracioniste v času liitlerjeve okupacije. Pred istimi sodiščem teče razprava proti novi skupi« ni 22 pripadnikov ELAS-a. Tudi v Soiu-j nu je razprava proti 36 rodoljubom Nerina, v Egijonu pa se pripravlja raz« prava proti 20 rodoljubom, ki so jib| aretirali z izgovorom, da so podpirali partizane. V vseh krajih Grčije so nal dnevnem redu aretacije in druga nasilial nad pripadniki demokratičnega osvobo-3 dilnega gibanja.
V	SOVJETSKI CONI NEMČIJE JE
ZAGOTOVI JENA DEMOKRATIČNA
UREDITEV
Kakor poroča Tanjug, je bila 28. fe« bruarja 1.1. objavljena odredba šefa sov« jetske vojaške uprave v Nemčiji, s kat©« ro se razpuščajo komisije za denacifika« cijo Sovjetske okupacijske cone, ker sol izpolnile svoje naloge pri čiščenju dr« žavnega aparata od bivših aktivnih lat žistov in militaristov.
Pobudnikom nemškega rasizma In mh litarizma — mogotcem finančnega kapl-i tala in monopolov, junkerjem in velepo, sestnikom, vojnim špekulantom in vodih nim osebnostim hitlerjevega režima, pravi odredba, so odvzete v Sovjetski coni vse politične in gospodarske pozii clje. Tovarne, redniki In banke fašistih nih In vojnih zločincev so prešle v roke ljudstva, zemlja pa v zasebno last kmei tov.
V	sovjetskem zasedbenem področig Nemčije je ustvarjena trdna baza za an-i tifašistično demokratično ureditev, da jel v teh okolnostih mogoče bolj obsežno in smelo pritegniti k obnovitvenemu delu bivše člane nacistične stranke in n!enih organizacij, ki niso odgovorni za nobeno zločine. Ti s častnim delom lahko odku-pijo svojo prejšnjo udeležbo v fašistih nih organizacijah. Odredba poudarja, dd Je bil ta ukrep izdan v skladu z željami antifašističnih demokratičnih strank in množičnih organizacij delovnih ljudi Sovjetske okupacijske cone.
Vse apelacljske komisije za denacifl kacijo bodo končale z delom do deset© ga aprila tega leta, nakar bodo razpm Ščene. Postopek proti vojnim in fašistih nim zločincem pa preide v pristojnost nemške kriminalne policije in nemških sodišč.
Bivši člani nacistične stranke, ki sd bili odpuščeni iz javnih služb in podjetij, niso izgubili volivne pravice ter s« lahko z lojalnim delom v teku časa vrv nejo na delo v svojo stroko, razen č« gre za upravne ali policijske organe.
mSVESTI
Romunska ljudska skupščina je sprejela načrt zakona o razpisu volitev zai ljudsko ustavodajno skupščino, ki bodd 28. marca t. 1. Skupščina je bila razpuščena ter bo do sklicanja nove Ljudskd skupščine izvrševala oblast vlad?
Predsednik madžarske vlade Lajos Dynnie9 je po povratku iz Moskve, kjei je podpisal pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči s Sovi jetsko zvezo izjavil: »Največji uspeh j« v tem, da smo sklenili to pogodbo i Sovjetsko zvezo. Tako smo v manj kol treh letih po krvavi vojni postali zavezniki velike sile, ki vodi dpniokratifn« narode sveta.«
V Španiji napadajo patrolo civilni gardo med svojimi pohodi proti partizai nom mirne kmete, na katere so zadnjd dni v Coruni napravili množični lov, Aretirane so nato silno mučili in odved' li neznano kam.
50 tisoč Poljakov bo letos na podlagi poljsko-lrancoske pogodbe repat rji ra1 nih iz Francije v Poljsko.
/

A
S)
°8-
NO
-So
°8-
VA MIKLIOVA ZA
S I M BOL ZVESTUoBE IN BORBE -[■
-8°
i/
LA
KULTURNA PRIREDITEV V HODIŠAH
Prvič v svojem življenju sem imel priliko, da prisostvujem slovenski priredi-Jvi na Koroškem. To je bilo same prijetno doživetje. Že sama pokrajina prevzame človeka s svojimi naravnimi lepotami. Ce pogledaš iz Hodiš proti Ško-fičam, se ti na levi odpre prečudovito lep razgled na naše planine: Golica, snežna Kepa, Rožčica in v daljavi na desni kraljuje Dobrač. Vsepovsod tod biva slovenski rod in neliote pomisliš: »Vredno se je borili za to našo prelepo zemljol«
Le nekaj preprostih lepakov je pred dnevi napovedalo nedeljsko gostovanje Glinjčanov v Prosvetnem domu v Hodišah. Žo precej časa pred napovedano Uro se zbirajo ljudje. Po strmem snežnem klancu se vzpenjajo postarne ženice, skromne kot so slovenske mamice v spremstvu svojih vnučkov na poti v Prosvetni dom. Tudi one hočejo videti In slišati novo »Miklovo Zalo« v svojem rodnem jeziku. Pa odrasli možje in fantje ponosno vstopajo v dvorano. Danes Je njihov praznik. Danes bo spet lepo In domače. Ne samo iz domače vasi, še s drugih daljnjih krajev prihajajo ljudje.
In potem v dvorani. Ljubki obrazi slo* Venskih otrok, kako nestrpno pričakujejo kdaj se bo odgrnila odrska zavesa • in kako z zanimanjem zasledujejo poteku vsebine — v vsem tem je toliko lepega in velikega. Vse to priča o ljubezni do svojega rodnega Jezika, ld je bil toliko časa zatiran in zasmehovan in ki še danes ne najde pravega mesta, katero mu pripada po vseh človeških postavah.
Po otvoritvenem pozdravu se je dvignil zastor in domači pevci so složno zapeli pesem »O svobodi« In »Počivaj jezero«. Že ob prvih akordih petja Je bilo v dvorani vzpostavljeno pravo slovensko vzdušje, ki je ob koncu nagradilo pevce.
Tovariš dr. Miri Zvrilter je nato v izbranih besedah pojasnil vsebino ln smisel nove »Miklove Zale«. Poudaril Je, da nova »Miklova Zala« ni več samo šentjakobska, ampak da je postala Bimbol vseh Slovencev in ne samo koroških, Simbol povezave vsega ljudstva. Postala je simbol zvestobe domovini v borbi lastnega naroda in zaupanja v lastno pest. Ob koncu je pozval na skupnost Vsega našega ljudstva. Po borbi našega kmeta morajo priti lepši časi. Dognane besede govornikove so razvnele poslušalce v viharen aplavz.
Potem se je razvila v 9. dejanjih težko pričakovana igra. Odigravala se je preprosto in naravno, ničesar ni bilo prisiljenega, ničesar narejenega. Tako preprosto in naravno, kakor Je sloven ski kmet v svoji nepokvarjeni miselnosti vedno bil. Zdrav ln neoma jen v borbi za. svojo staro pravdo.
Zdelo bi se mi nepravično, da bi kakšnega igralca posebej poudaril. Med poedinimi so se sicer poznale razlike, to Je jasno. Vendar ne takšne, ki bi moglo spremeniti dejstva, da so vsi vložili vso ljubezen do mštudinnja svojih težkih vlog.
Presenetila me je Izgovarjava knjižne’ slovenščine, govorni nastavek in poudarek. In kar je glavno, da so skušali skoraj vsi igralci podati svoje besedilo razločno in glasno, kar je glavni pomen diletantskih uprizoritev. Niso požirali besed ln gledalci so zato mogli razumeti sleherno njih besedo. Velik uspeh Je tudi v tem, da so igralci s svojo igro pritegnili navzoče gledalce, da so z njimi Čutili ln takorekoč z njimi sodelovali. Prav vsi so napravili svoje po najboljših močeh: Igralci, režiser in masker..Maske so bile okusne, brez pretiranosti ln tudi scenerija Je odgovarjala predstavljajočim prizorom. Majhne tehnične ne-dostatke bo potrebno sčasoma odpraviti.
Na tem mostu naj izrečem pohvalo režiserju, ki mu je uspelo svojo družino privesti do te višine ln v katero je vložil cel kapital neumorne vztrajnosti in potrpljenja.
Nočem šablonsko ocenjevati kulturne prireditve koroških Slovencev, ker ne morem prezreti globljega pomena teh predstav.
Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je dobro zastavila svoje delo, dobro je zasadila lopato v zemljo. Prosve-tašil Naj vas pri vašem delu ne vznemirjajo različni odtujeni »tesarji«, ki bi radi drugače tesarili in ki so se prihuljeno vsidrali v vaše vrste. Oni ne razlikujejo mehkega od trdega lesa. Ne poznajo pa jekla in se ne zavedajo, da je slovenski narod na Koroškem trden kot jeklo ter da je že dovolj trpel pod suženjskim kijem. Ti »tesarji« so navajeni, da žagajo les na njihovih plečih. Takih »tesarjev«-prosvetasev slovenski narod odklanja in Jih bo odklanjal vekomaj.
In če se v vas še tako zaletavajo tisti, ki nočejo razumeti novega časa, da noče biti slovenski narod nikomur več hlapec, nikdar in nikoli več —- naj vas to
ne moti pri vašem prosvetnem delu. vedajte se, da more biti le tisti vreden član človeške družbo, ki ljubi svoj materinski jezik in ga goji in ki se ga ne sramuje. Prosvetaši! V tem je vaše veliko in plemenito poslanstvo. Pripravite čim več dobrih slovenskih predstav. S svojim prosvetnim delovanjem popravljajte zgodovinsko krivico, ki so jo zadajali povampirjeni tujci našemu narodu. Kajti 9loven ski narod je sprevidel vse nakane šovinističnih hujskačev in zaslepljenih janičarjev in gre raje po poti zvestobe »Miklove Zale«, po poti neomajnega pravičnega hoja lepši, bodočnosti nasproti.
Vam Glinjčanom pa bi še rad povedal, da sem videl že mnogo »Miklovih Zal« in lahko vam odkrito povem: vaša je zelo lepa in dognana. Bodite ponosni na to ln delajte v tem znamenju naprej, kar bo prineslo mnogo zadoščenja- vam in vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem.	ef.
BOŽJI GROB PRI PLIBERKU
2e večkrat smo poročali o razmetali v naši šoli in objavili krivice, ki se godijo naši mladini od strani šovinističnih in velenemško usmerjenih učiteljev in liči« teljic.
Namesto da bi končno popravili krivice, so ustanovili pri nas novo ponemče* valnico s tako imenovano »nadaljevalno šolo« za dekleta (Fortbildungsschu-le). Po dosedanjih Izkušnjah se tudi nova šola ne razlikuje v ničemer od ostalih šol in prav tako služi le ponemčevanju naše mladine. Hkrati pa dajo učiteljici L. Sušeč in nadučiteljlci »Volks-deutscherki« Mariji Brenner in njeni družini in služkinji možnost, da so na račun slovenskih šolark založijo z dodatnimi živili. Po učnem načrtu bi se morala dekleta namreč učiti tudi kuhati in morajo v to svrho prinašali od doma potre! na živila, ki pa jih v veliki meri učiteljici porabiti za svojo gospodinjstvo.
Naše mladinke, ki zahtevajo od šole vsekakor več, kot potrato časa, so takoj spoznale razmere in ozadje te nove šolske ustanove. Zato so kmalu opustile njen obisk, posebno ko so opazile, da nekaterim njihovim vrstnicam ni treba obiskovati te nadaljevalnice, ker so v dobrih odnosih z nadučiteljico Marijo Brenner.
Zadržanje naših deklet nadučiteljici seveda ni šlo v račun in Je zaradi tega
naznanila več slovenskih deklet okraj« nemu šolskemu svetu v Velikovcu, ki je takoj kaznoval starše dotičnlb mladink ■ denarno kaznijo. Toda slovenski starši kazni niso sprejeli, temveč naslovili na okrajni šolski svet v Velikovcu protest« no pismo, v katerem med dragim pra« vi jo:
Podpisani protestiramo proti kazenskemu odloku, ker smo bili kaznovani zaradi tega, ker noši otroci nočejo obiskovati takoinienovane "nadaljevalne šole«. Protest utemeljujemo z naslednjimi dejstvi:
Takoinienovane »nadaljevalne šole« pri Božjem grobu, ki jo vodi učiteljica L. Sušeč ne moremo priznavati za šolo, ki naj bi bila obvezna za naše otroke, ker nikakor ne ustreza izobrazbenim potrebam naše ženske mladine. Tako jih na primer učiteljica sploh ne uči ročnih del, kakor to predvideva učni načrt, temveč jih dejansko prepušča samim sebi in jih moramo učiti ročna del: sami doma. Učni načrt predpisuje tudi pouk kuhanja. Vendar ta predmet ne služi toliko posredovanju znanja v kuharski vedi kakor pa posredovanju do-: datnili živil za učiteljico in »Schulleiter-co« Marijo Brenner. Dekleta morajo od doma prinašati živila, ki se tam kuhajo. Precej teh živil pa služi predvsem prehrani učiteljic In njihovih družin. Nič bolj zadovoljivo ni stanje v dragih pred« metili. Slovenščino poučuje nadučitelji« ca Brenner tako pomanjkljivo, da o po« uku materinščine v nadaljevalni« sploh ne moremo govoriti.
Ne.glede na vse pomanjkljivosti pa zahtevamo, da se naši otroci v šoli in lo predvsem v »nadaljevalni šoli« učijo v slovenskem jeziku in duhu. To je zalile« va, od katere ne moremo nikdar odsto« piti. To pa je tudi najosnovnejša pravica vsakega naroda.
Ugotavljamo, da naši otroci ne zanemarjajo šole morda zaradi tega, ker jim branimo, temveč zato, ker zaradi omenjenih razmer sami ne marajo po nepotrebnem tratiti časa z nekoristnim obiskovanjem takoimenovane »nadaljevalne šole«, ki nikakor ne odgovarja potrebam doraščajoče mladine.
KMEČKA ZVEZA ZA SLOVENSKO KOROŠKO
vabi svoje člane na svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 9. marca 1948 v gostilni Roth v Celovcu, Pfarrhof-gosse 8.
Pričetek točno ob 9. uri zjutraj.
Na delo in v borbo za resnično popravo gospodarske škode, za pravice kmeta in delavca Slovenske Koroške!
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
FRANCE BEVK
I
Besede, ki Jih je pripravil, da Jih spregovori takoj ob vstopu, so mu ostale v grlu; bilo mu je, kakor da so mu zdrknile v srce in ga težijo kot kamen. Hkrati pa so se mu raztopili vsi dvomi, ki so ga kdaj mučili. Sramoval se je Pi'cd samim seboj in si grenko očital. Saj je nemogočeI Saj je nemogoče!
Obsedel je ves ponižen, roke je bil Prekrižal v naročju, oči so mu zrle z vdanim bleskom, kakor da molče prosijo odpuščanja. Moral bi govoriti, a ni ‘mel glasu; če bi ga pognal Iz grla, bi bil nebogljen ln jecljajoč kakor glas otroka, ki je zinil, ft ne ve, kaj povedati.
Česa želi? Kaj bi rad govoril? Vprašanja, ki so mu z mehkim zvokom prihajala na uho. Ponavljala so se, kakor da ga hočejo izbezati iz plahega molka m samoočitajočega strmenja. Čedermac je bil ko začaran. Zdaj ni šlo več za njegovo osebno svobodo. Bil je prost.
je bil izvedel že v nadškofijski pi-»arni, v katero se je zatekel v dopol-
danskih urah. Toda s teni se ni zadovoljil. Hotel je govoriti z nadškofom. Ta želja ga je tako prevzela, da se ji ni mogel odreči... Ali je res nadškof, ki gu zdaj vprašuje? Zavedel so je in se preplašil, kakor da je storil nekaj nepopravljivega. Pred očmi so mu vstali zadnji dogodki, zbral je ves pogum. Dvignil je roke in jih razprostrl, a se je v trenutku prestrašil te odrske kretnje, da jih je zopet položil v naročje.
»V vaše varstvo sem pribežal,« je rekel s trdim glasom. »Ničesar nisem zakrivil. Po svoji vesti sem delal in si nimam kaj očitati. Tako mislim, govorim iz prepričanja,« se mu je roka dvignila na prsi. »Nočem biti samemu sebi sodnik, naj presodi vaša prevzvišenost! Če sem kriv, izročite me pravici, uklonil bom glavo ...«
Nadškofu jo bilo že vse znano, vendar mu je Cedermvc še enkrat opisal dogodke v kratkih potezah, a vroče in strastno. Še tako s: niu je zdelo, da se medlo Izraža in da j? povedano le sen-
ca resnice. Četudi je govoril razburjeno, s tresočim se glasom, se mu je posrečilo, da je vdahnil govora vsaj del svoje žalosti m ogorčenja.
Besede so napravil« vtis. Nadškofov obraz je bi! rab’c zardel, desnico se mu je nemirna oprijemala naslonila. Oči so mu bile venomer uprte v kaplana, a niso izdajale občutkov.
»Zgodilo se je brez moje vednosti. Takoj sem ukrenil \sc potrebno, da se preganjanje ush j. V tem pogledu bodite pomirjeni.. .«
In se je znova nasmehnil. To za Čedermaca ni bilo novo, vendar so ga besede prijetno vznemirile, srce se mu je napolnilo s hvaležnostjo. Le trenutek, že ni več mislil nase. Obšlo ga je novo upanje in mu objelo dušo. Morda pa. ni vse izgubljeno.
»Toda pričakujem od vas,« se je nadškof zopet zresnil, dvignil roko in Jo položil na mizo, »da zdaj ne boste več dajali povoda za take ukrepe. To sem moral obljubiti v vašem imenu. Nika-kih uporov več, nikakih nepremišljenosti. Drugič bi vam ne mogel več pomagali ...«
Kaplanu se je v trenutku podrta vse upanje.' Za hip se mu je zdelo, da sanja. Ne bi mogel popisati mešanih ob-
čutkov, ki so ga obšli v enem samem hipu. Bilo mu je, kakor da je v resnici zdrknil na kolena, tako je strmel v nad-: pastirja. Ali je prav razumel? Trudil se je, da bi iz potez njegovega obraza Izluščil neko resnico, bUo je nemogoče. Zazdelo se mu je, z grozo se mu je zazdelo, da je besede mogoče razumeti na en sam način... Na en sam način!
»Prevzvišenost,« mu je glas zamiral v grlu; napeti je moral vse sile, da ga jo pognal iz sebe. »Ali naj to tako razumem, da ostanejo odredbe, kL jih je izdala politična oblast v veljavi?«
Nadškof je za trenutek molčal, ne da bi umaknil pogled, nato je napravil % roko nervozno kretnjo.
»Tako je,« je pritrdil.
Priznanje je Čedemaca lako zadelo, tako do konca prevzelo, da sc je dvignil, ne da bi se tega docela zave« del, roka mu je nehote znova legla na prša, kakor da s tem Izraža neskončno začudenje.
»Ne morem verjeti,« je vzkliknil, »da je padla odločitev proti volji vernikov in v sramoto Cerkve!«
»Sedite, prosim!« se je nadškof rahlo razburil. »ščditel Ne razburjajte sel« Čedermac je sčdel. »Tako Je, kakor mi jo težko priznati. , Ne smete pozabiti,« je
žene fid wzyo{L obmk
bodo postali grofje In baroni, če bodo prebirali »Grand Hotek, ki jih uspava in razorožuje, mesto da bi se utrjevali in kalili, da bi bili kakor jeklo, ko bo življenje terjalo od njih žrtev in poguma. Mar mislijo, da bodo postali ljudje, Če se bodo navzeli napačne, skažene, samoljubne sile po udobnem življenju, ki je v pogojih kapitalizma zagotovljeno le peščici bogatašev, izkoriščevalcev ljudstva? Mar mislijo, da bodo reševali to vprašanje, kakor berejo v »Cri-menuc?
Življenje je lepo in bogato, toda le, če je lepo in bogato za vse ljudi. Tako, ki je udobno in lahko za nekaj tisočev na račun milijonov, je krivično in težavno. Za mladino, ki se mu predaja v svoji sli po taki poti in ob takem čtivu, bo nekoč krivično in težavno v dvojni meri. Zakaj resnično boljše življenje ljudstvu ne bo prišlo samo od sebe, marveč si ga bo moralo pridobiti s svojim resničnim znanjem, s svojimi težkimi pestmi, priučenimi borbi in težavam, ne pa s plehkim prividom sveta, ki ga za ljudstvo danes ni.
Mladini je treba čtiva, mnogo branja, a takega, da ji bo kazalo njeno resnično žlvljensko pot, da jo bo duševno oborožilo za njeno borbo, ki si bo le z njo
zase in za vse ljudstvo dejansko izvo-jevala, pogoje za boljše in udobnejše življenje, predvsem pa ne le za poedin-ca, marveč za vse ljudi.
Mati, tu je tvoje vzgojno torišče! Navajaj svojega otroka, da bo segal po takem branju, da ga bo iskal, da bo rasel ob njem — v človeka in ne v izprijenca. Kupi otroku knjigo, ki mu bo v korist in hkrati v zdravo zabavo, mesto da bi mu dajala denar za spolzek »šumi«, ki bo iz njega srkal strup in šel v propast!
Ali pa, ko po večerji trudna po končanem dnevnem delu sedeš, da zakrpaš še moževo srajco ali spletaš otroku nogavice, ali pa se pri štedilniku tudi le ogreješ, reci hčeri ali sinu, naj vzame v roke knjigol Morda se oglasijo v hiši še sosedje, da vas je več in da je krajši čas. Na glas naj čita otrok povest ali roman. In boš videla, kako lahko ti bo šlo šivanje od rok, kako se boš še ti odmaknila vsakdanjim skrbem, kako bodo prisluhnili domači in gostje besedi življenja, ki je njihovo.
Tako boš izpolnila svojo dolžnost, svoje poslanstvo tudi v današnjih dneh svoje poslanstvo matere do otroka, žene do ljudstva.	M. P.
Položaj žena in otrok v kolonijah
VsbslaMivA
Največja veža vzgoje otrok in odgovornost zanjo pripade nedvomno ženi: Če otrok ni dobro vzgojen, pravijo: Saj ni čudno, ko ima tako slabo mater.
Po materi se meri tudi vzgoja otrok V narodnostnem pogledu. Zavedna mati le vedno in tud! v časa fašizma, ko je bil teror najhujši, vsaj doma, med štirimi stenami govorila z otrokom v svojem jeziku in mu vcepila vse dolžno Bpoštovanje do njega. Taki materi se dandanes ni treba sramovati pred lastnimi otroki. Marsikatera skuša zdaj nadomestiti zamudo in skrbi, da bi se njen otrok naučil svojega jezika.
Najbolj so ljudje ohranili svoj jezik na deželi. Bili so sami med seboj in tudi odpornejši proti šovinističnim in nacističnim učiteljem in valptom, ki so po navodilih Heimatbunda potujčevali našo mladino. Naše preprosto ljudstvo se Jih ni balo in je kljub terorju ohranilo svojo domačo govorico, čeprav je bila še tako malo podobna slovnično pravilni knjižni slovenščini. Slovenskih šol nismo nikdar imeli, slovenski tisk je bil zatrt in le redki so skrivaj prejeli kako slovensko knjigo.
V takih pogojih so se ljudje odmaknili od knjige. Domačih knjig je bilo malo; takih, ki bi jim v tujem jeziku vcepljale še tujega, sovražnega protiljudske-ga duha, so odklanjali. Mladina pa je v takih pogojih zašla, ne toliko neposredno v protiljudsko smer, kakor v okove realnemu življenju neustrezne, čut za vsebinsko resnično, živo kulturo ubijajoče mlačnosti.
Prišla je svoboda, težko priborjena z velikimi žrtvami naših najboljših sinov in hčera. Menda zlepa ni bilo našega človeka, ki ne bi v zadnji vojni doprinesel svoje žrtve za svobodo. Ni popolna in treba se je zanjo še boriti na vsakem koraku. Toda danes l ihko prosto govorimo v našem jeziku, imamo svoja prosvetna društva in svoje slovenske knjige in časopise, čeprav nam še vedno odrekajo naše šole.
Žena, kakor si bila trdna in zavedna v najbolj težkih trenutkih in si z otrokom govorila v svoji materinščini, junaško izpolnjevala svoje poslanstvo, tako glej tudi danes in skrbi, da bo znal tvoj otrok pravilno svoj materni jtzik, ga pravilno razumel in tudi pravilno cenili Le kdor ceni svoj lastni jezik, bo zna! ceniti tudi druge jezike. Kdor prav in nesebično spoštuje svoj lastni narod, bo znal spoštovati tudi druge narode.
A kaj se dogaja? V vlakih, na cesti, zjutraj, ko je na poti v šolo, popoldne, ko se vrača domov, srečaš slovensko mladino, zatopljeno v tuje čtivo. Nihče bi se temu ne upiral. Nasprotno, prav ;je, da se mladina nauči tudi tega naše-Iga sosednjega jezika. Toda le kakšno ‘čtivo! Mar dekleta in fantje mislijo, da
Pred kratkim je »Sovjetska ženščina« objavila daljši članek o položaju žena in otrok v kolonijah. Iz njega posnemamo nekaj podatkov, ki nam vsaj delno pričajo o njih suženjski socialni, kulturni in politični zaostalosti. Že pismo, ki ga je nedavno poslala kmetica Čanda-hari bengalskemu ministrskemu predsedniku, in ki ga je objavil indijski list »Poeple and age«, odkriva strahotne stvari:
»Ne čudite se«, pravi med drugim, »ako boste zagledali ob cestnih robeh ženska trupla, pokrita z listjem platane ali pa kar s papirjem. Odkod naj bi dobile obleko, če so bile še žive brez nje... Moj mož je učitelj. Učenci prihajajo k nam v hišo. Sedijo goli na tleh, učitelj pa tudi nima ničesar na sebi razen ovoja okrog ledij. In kako tudi: saj imava skupaj eno samo »dhoti« (obleko), če se je treba odpraviti iz hiše. Nikdar nimava oglja, ker ga nimava s čim kupiti.
Ali res ne bo konca našega trpljenja? Kdaj bomo zmogli živil, da nasitimo naše može in sinove? Kdai bodo kmetje prišli do zemlje?«
V INDIJI »KOROMANDIJI« .
Tri četrtine vsega prebivalstva britanskega imperija živi v Indiji. Indija daje bajne dohodke angleškim kapitaji-stwn in bogastva te kolonije ni mogoče
oceniti. Skoraj 70* 400 milijonskega prebivalstva se bavi s poljedelstvom, a njegova ogromna večina si ne more preskrbeti najskromnejše hrane.
Vsako leto gladuje v tej prebogati deželi na milijone ljudi. Samo v Bengaliji je v času vojne umrlo zaradi lakote nad 3.5 milijona prebivalcev. Plodovi zemlje in kmečkih žuljev končajo v rokah veleposestnikov in oderuhov. Ne-plačljivi dolgovi prehajajo od očeta na sina in rasejo brez konca in kraja.
V družbi, ki Je zgrajena na zatiranju in izkoriščanju, pade najtežje breme na rame najslabotnejših — žena in otrok. List »Labor Woman< Je pred kratkim objavil članek o položaju indijske žene, ki v njem pravi:
»V premnogih indijskih vaseh in mestih boste naleteli na naše žene, ki še vedno žive v pogojih fevdalizma. Sodobna tehnika in napredek se jih še nista dotaknila. V vasi so žene pod stalno oblastjo veleposestnika oderuha, vaškega žreca in drugih predstavnikov srednjega veka. Hrana, preskrba, streha za družino in odplačevanje dolgov, to so vprašanja, s katerimi se ženejo naše žene do groba.
MILIJONI BERAČIC
Žena v Indiji nima nobenih premoženjskih pravic. Število ženskih beračic je enako številu prebivalstva majhne
rekel malce negotovo, »da to ni moja volja. To ni moja volja, to ni volja Cerkve! Toda nimamo sredstev, da bi se mogli uspešno bojevati proti sili...«
Te besede Čedermaca niso pomirile. Ta hip ga ne bi mogle pomiriti nobene, še tako izbrane. Bilo mu je, kakor da mu hiša gori nad glavo. Sed61 je, roke so mu bile na kolenih, a ga je venomer privzdigovalo, da bi planil na noge. Imel je občutek, kakor da mu duša sili v grlo in jo na vso moč zadržuje, da mu ne zagori od upora. Venomer si je moral kllctfti v zavest, da sedi pred nadškofom, ki mu je dolžan slepo pokorščino. Besede, ki so mu neizgovorjene ostale v srcu, so ga zapekle ko žerjavica ... In vendar še zmeraj ni mogel do konca verjeti,
»AH je to za zmeraj?« je bolestno zajecljal. »Ali je to za večno?« je vzkliknil.
»Nič ni večnega na tem svetu.« Odgovor Je za trenutek vplival kot neizmerna tolažba. Le za trenutek — že »e je zavedel njegove jalovosti. Izrečen Je bi! le zato, da bi omilil resnico. Ni ae mogel ubraniti ironičnega nasmeha; - aaj mu je le hušknil preko lic, a obenem mu je do vrha napolnil dušo. Vse polno bridkih besed, ki mu niso smele
čez ustnice, a bistro oko mu jih je morda bralo z obraza. Da, zdaj je verjel, moral je verjeti. Toda iz naiglobljcga razočaranja, ki ga je kdaj zadelo v življenju, se mu je divje uprlo srce. Zopet se je dvignil.
»Saj to ni mogoče!« je vzkliknil obupan. »To ni mogoče! Kaj naj porečemo vernikom? SveH oče tega ne vedo. Če bi sveti oče to vedeli, ne hi dovolili, ne bi mogli dovoliti...«
»Sveti oče so o vsem pouč-!ni,» je rekel nadškof, ki ga je mirnost popuščala. »Sedite, prosim! Sveti oče so storili vse, kar je bilo v njihovi moči,« je nadaljeval s hudo zresnjenim obrazom. »Prav tako, kakor sem jaz storil vse, kar je bilo v moji moči. Ničesar nismo dosegli... To je vsek
Čedermac ni s6del. Stoje je gledal nadškofu v obraz, kakor da mu z ustnic pobira besede. Šele ko mu je roka s prstom zopet namignila, se je zavedel iz omotice. Zrušil se je na stol. Ni imel več moči za odpor; kri mu je udarila v glavo in mu obteževala misli. Smisel izgovorjenih besed mu je le polagoma prodiral v zavest. Izgubil je poslednje upanje; dvom, proti kateremu se je bojeval vse dni, je bil potrjen. Bilo mu je, kakor da se mu neizbežno
podira polovica onega, kar si je zgradil v življenju. Udarci, ki jih mladina laže preboli. Pri starcih ne gre brez velike bolečine .Moj Bogi Zakaj niso vprašali Jezusa Kristusa?
»In nič drugega niso sporočili sveti oče?«
»Da jih to navdaja z bolečino in skrbjo, a da nimajo proti sili dragega orožja kakor molitev in prepričevanje.«
Nastala je globoka tišina. Tajnik sl je zopet pogladil obraz in se ozrl na vrhove smrek za hišami. Molitev? Čedermac se je spomnil Španjuta in njegovih porogljivih besed. Takrat so se mu zdele skoraj bogokletne. Dvignil je desnico, a jo je z obupno kretnjo zopet položil na koleno.
»Saj molimo,« se je slednjič oglasil kakor iz globokega sna. »Saj molimo tudi mi. Vsak dan, po vseh hišah. Molimo kakor znamo. Ves čas smo molili s trdnim zaupanjem v pomoč Cerkve. Molili smo in verovali. Verovali! Verjemite, da me je zdaj groza stopiti na prižnico. Kaj naj porečem svojim verni' kom? Da je bila Cerkev prešibka, da bi mogla varovati svoje pravice? Bojim se besed, ki jih bo čulo moje uho. In če ne bo besed, se bojim pogledov in misli, ki bodo ostale skrite v dušah. Že
evropske države. Delavke bombažnih tovarn, kjer je mezda višja kakor v dragih industrijskih panogah, prejemajo dve tretjini beraške mezde moškega de-lavea.
Strah pred lakoto žene kmeta v mesta, dejansko z dežja pod kap. V deželi vladajo epidemije, ki se jih ljudstvo zaradi pomanjkanja in lakote ne more učinkovito ubraniti. Umrljivost je zelo visoka. Srednja starostna doba znaša 24 let. Vsako leto pomre 2.5 milijona otrok, trikrat več kakor v Angliji. V Bombara umre na vsakih tisoč novorojencev 550 v svojem prvem letu. Otroke izkoriščajo v industriji že v starosti do 6 do 6 let, tako na tobačnih, kavčukovih in sladkornih plantažah. V vsej velikanski deželi je le 600 porodnišnic in drugih ustanov za matere in otroke. Le ena petina otrok je deležna šolskega pouka. Nad 88 odstotkov je nepismenih.
98% NEPISMENIH ŽENA
»Great Britain and Est«, ki velja od časa dQ časa za glasilo ministrstva za ko-lonije, je objavil, da izmed žena v Indiji nista pismena niti dobra dva odstotka. Od 85 milijonov žena v starosti nad 20 let ima le 4.5 milijona volilno pravico in še te le spričo premoženjskega ali izobrazbenega položaja svojih mož.
Toda narodno osvobodilno gibanje se krepi dan za dnem. Tudi indijske žene se prebujojo. Celo bolj zaostale kmetice sl že ustvarjajo svoje organizacije. Ustanovljen je nacionalni center ženskega gibanja, ki je v njem za enkrat le še malo žena. Toda žene že sodelujejo v stavkah, se borijo proti srednjeveškim zakonom in opraljavjo veliko socialno delo v prid bednim in gladujočim. Ni več daleč čas, ko bodo milijonske množice indijskih žena vključene v aktivno borbo za osvoboditev domovine.
Na lanskem zasedanju izvršilnega odbora te federacije sta zastopnici Indije ln ameriških črnk znova načeli vprašanje o položaju žena in otrok v kolonijah. Odbor je ustanovil dve komisiji, za Afriko in dežele ob Tihem oceanu, da preučita njih žensko vprašanje. Demokratične žene vsega sveta so se navdušeno solidarizirale z ženami v koloni jah v njihovi borbi za neodvisnost ln demo« kracijo, za njih osvoboditev in enako< pravost v politiki in pri delu, na social« nem in kulturnem področju. Svet, v katerem živi sodobno človeštvo, ne more veljati za demokratičnega, če ni demokracije v kolonijah, kjer živi skoraj tretjina prebivalstva zemeljske oble.
(Iz Kmečko delavske enotnosti)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni urednik: Dr. Franci Zwitter, odgovorni urednik: Franci Ogris, vsi Celovec, Salmstrasse 6; uprava: Celovec, VOlkermarkterstrasse 21. Dopisi s« naj pošiljajo na naslov: Celovec (Kla-genfurt), Postamt 1H Postschliessfach 272. Tiska: »KHmtner Volksverlag G. m. b. H.«, Klagenfurt,' 10. Oktoberstr. 7.
besede, ki sem jih slišal doslej, so bile dovolj bridke in strašne, da si jih ne upam ponoviti...«
Nadškof se je zdrznil; roka, ki mu je ležala na mizi, se je zopet oprijela naslonila, obraz se mu je pomračit.
»Kaj govorijo ljudje?«
Čedermac bi se ne maral dotikati tega, preveč ga je bolelo, a zdaj je moral govoriti. Trudil se je, da bi položil v besede ves skrajni napor svoje duše, vso silo svojega prepričevanja. S trdim glasom, z divjim pogumom je ponovil vse besede, ki jih je kdaj slišal, ne da bi jih olepšavah Ni mu zamolčal niti poslednjega vzdiha svoje matere, kt Je bridkost razočaranja odnesla s seboj v grob... Ljudje ne bodo vpraševali po vnanjih, morda res težkih okoliščinah, sodili in obsojali bodo dejstvo. In ta' sodba bo težka. Ne bodo razumeli božjega nauka, vračali se bodo v pogan-1 stvo. Kdo bo kriv? Kdo bo kriv?
Besede, ki jih ni bil prej pripravil, a so mu žive vrele iz srca. Bil 36 je preV več razvnel, da bi mogel prestajati na mestu, že v tretje se je dvignil, ka»lj# vročega potu so mu stopile na čelo. Mahal je z rokama, kakor da pesti in pro< pričuje svoje vernike.
(Dalje.)