Obveščamo vse čitatelje, da bo naša no voletna Številka izšla desetih straneh in pestro vsebino ter s številnimi voščili s zanimivo novoletnimi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. BRILEJEVE IZJAVE O REŠEVANJU TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA Pella dokončuje načrte za nov korak na desno Jugoslaiija ne ovira razgovorov NEW VORK. 29. — Kakor poroča agencija France Pres-se, sta britanski in ameriški delegat v OZN izročila predsedniku Varnostnega sveta OZN poročilo o upravljanju področja A. Tržaškega ozemlja za leto 1953. Poročilo je podpisal general Winterton. Poročilo govori med drugim o gospodarskem položaju področja in pravi, da se je industrijska proizvodnja povečala in da je bil nasploš-no v le til 1953 dosežen napredek na gospodarskem področju. Vendar pa ugotavlja, da je konkurenca severnih nemških pristanišč povzročila zmanjšanje trgovinskega prometa skozi Trst, Lauro ponuja svoje sodelovanje, Covelli pa zahteva ukinitev agrarne reforme - Splošna opozorila proti preorientaci/i na desno - Nova vlada v začetku januarja? - De Gasperi o „medrazredni** funkciji DC sklepe politične konference. V istih krogih so mnenja da so Združeni narodi nedavno predlagali, naj bi se Moskva udeležila konference kot »država s pravico glasovanja)) in ne kot »nevtralna® država, in tudi ne kot «vojskujoča se» država. Medtem ko se skuša med Združenimi narodi najti izhod iz slepe ulice, pa Sing-man Ri še dalje hujska na vojno. V novoletni poslanici izjavlja namreč med drugim, da bo «južnokorejska vojska, takoj ko bo to mogoče, osvobodila severnokorejsko ozemlje®. Dalje pravi, da bodo milijoni Kitajcev kmalu začeli s pomočjo formoške vlade ofenzivo proti kontinentalni Kitajski. ka solidarnost med posameznimi razredi, med katerimi naj vrši krščanska demokracija nekakšno posredovalno funkcijo. V svojem govoru je De Gasperi tudi navedel, da živi na Siciliji še vedno 218.642 družin v 193.565 zasilnih bivališčih. A. P. Vladna preosnova bo zelo obširna in se ne bo omejila na tehnična ministrstva. Končno sodi «Messaggero», da bo do vladne rekonstrukcije prišlo med Novim letom in Tremi kralji. Prvotno so napovedovali, da bo Italija dobila seveda drugačnega mne. nja in odbornik Rinaldini mu je v odgovoru dejal, da je tudi obšinska komisija za podeljevanje trgovskih dovolilnic mnenja, da je treba podeljevanje zavirati, saj je leta 1938 prišla na vsakih 85 prebivalcev ena dovolilnica, sedaj pa pride ena na vsakih 64 Tudi dr. Rinaldini ni bil zadovoljen s pisanjem omenjenega lista, ker komisija meni, da je potreba po trgovinah v Trstu popolnoma krita. Po vprašanjih so prišli na vrsto nekateri sklepi, ki jih je svet soglasno odobril, med temi je bil sklep o dodelitvi 6 milijonov lir konzorciju za streptomicin, sklep o odobritvi 42 milijonov lir za nšba- vo oblek uslužbencem občine ter sklep za dodatne kredite za nadurno delo. Končno je sledila diskusija o obračunih za leto 1949 in 1950. V diskusiji sta spregovorila odv. Pogassi in dr. Teiner, ki sta obračun kritizirala, odbornik Bonetti pa je na kritike ostro reagiral ter dejal, da občinski odbor takrat sploh ni vedel, ali mu bo ZVU podelila potrebne kredite za razna dela. Po diskusiji je večina obračuna o-dobrila Proti- so glasovali dr. Dekleva in kominformisti, mdipendentisti pa so se glasovanja vzdržali. II Novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, ki je bilo zgrajeno sam0 za slovenske šole. II I Uprava «PRIMORSKE-GA DNEVNIKA« je sklenila darovati tistemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1954, starim naročnikom pa, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1954, v znesku 3.200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1954, eno naslednjih knjig: Bevk: «POT V SVO- BODO)). Magajna: «ODMEV KORAKOV«. C o s i č : »DALEČ JE SONCE«. Gregorčič: »PESMI«, nova izdaja. SPMLJ1VO IZMIHAy,IE PASI BESEDI 11V ZAGOTOVILOM Kaj odlaša ZV nove šole pri Sv. 'L V 1 znova popušča pritisku italijanskih sovini-stičnih krogov, ki bi hoteli šolsko poslopje zase? Trgovine in javni obrati 31. decembra in za novo leto Dne 31. decembra lahko vse trgovine podaljšajo prodajo do 21. ure, medtem ko se slaščičarne zaprejo kot po navadi ob 21.30. Vsi javni lokali so lahko odprti do 4. ure naslednjega dne. Javni kopališči v Ul Ve-ronese in v Ul. Manzoni bosta 3J. t. m. odprti od 7. do 20. ure. Dne 1. januarja bodo zaprte vse trgovine z izjemo slaščičarn in cvetličarn. Vsi poštni uradi bodo' imeli prazničen urnik. Glavni telegrafski urad ne bo imel sprememb in bo posloval nepretrgoma. Občinska menza na Trgu Liberta bo odprta ves dan, ona v Ulici Gambini samo opoldne, medtem ko bo menza v Drevoredu XX. septembra zaprta ves dan. Gornja slika nam prikazuje lepo novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, ki je bilo dokončano že precej pred začetkom prebivalstva ugodile, čeprav [ takrat do danes se je ta poje polk. Emerg, načelnik lVm-i ložaj samo še poslabšal na tertonovega štaba, tov. Dekle- škodo slovenskih šol. Medtem vi med tem časom ponovno tekočega solslcega leta in v zatrdil, da je bilo poslopje katerem bi se lahko že prvi 1 zgrajeno izključno za sloven-dan začel pouk. In vendar jej sko šolo in da ZVU še vedno to šolsko poslopje — kot je, vztraja pri tem našim čitateljem že dobro j ^j . potemtakem še vedno znano - se vedno prazno m, cvira zvu> da svojega prvot_ medtem Ho predejo pajki v i nega sklepa ne izvede? Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v Italiji. prostornih in zračnih učilni cah svoje mreže, se naši otroci stiskajo v temačnih in nehigienskih prostorih, pri čemer trpi njihov šolski napredek in tudi zdravje. O vsem tem smo v našem dnevniku sicer že mnogo pisali in mnogokrat jasno formulirali zahteve našega slovenskega prebivalstva do tega šolskega poslopja, toda po raznih znakih sodeč se pristojne oblasti doslej še vedno niso jasno odločile, da bi upravičeni zahtevi našega BORBA DELAVSTVA ZA DEMOKRATIZACIJO DELAVSKIH ZADRUG NARAŠČAJOČI ODPOR ČLANSTVA proti ukazu ZVU o Delavskih zadrugah Ukaz ZVU izroča zadruge predstavnikom velekapitala in monopolističnih krogov Potreba o enotni protiakciji vsega članstva ne glede na politično opredelitev Ukaz ZVU o Delavskih zadrugah je vzbudil med prebivalstvom in zlasti še med adrugarji val upravičenega ogorčenja. Tudi včeraj so se sestali nekateri stari člani in nekateri člani-ustanovitelji De-avskih zadrug na sestanku, na katerem so obsodili ravnanje ZVU. Člani so bili na sestanku soglasno mnenja, da je ta ukaz prvi korak k pre-tvoritvi Delavskih zadrug v moralno ustanovo, kot so bile že pod fašizmom. Ogorčenje in bojazen zadružnih članov, delavcev in tržaških prebivalcev ni samo čustvenega značaja, ker se tako uničuje tradicionalna delavska ustanova, temveč ima tudi resne gospodarske temelje. Delavske zadruge niso navadno trgovsko podjetje, saj lahko delavci kupujejo potrošno blago tudi v ostalih trgovinah. Glav. na naloga Delavskih zadrug je v vzdrževanju ravnotežja na trgu in v razbijanju mo- ŠE ENA ŽALOSTNA STATISTIKA... Letošnji promet Javnih skladišč za 36 odstot. nižji od lanskega Padec prometa skozi Javna skladišča gre predvsem na račuo žitaric in premoga, delno pa tudi na račun lesa Vse statistike o tržaškem pristaniškem prometu kažejo zelo slabo sliko o rezultatih v tekočem letu. Ne razpolagamo sicer z dokončnimi podatki za mesec december; vendar lahko po podatkih za prvih enajst mesecev tekočega leta, po dosedanjem prometu tekočega meseca in po predvidenih prihodih in odhodih sklepamo, da bo promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča letos dosegel okrog 1 milijon 160 tisoč ton. Ta številka je m/iogo nižja od lanske, do so skozi tržaška Javna skladišča prepeljali 1 milijon 830 tisoč ton blaga. V letu dni je torej promet Javnih skladišč padel kar za 670 tisoč ton in se je znižal za 36 odstotkov, Ce pogledamo, katere vrste blaga so zabeležile v zadnjem letu največji padec, vidimo, da imamo opravka zlasti z žitaricami in premogom. Letos so tako pripeljali po morju v Javna skladišča 475 tisoč ton premoga, lani pa 808 tisoč ton. Promet z žitaricami pa je padel s 469 tisoč ton doseženih lani na borih 190 tisoč ton. Skupno se je znižal v enem letu tržaški promet skozi Javna skladišča samo na račun žitaric in premoga za 612 tisoč ton. Iz prometa tržaškega pristanišča sta torej izginili dve važni postavki. Znižal pa se je tudi ostali promet in zlasti promet lesa. V vsem letu ni tržaški promet naredil niti koraka. Edino iz Avstrije so prišle večje pošiljke amo-niakovega nitrata, katerega je pričela v zadnjih letih Avstrija izvažati proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu. Številke v prometu Javnih skladišč ne dajejo točne slike celotnega tržaškega prometa, ker ne upoštevajo prometa lesnega pristanišča in prometa s petrolejem. Promet lesa in promet mineralnih olj pa je v zadnjem letu prav tako izgubil na obsegu, tako da bo dokončna številka letošnjega tržaškega prometa še mnogo nižja. Te številke bi morale pripeljati tržaške odgovorne kroge tržaškega gospodarstva, uprave in zlasti sindikate do resnejših proučevanj in jih prisiliti, da bodo končno povzeli resnejše ukrepe za rešitev vseh tistih vprašanj, ki zavirajo tržaški promet, nopolov, ki nastajajo zlasti med trgovci na veliko. Praksa po svetu dokazuje, da padejo cene potrošnemu blagu povsod tam, kjer obstajajo močne zadruge in kjer vodijo te zadruge pravilno prodajno politiko. Po ukazu ZVU pa ne bodo o zadružni usodi odločali člani, za kar se ti borijo že vsa povojna leta, temveč imajo večino v nadzornem odboru razne banke, občina in podobne ustanove, ki nimajo z interesi Delavskih zadrug nič skupnega in ki zagovarjajo interese kapitala — interese velikih trgovcev in monopolističnih krogov. Zato tudi ni naključje, da je iredentistični tisk pozdravil ukrep ZVU, pa čeprav je v nasprotju z v Italiji veljavnimi zakoni. Iredentistični tisk je do sedaj še vedno zagovarjal interese velikih trgovcev, velikih kapitalistov in nikoli interese delavcev. Vse te razloge proti ukrepu ZVU so navedli tudi na včerajšnjem sestanku in izglasovali sledeče: «Ukaz ZVU vključuje med člane upravnega odbora predstavnike ustanov, ki so zadru gam tuje, in med njimi predstavnike «Banke dela», tržaške občine in Province, ki si lastijo vodstvo nad ustanovo na osnovi fašističnega zakona. Te ustanove so dobile z ukazom večino in odločilen vpliv. Ukaz ZVU odvzema nadzornemu odboru možnost sklicati skupščine članov in ohranja to pravico samo ZVU. Poseg ZVU je nedemokratičen in naperjen proti interesom članov, zadrugarjev in delavcev na sploh, ker se tako odstranjujejo možnosti za demokratizacijo zadrug in za pomirjevalni vpliv, katerega zadruga lahko ima na trgu. Ukaz tepta zakone o lokalnem zadružništvu in se po svoji formulaciji lahko razlaga edino kot korak k preureditvi zadrug v moralno ustanovo in za odstranitev vsakega vpliva članov. Na osnovi teh ugotovitev člani protestirajo proti ukrepu ZVU in zahtevajo polno spoštovanje lokalnih zakonov. Poleg tega predlagajo, da se združijo razne skupine zadrugarjev in da si skupno prizadevajo za dosego sklicanja članskih skupščin.« Dobro bi bilo, če bi se res združili vsi zadrugarji ne glede na razne politične tendence v enotno fronto za ohranitev tržaških Delavskih zadrug in za obrambo zakonitih interesov delovnega ljudstva. Le skupni napori lahko privedejo do uspehov, in do ponovne osamosvojitve tega važnega delavskega podjetja. Predlog za razširitev amnestije na cono A Tržaškega ozemlja Izuedelo se Je, aa so sodne oblasti predlagale ZVU razširitev amnestije, ki je bila dodeljena v Italiji, tudi na področje A Tržaškega ozemlja. Počakati je treba, da se vrne polkovnik Donald Gray da bodo proučili zadevo. Zadnjo besedo pa ima general Win-terton, ker je potreben njegov podpis za razširitev zakona o amnestiji na cono A. Zdi se, da se bo to zgodilo kakor leta 1950., ko je bila v Italiji dodeljena široka oprostitev in je bila ta z odlokom generala Eddelmana razširjena tudi na področje A Tržaškega ozemlja Odgovor na to vprašanje ni težak. ZVU se je po svoji stari praksi popuščanja zahtevam italijanskih iredentističnih in šovinističnih krogov na škodo slovenskega prebivalstva tudi v tem vprašanju očitno pustila vplivati od teh krogov, k‘ so v trenutku, ko je bilo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu dograjeno, začeli z obsežnimi podtalnimi spletkami po raznih svojih emisar-sk ih kanalih, da bi preprečili izročitev poslopja Slovencem. Od podtalnih spletk so prešli sedaj tudi v odkrito ofenzivo, ki jo je najprej sprožil župan Bartoli v obč. svetu, včeraj pa še zagrizeni šovinist demokristjan Harabaglia, ko je (kot poročamo v poročilu o občinski seji) zahteval, da bodi poslopje dodeljeno italijanskim šolam. V tem smislu so iredentisti v občinski upravi pritisnili tudi na ZVU, o čemer poleg drugega priča izjava odbornika Sciolisa, da na svojo intervencijo od pristojnih oblasti še ni dobil odgovora. Potemtakem pri ZVU. sedaj razmišljajo, kako rešiti vprašanje, da bi bil evolk sit in koza cela?» Ce je tako, potem ne more biti iskrena izjava polk. Emergja, da je ZVU še vedno na stališču, da mora biti poslopje dodeljeno slovenskim šolam, in je zato tembolj upravičen sum, da je ZVU načelno pristala na zahteve italijanskih iredentistov in šovinistov, katerih cilj je škodovat i življenjskim interesom slovenskega šolstva. Toda za nas velja dana beseda in od ZVU z vso upravičenostjo zahtevamo, da jo brez odlašanja v celoti izpolni. Poslopje je bilo zgrajeno z denarjem, ki je bil nakazan samo za slovenske šolske potrebe in zato mora sedaj tudi služiti samo za slovenske šole Taka odločitev ZVU. pred leti je bila posledica priznanja, da so slovenske šole v primeri z italijanskimi glede prostorov v za- ko je bilo za italijanske šole v mestu zgrajenih več novih Zopet zastrupitev s plinom Zastrupitve s plinom se kar vrstijo zadnje čase v Trstu; žrtve so predvsem starejši ljudje iz revnih slojev. Večkrat gre le za nesrečno naključje, včasih pa za samomor. Zdi se, da med zadnje spada tudi primer 72-letne Fride Candellari iz Ul. Giu-liani 23, ki so jo našli v noči med ponedeljkom in torkom nekoliko po polnoči mrtvo v njenem skromnem stanovanju Ko se je neki stanovalec, Skd biva v isti hiši, vračal domov, je zavohal v drugem nadstropju plin. Takoj je zaslutil nevarnost in je hotel odpreti vrata, toda ni mu u-spelo. Obvestil je policijo, ki je vdrla v stanovanje, odprla okna in našla na pragu sobe truplo starke. Pravijo, da gre za samomor in da se je hotela Candellari rešiti na ta način težav življenja. Pred letom in pol ji je umrl mož Osvobodilna fronta OF DOLINA Okrajni odbor OF za dolinski okraj organizira za svoje člane silvestrovanje na sedežu v Dolini z začetkom ob 20. uri. Na sporedu so petje, godba, recitacije, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstop samo z vabili. Razna obvestila PRAZNOVANJE DEDKA MRAZA v IV. okraju Skednj, Kolonko-vec Sv. Ana bo danes 30. t m ob 14. uri v kino dvorani v Skednju z lutkovno predstavo. Vsi otroci so vabljeni in starši so dobrodošli. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR* Na izrečno željo članov bo danes 30. t. m. od 19. do 21. ure sestanek za zamenjavo znamk. Takoj po sestanku seja upravnega odbora. ( gledališče" verm) Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Wagnerjeve opere «Pae. sifal», ki bo za red «A» v parterju in na balkonih ter za red: «B» na galerijah v soboto 2. I. točno ob 20. uri. Opero bo dirigiral Herbert Albert, v glavnih vlogah pa bodo nastopali: Bernd Alden-hoff (protagonist) in Marta Noe-del, Hermann Uhde, Ludvvig We-ber, Alois Pernerstorfer. Zbor je pripravit Fanfanl, režira Carlo Piccinato. poslopij, ni bilo za slovenske I ?.° bolezni in je nato šole zgrajeno niti eno in je jZlv? ,. v yeRkj revščini; od število učilnic kljub poveča-1 nec*.eUe ni sploh zapustila nemu številu učencev ostalo | 3V°leSa stanovanja, nespremenjeno ali pa se je celo znižalo. Novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu bi s svojimi 24 učilnicami vsaj delno razbremenilo prenatrpanost šol v Ul. Lazzaretto Vecchio in drugod. Tako bi bila do neke mere, vsaj glede prostorov, zmanjšana privilegiranost italijanskih šol, ne glede na to, da se ta privilegiranost izraža še na vrsti drugih vprašanj, ki bi morala biti rešena v korist slovenskih šol, da bi se moglo govoriti o njih popolni enakopravnosti z italijanskimi. Z nakupovalko je izginila tudi ura Ottone Giustina, ki ima mesnico v Ulici Slataper 24, je včeraj dopoldne javil policiji, da je v ponedeljek ob 17. uri prišla v mesnico neka gospa in ga vprašala za pojasnila o cenah, nato pa je kmalu odšla. Sele tedaj je mesar zapazil, da je zginila zapestna ura, ki jo je bil pustil na mizi. Zaradi tega zelo sumi, da mu jo je odnesla neznanka. Policija je uvedla preiskavo. RAJ ,IR TRŽAŠKA OBČINA NAPRAVILA ZA SV. JAKOB ŠenilalteSssIfi predel šetietiiio s »J Ril iiajholj MHeinarjenih okrajev Vrednost vseh det znaša okoli 500 milijonov lir, toda od tega odpade 200 milijonov za asfaltiranje Istrsko ulice ter ista vsota za gradnjo’ nove šoie Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so prisotnim novinarjetp razdelili spisek del, ki naj bi jih v okviru občine izvedli pri Sv. Jakobu ali pa del v načrtu, ki jih bodo pričeli kmalu izvajati, iakoj v začetku moramo u gotoviti, da so v tem spisku zapopadena tudi dela preteklih let in manjša popravila , ki zaradi svoje malenkostne vrednosti pač ne bi spadala v ta spisek. °d® videti je, da so se v občinskem odboru potrudili in vnesli v spisek; vse, da bi na ta način pokazali vso skrb, ki naj bi jo občina gojila do šentjakobskega predela. Tako je na prvem mestu omenjeno popravilo šole v Istrski ulici, ki je bila v glavnem porušena med vojno, dalje asfaltiranje ceste in pločnikov v lil. Molin a Vento v ui. Moiin a . v,.,v . ter stranskih ulicah, gradnja postavljenem položaju in od I otroških igrišč za «Vatika- NEKAJ MISLI OB VOLITVAH ODBOROV ZA L. i954 Važnost tovarniških odborov za krepitev delavske enotnosti Kvernosf ločenega delovanja članov odborov glede na njihovo sindi kalno pripadnost- Odstraniti je freba sedanji proporcionalni sistem liste Smo v času obnavljanja tovarniških odborov, ki imajo ali bi vsaj morali imeti veliko važnost v delavskem življenju. zlasti v tovarnah in podjetjih. Prvi pogoj za njihovo uspešno delovanje pa je seveda enotnost. Prve volitve tovarniškega odbora za leto 1954 so bile v Tovarni strojev. Tu so delavci na pobudo Razrednih sindikatov, katerih člani so se udeležili volitev, napravili korak naprej k e-notnosti s tem, da so pri izbiri kandidatov upoštevali tudi njihovo predanost delavski stvari in sposobnost. To pomeni, da se delavci zavedajo, da cepitev sil po sindikalni pripadnosti le škoduje ter da je treba v tovarni sami predvsem upoštevati razredne interese, ki vežejo vse delavce. Tudi zanimanje in prizadevanje tovarniških odborov ČRPA za zagotovitev novih naročil je vsekakor pozitivno, saj kaže, da se člani teh odborov zavedajo, kakšna je njihova glavna haloga. Njihova dolžnost pa je, da se še odločneje postavijo v obrambo delavskih interesov v posameznih obratih, zlasti sedaj, ko nič ne kaže, da se bo položaj kaj izboljšal in ko je veliko število delavstva v pričakovanju dela. Člani tovarniških odborov se morajo zavedati, da delavci lahko po njih najposredne-je izražajo svoje zahteve in potrebe ter da je ta način najbolj demokratičen. Večini delavcev je namreč že postalo jasno, da sindikalna vodstva ne izražajo resnične volje delavstva, temveč mnogo bolj interese strank, katerim služijo. V sedanjem položaju sta namreč oba večja sindikata daleč od tega, da bi predstavljala razredne interese delavstva, ker sta popolnoma vprežena v strankarski voz. Prav zato so tovarniški odbori, ki imajo vsak dan neposredno opravka z delodajalskim pritiskom, vedno bolj pomembni, ker postajajo skoraj edini nosilci delavskih interesov. Volitve tovarniških odborov se Izvajajo vsaj navidezno v znamenju enotnosti, prav tako se tudi odbori nazivajo za enotne. 2al pa je v resnici drugače, V vseh večjih tovarnah so skupne volitve, nato pa delujejo člani takoimeno-vanega enotnega odbora ločeno po sindikalni pripadnosti ter se zbirajo in «uradujejo» celo y ločenih prostorih, To vsekakor ne more biti v korist delavstva kot celote v tovarni, ki ima popolnoma e-nake razredne interese. Zato je nujno, da se ta ločenost odpravi ter da bo imel tovarniški odbor enoten sedež, ker mora biti enotno tudi njegovo delovanje. V ta namen pa je treba tudi doseči, da bodo izvoljeni člani enotnega tovarniškega odbora resnično izraz volje vsega delavstva. Zato je treba odstraniti tudi sedanji proporcionalni sistem liste. Ko se to doseže, se ne bo več zgodilo kot na primer ob zadnjih volitvah odbora v Tovarni strojev, ko je moral kandidat, ki je dobil nad 700 glasov, prepustiti mesto drugemu, ki je dobil samo 385 glasov, to pa le zaradi tega, ker so upoštevali proporcionalnost list. Važnosti tovarniških odborov ne bomo nikoli dovolj poudarili, zlasti za krepitev e-notnosti, ki se ustvarja prav na bazi med delavstvom na kraju dela. Za dosego enotnosti pa so najboljše konkretne akcije za katere mora dajati pobudo predvsem tovarniški nom» in ob Ul. Orlandini, zgraditev novega mostu v Ul Orlandini, napeljava filo-busne proge št. 1, popravilo Ul. Orlandini, ureditev in asfaltiranje Istrske ulice od Ul p. Veronese do Largo Ba-iamonti in asfaltiranje od tega mesta do Trga Valmaura. Na dražbi je bilo tudi že delo za zgraditev novega šolskega poslopja s 24 razredi in vsemi potrebnimi kabineti, telovadnico itd. ter delo za zgraditev novega javnega stranišča Poleg tega je še v načrtu popravilo javne pralnice ter cerkve in prostora okoli cerkve pri Sv. Jakobu. Po teh podatkih znaša vrednost vseh del (brez tistih, ki zadevajo ACEGAT) več kot 500 milijonov lir. Številka je na videz visoka, toda če upoštevamo, rta bo nova šola, ki jo bodo šele pričeli graditi, veljala 200 milijonov lir ter da bo ureditev in asfaltiranje Istrske ulice veljala nadaljnjih 200 milijonov lir, tedaj od te vsote navsezadnje le malo ostane, Dejstvo je, da je Sv. Jakob še vedno eden izmed najbolj zanemarjenih okrajev, saj je nešteto večjih in. manjših del, ki vpijejo po popravilu. Nemogoče ulice, razriti pločniki, zanemarjena in pomanjkljiva električna razsvetljava itd., vse to že na prvi pogled priča o veliki «skrbi» občinske uprave do šentjakobskega predela. Zato bi bilo prav, da bi občina posvetila . več pažnje Sv. Ja/kobu, saj je prav gotovo najbolj gosto naseljen mestni okraj, kjer živijo delovni ljudje in imajo iste pravice kot oni v strogem centru ali drugih bogatejših predelih. Rossettl. 16.00: ((Dogodivščine Petra Pana», Walt Dišneyev film in: »Dežela medvedov*. Excelsior. 15.00: «Eili», L. Caron, M. Ferror. Nazioaale. 16.00: «Dogodiščine Petra Pana», Walt Disneyev film in: «Dežela medvedov*. Filodrammatico. 16.00: «Nevihte nad Korvgoms, S. Hayward, R. Mitchum. Arcobaleno 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija)), V. De Sica, G. Lollpbrigida. Astra Rojan. 16.00: «Brez zastave* V. Gioi, M. Serato. Auditorium. 15.00, 18.30, 22.00: «Quo vadis?», R. Taylor, D. Kerr Grattacielo. 16.00: « Moški imajo rajši plavolaske*, M. Monroe, J. Russel. Alabarda. 16.00: «Luisianski pustolovec*, T. Power. P. Laurie. Arkston. 16.00: (iZaročenkčn oče», S. Tracy, J. Benoett. Aurora. 16.00: «Saloma», R. Hay-vvorth, S. Granger. Armonia. 15.30: »Vojvoda in plesalka*^ J. Kent, J. Donald. Garibaldi. 15.30: «Kapitan fantazma*, F. Latimore, A. M. Sandri Ideale. 16.00: «Ljud}e mrmrajo*, Impero. 16.00: «SaR>ma», R. Hay-worth, S. Granger. Italia. 16.00: «Zbogom, lepa gospa* A. Arnova, A. Franciolli. Viale. 16.00: «Krik Siouxov», C. Moore. Kino ob morju. Danes zaprto. Massimo. 15.30: «Cena dolžnosti*, E. Parker, ‘R. Taylor. Moderno. 16.00: «Roman mojega življenja*, L. Taioli. Savona. 15.00: «Druga zastava*, C. Wilde, S. Coehrao. Vittorio Veneto. 16.00: «Parada sijajaif, E. Pinza, R. Peters. Azzurro. 16.00: ((Gusarji z Barra-cude»„ R, Caroerojj, a., Mara,, Belvedere. 16.00: «Robin Hood In tovariši iz gozda*. Marconi. 16.00: «Napad apašev*, R. Joung. Novo cin«. 16.00: »Ultimat zemlji* P. Neal, H. Marlow. Odeon. 16.00: ((Blagoglasno mesto* M. Fiore. Radio. 16.00: «Rdeča avtokolona*, J. Chandler, A. Nicol. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: Inženir Mer ril Edvvin VVootf in gospodinja Livia CorMnotto, električar Lučjo Mlnca in prodajalka Anita Opara, pek Egone Di Stamo in gospodinja Giulia Rajnani. knjigovodja dr. Alfred Metlika in uradnica Nerina Bench. prodajalec Lucio Ronoelll in šivilja Ma-ria Scaramella, železostrugar Vi-to Antonio De Santis in delavka Anna Rosa Falconetti, delavec Carlo Trevtisan in delavka Lucia Sfrecola, mizar Franc Zeleznič in šivilja Pecchiar Nerina, uradnik Carmine Delise in uradnica Ar-manda Cblvilo, fiiniancar Leo Mor. terra In uradnica Nidla Corna-chin, mizar Elio Tedesco in delavka Jolanda Kerbavac, težak Sergio Cocolo in gospodinja An-tonletta Blanco. UMRLI SO: 75-letna Paola Bel-lian vd. Rabusin, 56-letni Giovan ni Polacco, 50-letna Elvira Pregare por. Marušič. 35-letna Guer-rlna Delta Mattia por. Lenardon, 78-letna Maria Plani por. Urizzi, 78-1 etni Giacomo Urizzi, 55-1 etn i Umberto Bonnes, 5 5-1 e t rit Josip "»v"0'’’ R‘ " b„V, svilnim | JosIpT’ Feiro^a, J°40-letn S »vnanjem pridobil zaupanje I ottaviani, 91-letna Ivanka Volk vsega delavstva, 1 Boi« por. Semiic. SREDA, 30. decembra 1953. JKiOSLOVAŠbKA CONA T K Si 'J' A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.00, 19.00 i,n 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pre-gled Lisica; 11.00 Šolska ura: Mati narava pripoveduje; 11.30 F. Chopin: Klavirski koncert op. 11 v c-molu - Pianist A. Rubinstein in londonski simfonični orkester; 14.30 Od Triglava do Jadrana; '4.40 Domači zvoki; 17.00 Z zabavnimi orkestri po svetu; 17.40 Dalmatinske in srbske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 181.5 Pester spored operne, baletne, operetne, reviiske in filmske glasbe; 21.00 Steibech «Polen-tarska polica*: 21.30 Festival zabavne glasbe; 22.30 Jugoslovanske narodne pesmi; 23.00 Poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K M r II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.C0 Pestra operna glasba; 13.30 Gershwin: Ame-rik&nec v Parizu; 14.00 Valčki in t tn «Esso Standard«), ki sta zaposlevali skupno 1.017 delavcev in u-službencev Vendar ti dve ve. liki podjetji pravzaprav ne spadata v okvir industrijskega pristanišča drugače kot popolnoma formalno, saj sta obe čistilnici mineralnega olja nastali že pred vojno in hj na njih delovanje ustano-malo vitev pristanišča niti vplivala. ,. .. Res novih je 19 podjetij ki skupno zaposlujejo 000 de lavcev in spadajo skoro vsa v kategorijo «mala industrija ». Podjetja, ki so trenutno že dograjena in v pogonu so sledeča: eColorificio Sard i» — »B1 scottificio Vidiz» — «Coafe’ zioni MA-CO» — «DiI/i» (pro. izvaja roloje) — eMacinazio ne Triestina« — «Cominott (parketi) — Gherubini c t comp Tac coni« (vezane plošče) ' eOrion Petrochimica« (zaklopke za petrolejsko industrijo) — «Ferrtera e Tra-fileria Triesten — SIAT (transportna delavnica) — «Mullich e Lorenzetti« (testenine) eCotonificio Giusto« — eFarmalabor« (farmacevtski proizvodi) - aVega« (pasta za parke te m ostala loščila) — «Petroso 1» (derivati iz petroleja) - «C|teci» (zaboji) — «DDT LibertV« — «Cartacel» (zavoji iz- papirja) «Rossi« (popravi jalnica motorjev). . 2j/orni spisek se nanaša na že 'dograjena podjetja, ki zaposlujejo skupaj okrog ol)U oseb. Daleč pomembnejša pa je ona industrija, ki se gradi in ki naj bi zaposlovala 1100 oseb Pri nekaterih tovrstnih podjetjih se ustavimo Nekoliko podrobneje; ITALCEMENTI: «Vestmk», katerega izdaja uprava tržaškega industrijskega pristanišča je v posebni številki, posvečeni izključno polaganju temeljnega kamna tega novega velikega industrijskega ob. jekta prinesel tudi sledeč važen odstavek; uTržaška cementarna bo zgrajena v treh fazah. Prva bo gotova med 1952. letom» V zgoraj že omenjen*"* poročil u predsednika industrijskega pristanišča o stanju J6, novembra 1953 pa tanko nih del in na koncu prav sramežljivo: sV pričetku leta jusj bodo pričeli s poskuš-njami, da bodo lahko nato prešli na efektivno proizvodnjo.«,., Pa celo ta stavek je predsednik pristanišča izrekel pred političnimi dogodki o-krog 8. oktobra, k_o_ so se še odvijala v pristanišču vsa dela normalno brez vsakih zaprek Po znanem anglo-ame-riškem sklepu pa se je v Zavljah ustavilo vse delo, razen najnujnejšega in prav tako tudi delo pri dograditvi in montaži cementarne. Po lem datumu je bilo stanje v pristanišču tako, do je bil predsednik ustanove prisiljen moledovati za posebne apolitične garancije». Vsa ta dejstva govore, da zamuda pri gradnji največjega (točneje, edinega velikega) podjetja v Zavljah ni nastala iz tehničnih, temveč politično . gospodarskih razlogov Obenem pa govori ta občutna zamuda o malem zaupanju v bodočnost pristanišča in o skromnih gospodarskih _ možnostih, katere nudijo številne davčne in fiskalne olajšave odobrene od ZVU. Ni namreč slučajno, da je v Zavije prišlo samo eno večje industrijsko podjetje in še. manj je slučajno, da spada tudi to podjetje v okvir 1RI in je torej v resnici del italijanskega državnega kapitala, ki se v takih primerih le malo briga za proizvodne stroške in gospodarske možnosti, saj plačuje deficit državni proračun. «Consorzio industrie fiam-miferi«: Tudi la konzorcij je zaostal s svojo gradnjo tako, da so dokončane le stavbe in čakajo vsi stroji na montažo. Govori se, da so ustavili pri tem obratu po 8 oktobru vsa dela. <(Krafstack» spada med ona številna nesrečna podjetja, ki so morala že zgrajena po si- li razmer menjati svojo podobo. V začetku so h oteli delati v tem podjetju vrečke iž papirja avstrijskega izvora, toda so morali opustiti vse take načrte zaradi nepremostljivih težav pri uvozu surovin. Zato so preusmerili proizvodnjo v kovinske mehanične izdelke. Upajo, da bodo vse naprave končane do konca tekočega leta. Podjetje bo po načrtu zaposlovalo okrog j00 delavcev. «C itecis namerava proizvajati zaboje za embalažo različnih tipov namenjene skoro izključno za izvoz Podjetje bo svojo aktivnost pričelo v starih in napol podrtih stav- Zadnji dve leti, zlasti pa konec lanskega leta so se pokazale žalostne posledice državno-kapitalističnega reda, ki ga je Češkoslovaški vsilila SZ. Na vsedržavni partijski konferenci, ki je bila od 16. do 18. decembra lani, je Gott-wald v poročilu o gospodarskih težavah poudaril, da jih je treba pripisati ((hitrejšemu naraščanju potreb kakor narašča proizvodnja, in sicer potreb industrije kakor tudi prebivalstva«. Dalje ((znatne neskladnosti v razvoju posameznih industrijiskih panog, v glavnem neskladnosti med surovinsko in energetsko bazo ter predelovalnimi industrijskimi panogami« in ((neskladnosti v posameznih industrijskih panogah«. Krivdo za takšno stanje so takrat v glavnem valili na bivšega vlada je morala nastopiti z orožjem. V začetku je nastopila strogo in izdala uredbo, po kateri morajo izročiti ((javnemu tožilcu« vsakega delavca, ki v štirih izmenah neupravičeno ne pride na delo. Predsednik republike Zapotocky je 1. avgusta govoril delavcem na Kličevskem jezu pri Kladnju in njegove besede so bile zelo zmerne. Očitno je bilo, da se je vodstvo odločilo za popuščanje, ker je bil položaj v deželi takšen, da bi lahko vsak nadaljnji pritisk povzročil še hujši odpor. Zapotocky je obljubil, da bo vlada poskrbela, da se bo življenjski standard hitreje dvigal, da bodo tovarne izdelovale več blaga za široko potrošnjo. Napovedal je tudi bolj liberalno politiko nasproti kmetom, češ generalnega sekretarja KPC | da ni dobro ustanavljati za-’ ; -- druge «po upravni in zakono- dajni poti«. Klanskega in tiste, ki so jih skupaj z njim 15 dni pred partijsko konferenco ustrelili, Hrati je vlada Češkoslovaške obljubila, da se bo po likvidaciji ((zarotniške tolpe Slan-skega« stanje hitro izboljšalo. Toda dokodki, ki so sledili letos, zlasti po Stalinovi smrti, so to ovrgli in dokazali, da je na Češkoslovaškem kriza sistema hujša in globlja, kakor bah bivše vGaslini«. Sedaj za- bi človek mislil. poslujejo okrog 60 delavcev «Vetrcria triestina«: Groba gradbena dela so končana in montirajo veliko talilnico, ki predstavlja bistuen del podjetja. Montažo izvršuje ameriški strokovnjak, predstavnik tvrdke, ki je dobavila o-premo. Podjetje bo zaposlovalo okrog 100 delavcev in bi moralo pričeti delovati proti koncu tekočega meseca. «Pastificio Mullich et Lorenzetti«: Obe stari tržaški tovarni testenin sta se združili in preselili svoje obrate v Zavije. V tem primeru je težko govoriti o novem podjetju, ker imamo opravka v bistvu s selitvijo, katero so pospešile razne finančne u-godnosli Istočasno pa so tudi abnovtli naprave tako, da so sedaj izredno moderne in da proizvajajo ob nizkih proizvodnih stroških. dSalumificio Triestino«: To podjetje je prevzelo poslopja bivše tovarne malih žarnic »FLENT«, ki je bila dvakrat prisiljena iti v likvidacijo, čim se je preselila iz Trsta v žaveljesko industrijsko pristanišče Poleg zgoraj omenjenih podjetij grade, odnosno dokončujejo še sledeča: «A- TLAS« (okrog 40 delavcev — izdelki iz železa in cevi), eCantiere G. Sboccheli« (po- Da je kriza reš huda, je najprej potrdil drastičen u-krep. ki ga je storila češkoslovaška vlada junija, ko se je odločila za denarno reformo. Zaradi pretiranega pospeševanja težke industrije na račun SZ in v škodo lahke industrije je nastal na notranjem trgu kritičen položaj Razmerje med denarnimi in blagovnimi skladi, zlasti skla. di blaga široke potrošnje predvsem živil, je deželo čedalje bolj potiskalo v inflacijo, ker je bilo denarja v obtoku mnogo več, kakor ga je lahko sprejel trg. Posledice denarne relorme Da bi se temu ognila, se je vlada odločila za denarno reformo. Hkrati so odpravili sistem zagotovljene preskrbe in uvedli enotne cene. Vse to je neposredno prizadelo delovne ljudi. Z reformo so jim ne le vzeli prihranke, marveč so tudi nove cene mnogih potrebščin dejansko v primerjavi s prejšnjimi narasle. Podražil se • je na pr. sladkor, meso. tekstilno blago. Z reformo so se ognili inflaciji, ne pa tudi odkritemu in množičnemu ogorčenju delovnih ljudi. V začetku junija so v Plznu, Brnu, Ostravi, Pragi in drugih mestih izbruhnile demonstracije in Obsodba gospodarske politike V septembru je personalno znatno spremenjena in reorganizirana češkoslovaška vlada objavila tudi deklaracijo, čeprav še dokaj sramežljivo, vendar pa je v njej obsojena petletna gospodarska politika in napovedanih več «novih smeri«. Deklaracija ponavlja da se gospodarstvo zapleta v neenakomeren razvoj med posameznimi gospodarskimi panogami, zlasti med industrijo in kmetijstvom. Ze v novoletnem govoru 1952 je Gott-wald rekel, da je bila leta 1951 industrijska proizvodnja za dve tretjini večja kakor leta 1937. Da pa se «kmetjiska proizvodnja še zmeraj giblje na predvojni ravnd«. Dve leti pozneje deklaracija ugotavlja, da se je industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1948 ((podvojila«, kmetijska proizvodnja pa še ni »presegla predvojne ravni«. Prvikrat so odkrito priznali, da so nekatere načrte v težki industriji «postavili previsoko«. Sklenili so, da bodo že letos zmanjšali splošni obseg investicij za 16,1%. Razen tega bodo zavrli razvoj izdelovanja strojev. Posebno pozornost so posvetili kmetijstvu. V sedmih točkah so našteti ukrepi, ki jih je treba storiti za povečanje kmetijske proizvodnje. Razen povečanja investicij, revizije odkupnih norm ter delnega zvišanja odkupnih cen in cen kontrahiranja je država nudila «pomoč» tudi individualnim gospodarstvom, vključevanje v zadruge je postalo ((prostovoljno«, spregovorili so tudi o «reviziji organiziranja mobilizacije de- lovne sile na kmetijskih področjih in o tem, da bodo takoj ustavili organizirano mobilizacijo delovne sile v obmejnih področjih, kjer delovne sile primanjkuje«. Zares, če bi šlo za agrarno deželo in z domnevo, da se ti ukrepi uveljavljajo, bi lahko rodili zaželene sadove. Ne smemo pa pozabiti na več dejstev, zlasti, da je bila Češkoslovaška izrazito industrijska dežela, po kmetijski proizvodnji in donosu ter po mehanizaciji pa je bila v povprečju med najnaprednejšimi. Zdaj se je njena industrijska proizvodnja podvojila. kar pomeni, da je znatno naraslo tudi število mestnega prebivalstva. Češkoslovaška nima večjih področij neobdelane zemlje in v tem oziru ne more doseči večjih uspehov. Razen tega vlada ni pozabila poudariti, da vsi napovedani ukrepi ne pomenijo, da ne bo več pripisovala glavnega pomena težki industriji, ker je na njej zlasti zainteresirana SZ. In tako zadevajo češkoslovaški voditelji na hudo krizo sistema ter iščejo ukrepe, da bi odstranili posledice, da pa bi bistvo sistema, kar pomeni tudi podrejenost koristim SZ, ostalo nedotak njeno. Strojno - troktorske postoje orodje birokracije za izkori ščanje kmeti V kakšen vrtinec protislovij so se zapletli je pokazal plenum centralnega komiteja KPC od 3. do 5. t. m. Posvečen je bil vprašanjem ideološkega, množičnega, političnega in organizacijskega dela stranke; vprašanjem volitev v ljudske odbore in pripravam na deseti kongres stranke. Predsednik vlade fiiroky je govoril o pomenu volitev in kongresa. Ko je govoril o neposrednih nalogah, za katere je treba mobilizirati Cehe in Slovake v predvolilni in predkongresni kampanji, jih je naštel takole; Prvič zagotoviti skladni razvoj narodnega gospodarstva, drugič, doseči odločen preokret kmetijske proizvodnje in tretjič, zagotoviti zboljšanje gmotne in kulturne ravni delovnih ljudi. V duhu teh napotkov, pravi Si-roky, bo sestavljen tudi načrt za prihodnje leto. Ce prištejemo k temu še, da je rekel; »investicijski načrt smo skrčili, da bi zagotovili nje govo realnost in določili pravilni delež investicij v nacionalnem dohodku« — tedaj postane jasno, da se bo novi petletni načrt začel uresničevati šele leta 1956. Očitno so določili dve leti za odstranitev gospodarske krize in izpolnitev še neizpolnjenih nalog iz prve petletke, za poskus, da bi odstranili neskladnost, povečali kmetijsko proizvodnjo in izboljšali življenjski standard. Kako pa to namerava češkoslovaško vodstvo storiti? Iz poročila Širokega lahko to samo slutimo. Rekel je, da so glavne tri stvari: likvidacija prevelikih zalog v podjetjih, ekonomičnost in večja skrb za investicijsko graditev. Za povečanje kmetijske proizvodnje je na prvem mestu poudaril vlogo strojno-traktorskih postaj, tega zelo važnega orodja v rokah birokracije za izkoriščanje kmetov. Ko je govoril o nalogah novih ljudskih odborov, kot organov «državne oblasti« (bog ne daj ljudstvtflr ■' je*‘-med, prvimi naštel »zagotovitev uspešnega odkupa« in kakor pravi Siro-ky, se lahko Cehi in Slovaki mirno posvete ((ustvarjalnemu delu«, ker se njihova «svoboda in neodvisnost naslanjata na SZ«. V okvirih državnega kapitalizma, ob strogem čuvanju njegovega bistva torej nameravajo odstraniti posledice, ki jih je povzročil ta sistem in celo pri tem niso povedali nič originalnega, ker so vsi ukrepi «nove smeri« kopije tistega, kar so že storili ali kar delajo v SZ. BOŽIDAR KICOVIC brambo tega dela' sveta. V ta namen hočeta izkoristiti tudi tržaško vprašanje, Poskusi Moskve Moskovski časnik «Izvesti-ja» je dal jasno vedeti, da pozdravlja tržaško krizo, ker upa, da bo le-ta balkanski pakt oslabila. »Ostra protislovja med Turčijo in Grčijo ter med Grčijo in Jugoslavijo, ki so v okviru tega pakta, povzročajo v Washingtonu neprikrit bes. Italijansko-jugoslovanski antagonizem, ki se je v zadnjem času zaostril v zvezi s tržaškim vprašanjem, sodi med glavne težave, ki ovi rajo uveljavljanje agresivnih načrtov ZDA na Balkanu. Tako pišejo «Izvestija». Ce to prevedemo na običajen jezik, pomeni, da si sovjetska politika glede tržaškega vprašanja prizadeva, da bi položaj čim bolj skalila, povezala to krajevno vprašanje jugoslovansko-itali-janskih odnosov z drugimi mednarodnimi vprašanji, čimbolj skalila odnose med Jugoslavijo in zahodnimi državami, kakor tudi odnose na Balkanu, skratka, da bi tržaško vprašanje izkoristila v svoji splošni politiki slabitve in izpodkopavanja obrambnih naporov svobodoljubnega sveta. Zato je SZ tudi sprožila tržaško vprašanje pred Varnostnim svetom in v tej smeri je tekla tudi vsa diplomatska dejavnost sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu. Se ta mesec bodo vzpostavili neposredno daljnopisno zvezo med Jugoslavijo in Nizozemsko, kot zadnjo v vrsti zvez, 5 katerimi se je letos jugoslovansko daljnopisno o-mrežje povezalo z evropskimi državami. Prva zveza je začela delovati letos maja z Nurnbergom v Zah. Nemčiji, ki sedai deluje po treh kana lih in je brez dvoma najvažnejša zveza s tujino. Poleg te so letos napeljali neposredno zvezo z Avstrijo, Švico, Anglijo in Dansko. Po izjavi strokovnjakov je jugoslovansko daljnopisno o-mrežje že sposobno povezat Srednjo Evropo z balkanskimi deželami in Bližnjim Poskusi Rima Toda na isti črti je tudi današnja politika italijanske vlade. Tudi ta skuša tržaško vprašanje povezati z drugimi mednarodnimi vprašanji in ga izkoristiti kot sredstvo izsiljevanja Zahoda, in sicer zato, da bi z izsiljevanjem dosegla slabitev in izpodkopavanje obrambnih naporov na Balkanu. V tem je tudi smisel italijanske vladne teze, da »sodelovanje ni mogoče, dokler tržaško vprašanje ne bo rešeno«, kakor tudi teze, da je treba vsako nadaljnje delo pri krepitvi evropske obrambe «pogojno povezati z rešitvijo ~ tržaškega vprašanja«. (Pod ((rešitvijo« tržaškega vprašanja pa si Rim seveda predstavlja izpolnitev vseh italijanskih zahtev). Zelo značilno je pisanje poluradne italijanske revije «Esteri», ki poudarja, da bi morali «proučiti stališče beograjske vlade do Zahoda«. «Tudl z zgolj vojaških vidikov ima lahko Jugoslavija za atlantsko skupnost določen pomen samo, če bo neposredno ozko povezana z Italijo. Toda gre še za nekaj drugega in važnejšega. Države atlantskega pakta morajo danes odgovoriti tudi na precizno vprašanje: doklej lahko zaupamo v jugoslovansko sodelovanje... Iz odgovora, ki ga bodo predstavniki atlantskih držav dali na to vprašanje, je treba nujno povzeti sklepe o nadaljnji smeri njihove akcije proti Titovi Jugoslaviji«. Revija «Esteri» ne skriva, da je sedanja italijanska vlada proti krepitvi evropske obrambe in v zvezi s tem tudi odločno proti krepitvi obrambe na Balkanu, vse dotlej, dokler ne bodo rešili tržaškega vprašanja«. Razdiralna politika Da pri tem ne gre le za pisanje posameznih časnikov, priča tudi praksa Pellove vla- Vzhodom z daljnopisniškimi -Wad(t,jevanjc na strayn) linijami. Kakšen sporazum z državo hoče Vatikan v Waw (06 ratifikaciji konkordata med 2. Ta načela so osnova blaginje družin in naroda: po- polno priznanje cerkvene poroke, edino krščanska vzgoja mladine, svoboda Cerkve pri izvrševanju njenega apostolata«... Zato pa je bilo jasnejše glasilo španske Katoliške akcije kordsd * kot ^dokument'‘svetov- španskega režima, se ni čudi- pričujejo bolje in Jasneje da- °nJ ki more služiti ti: mednarodni tisk si je sko- našnjo mednarodno politično nega pomen , __ „ (»m »a i* Franco vlogo vatikanske kurije, ki skupno z najbolj reakcionarnimi krogi predvsem v ZDA, nudi moralno in materialno podporo vsem tistim silam, ki se hočejo boriti proti svobodi človeka za duhovni in fizični totalitarizem sodobne družbe. Posebej v španskem primeru pa gre še za načrtno taktiko v viseh povojnih letih, da na »krščanskih principih in za katoliške ideale« doseže popolno vsaj mednarodno pravno (mo-ialno prav gotovo nikdar!) re- vsem drugim katoliškim narodom za vzorec«. Artajo, španski zunanji minister, ob povratku po podpisu v Madrid: »Novi konkordat je formalno in pismeno ugotovljena konse-kracija vlade, ki je za popolno sodelovanje med Cerkvijo in državo, kakor je to v Španiji vzpostavil general Franco«. Sam fašistični diktator Franco poudarja v poslanici, ki jo je ob priliki ratifikacije konkordata 27. X. 1953 poslal Piju XII., da pomeni ta sjoora-zum «največji uspeh katoliške Cerkve. Katoliška Cerkev je bila vedno temeljni kamen na. še države, cerkvene oblasti pa so bile vedno prepričane v katoliško bistvo falangisticnega gibanja*. Končno tudj Herder Korrespondenz v že citiTani številki prepričljivo zagotavlja: «Ako španski vladni krogi govore o neki »posvetitvi« ti: mednarodni tisk si je sko-raj edini v tem, da je Franco s konkordatom dosegel pomemben prestižni uspeh. «Le Monden ga Imenuje celo za največjo zmago režima po končani državljanski vojni (29. 8. 1953)... Ako ima Franco sedaj bistvene liturgično kanonske kraljeve privilegije, potem to pomeni, da se je zato moralno okrepilo njegovo stališče do vernega ljudstva... V inozemstvu pa, kolikor tam razmere razumejo in pravilno ocenjujejo, ne bodo podcenjevali dejstva, da bo popoln sporazum med Vatikanom in Madridom čustveno še močneje navezal na domačo deželo 3* odstotkov katoličanov sveta, ki imajo španščino za svoj materinski jezik« (vise podčrtano v posameznih citatih podčrtal pisec!) Citirane izjave in komentarji prav gotovo nedvomno iz- sko» moč Je postala prav tako verska, kakor tudi državljanska dolžnost«. Podpora Vatikana generalu Francu in reakcionarnim silam v Španiji v zgodovini te dežele pravzaprav ni nič novega. »Konkordat 1953» je 'le najosnovnejši javnopravni odraz sicer dolgega in pristnega sodelovanja Franca s Pijem XI. ir. Pijem XII. Katoliška cerkev si morda tudi ni nikjer prizadevala nadzirati vseh oblik narodnega življenja skozi vsa stoletja kot je to delala v Španiji. Od zgodnjega habilitacijo španskega diktator- srednjega veka pa do danes je ja, ki se je kljub javni kolaboraciji z Mussolinijem in Hitlerjem v borbi proti svobodoljubnemu človeštvu in moralni kompromitacijl fašistične ideologije, po drugi svetovni vojni uspel obdržati na oblasti. II. »Sodelovanje v taki obrambi zoper tako »satan- cijo navajam le nekaj »cerkvenih dokumentov«. Papež Pij XII. je po vatikanskem radiu 17. aprila 1939 poslal Francu in ostalim uničevalcem republike naslednjo spomenico: »Z velikim veseljem se o-bračam na Vas, dragi sinovi katoliške Španije, da Vam izrazim svoje očetovske čestitke kot darilo miru in zmage, s katerim je Bog kronal krščanski heroizem Vaše vere in dobrodelnosti, ki sta se pokazali v tako velikem in plemenitem trpljenju... Z značilnostmi svojega najbolj plemenitega duha, s širokogrudnost-jo in odkritosrčnostjo se je španski narod dvignil v obrambo idealov vere in krščanske kulture, ki sta globoko zakoreninjeni v bogati španski zemlji. 'Kot znamenje bogate milosti podeljujem Vam, dragim sinovom katoliške Spani- bila v tej deželi najmočnejša sila, ki je oblikovala kulturne, socialne, ekonomske in politične spremembe. Njena »zasluga« je predvsem, da je bila spomladi leta 1939 uničena mlada demokratična španska republika. To izpričujejo ne-številai dokumenti. V ilustra- je, voditelju države in njego- vi visoki vladi, gorečemu epi-skopatu in požrtvovalnemu kleru, herojskim borcem in vsem vernikom svoj apostolski blagoslov«. V naslednjih mesecih so številni «španiski branitelji Cerkve« odšlj na romanje v Rim, da se zahvalijo papežu za vse, kar je storil zanje, Junija 1939 je Pij XII. sprejel 3000 španskih Francovih vojakov, ki so prišli v Italijo, da proslavijo zmago skupno z italijanskimi fašisti. Ob podelitvi ((očetovskega blagoslova« je ij XII. izrecno naglasil, «da so se borili za zmagoslavje krščanskih idealov« in da so mu «kot branilci vere prinesli neskončno tolažbo«. (P. S. Ali na enak način Pij XII. spre-je med narodnoosvobodilno vojno nekajkrat skupine usta šev? UstaiSki list «Hrvatski narod« z dne 5. 9. 1943 je v zvezi z nekim takim sprejemom zapisal, «da se je Pij XII. raz-govarjal s skupino ustaških orožnikov zelo prisrčno in izjavil, da «pozna poglavnika dr. Ante Paveliča«. Blagoslovil je njih in njega«). Tudi v naslednjih letih so znani španski fašisti v različnih misijah obiskovali papeža in druge vatikanske prelate. Najodličnejši med njimi je bil Francov svak Serrano Suver, velik prijatelj Hitlerja in Mussolinija. Dne 20. junija 1942 je tega »odličnika« papež osebno odlikoval z velikim križem reda Pija IX. Obenem mu je dal blagoslov za Španijo in generala Franca ki je »zaslužen za Boga in Cerkev« (Bilten špan. .skih študijev). Vsi navedeni podatki seveda dokumentirajo le izraze zmagoslavja in prisrčnosti vatikanskih prvakov nad razvojem dogodkov v Španiji. Vloga Vatikana v samem toku državljanske vojne predstavlja I. OKRAJ - TRST — Ukmar 100, Viutti Giuseppina 300, Žagar 400, Grahor Antonija 100, Deangeli 200, Rudež 200, Gomizel Fioretta 200, Pecher Marija 100, Pahor Angelo 300, Škrinjar Štefka 100, Ferluga Marija 100, Saksida Josipina 100, Kučit Danica 100, Colini Marcela 300, Polduzzi Ema 200, Okretič Antonija 50 Nini 1000, Pošta 1000, Mašera 1000, Tončič 1000, Tonsa 100, Ciak 300, Slobec 200, Pizzi 1000, Lojzka P. 300, Franka Depiero 500, Kompare 300, Tavčer 700, Sirca 500, Sferza 300, Hrovat 100, Vertovec 400, Lakovič 100, Sturem Elda 100, Ščuka 300, Pečar Marija 200, Bucik Terezija 300, Pečar 150, Bucik 200, Faganel Lojska 100, Vitez 500, Turk Minka 200, Semen Adrijan 300, Rogelja Valerija 100, Filipčič 50, Fabjan Judita 200, Pirc Bernarda 300, Sancin Evgen 100, Košuta Marija 200, Coretti Milena 200, Turk Filip 100, Rudež Cecilija 150, Terbisan Jakomina 100, Terbisan Ana 100, Siviz Ana 100, Kovač Marija 200, Kovač Ana 100, C. M. 5000, A. Starc 500, N. N. 1000, N. N. 5000, N. N. 500, Spanger 300, Čermelj 150, Kerševan Veronika 200, Bandelj Ivan 500, Vatta Tina 250, Kravos Milly 250, Perovšek Antonija 200, Furlan Dora 300, Mersini Nina 150, Cam. panialli Giustina 300, Rustja Emilija 200, N. N. 200, Tau-čer Anica 200, Skerlavaj Av-relija 1000, Piščanc Giusto 500, Riščanc Bruno 200, Piščanc Lidija 100, Piščanc Anica 300, Piščanc Santina 200, Piščanc Boris 300, Rigotti Miranda 200, Bole Rina 300, Vogrič Marija 200, Volpt Franko 500, Ferluga Marija 200, Ferluga Giacomo 100, Piščanc Dario 200, Piščanc Anton 100, Piščanc Roža 100, Piščanc Jožef 200, Ščuka Marjeta in Antonija 500, Vol-pi Franko 200, Černilogar Dorina 300, Giugovaz Otilija 150, Prunk Rihard 500, Gro-paiz Flavio 500, Kobal Franc 100, Strekelj 600, Rudež 200, Pernarčič 200, Pernarčič 200, N. N. 500, Pisani 300, Brišček Antonija 200, Ferluga 200, Spacal 100, Volčič 100, Suman Angela 300, Pahor Slavka 100, Saksida Bogomir 250, Faganel Josip 100, Jerman J. 500, Starec Stanko 500, Ukmar Karlo 500, Hrovatin Just 100, Pfeifer G. 500, Žitko Bogomir 100, Šlibar Miroslav 1000, Škrinjar Dragotin 500, Furlan Branko 500, Sancin Kazimir 1000, Cesar Franc 500, Doljak Danilo 500, Cunja Karel 500, S. P. 100, Trampuž Mario 1000, Vremec Angela 500, Perko Mila 1000, Kati Kofol 100, Bole 300, Poropat Marija 200, Foschi Ivanka 200, Jeretina Ivan 100, Rebula Alojz 100, Namar Zora 200, Hrovatin 150, Kralj Karla 300, Jerič 300, Luin 5000, Bordon Pino 1000, S. K. 1000, D. D. 2500, N. N. 200, N. N. 500, S. V. 400, I. K. 1000, B. D. 300, B. L. 500, Urdih 300. Gustinčič Ivan 1000, Cesar Mihael 200, Dolce 100, Hotež Ivan 200, Kos Jožef 500, Vouk 200, Mo-ženič Jožef 100, Parovel Jože 100, Pobega Josip 100, Logar Franc 200, M. Blažina 500, Gerdnia Lojzka 200, Zega Dora 500, Dekleva Kristina 300, V. Selj 100, Zorzut Marija 100, Lisjak Ratislava 100, Ra-doška 100, Korošec Ana 100, Križman 300. BARKOVLJE — Brus Marija 100, Žnidarčič Friderik 300, Žnidarčič Apolonija 300, Cok Dora 100, Taučar Franja 100, Černe Ivanka 100, Ukmar Marija 100, Uršič Olga 200, Cunja Silva 500, Starec Smiljan 1000, Starec Dana 50, Žnidarčič Marija 50, Pcrtot Nada 50, Arban Milka 500, Per-tot Marija 100, Matjašič Olga 100, Taučar Mila 100, Godnik Lojzka 200, Contri Vida 100, Obersnel Pavla 50, Brencelj Josipina 100, Renčelj Marija 100, Furlan Anica 100, Kocjan Nada 200, Skerel Marija 200, Lopušček Amalija 400, Martelanc Ana 100, Ščuka Rosana 200, Dekleva Franja 300, Šlibar Marta 200, Danev Zorka 500, Scheimer Tedi 500, Svagelj 500, Sferca Ana 100, Majcen Pavla 100, Tomadin Marija 150, Pertot Karel 100, Sartori Smiljan 100, Gregorič Pierina 300, Gregorič Peter 500, Normali Kokošar 300, Kalc Štefanija 200, Pertot Mara 200, Baša-Pertot 400, Cok Silva 100, Pertot Felice 100, N N. 500, Rupel Marija 200, Milič Savina 200, Pertot Milka 200, Portogrande Jelica 200, Taučer Josip 200, Starec Tatjana 1000, Starec Tončka 200, Pertot Franc 150, Starec Valerija 100, Stefani Vojka 200, Starec Silva 100, Pertot Olga 100, Bordon Olga 100, N. N. 200, N. N. 200, N. N. 1000, N. N, 1000, Pertot Marij 500, Pertot Vida 300, Mozetič Karel 400, N. N, 100, enega najodlcritejlših posegov te politične sile v katerokoli pVrtot" Antonij a’Too, Valerija deželo zemeljske oble. Vatikan in celotna katoliška hierahija v Španiji sta vneto ilegalno organizirala prve akcije zoper progresivne sile že leta 1931 po zmagi republikansko-socia-listične zveze na občinskih volitvah. 500, Martelanc M. 200, Vodopivec Ani 200, N. N. 200, Ščuka Roža 500, Taučer Lojzka 100, Martelanc Tončka 150, Brecelj Marija 150, Ferluga Anica 100, Žnidarčič Marija 100, Ostrouška Justin 300, Bortoluttt Ana 100. Sternad jNadaljevanje sledi), Ivanka 200, V RUM E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme z neznatnimi krajevnimi pooblačitvami — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7.1 stopinje; najnižja pa 5.2 stopinje. TKST, sreda 30. decembra 1033 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta; 11.30: F. Chopin: Klavirski koncert op. II v c-molu - pianist A. Rubinstein. Trst II.: 12.30: Gershvvin: Amerikanec v Parizu. Trst I.: 20.25: Operetne melodije. Slovenija: 14.40: Slovenske narodne pesmi, pojeta B. Strgar in F. Koren. : •• m wmm SL ^ ~ . _j sii Pravilna Zadnja leta političnega življenja slovenske manjšine in njene napredne organizacije Demokratične fronte Slovencev so bila tako v zvezi z lokalnim kakor tudi vsedržavnim italijanskim političnim dogajanjem nadvse poučna. Demokratična fronta Slovencev v Italiji je lahko v tem času točno opredelila posamezne politične organizacije po njihovem delovanju. po njihovi skrbi za odpravljanje socialnih krivic, po njihovem ravnanju s slovenskimi ljudmi, skratka po vrsti najrazličnejših dogodkov, ki so nujno potrebni, da se neka organizacija v določenem političnem okolju lahko orientira in ubere pravilno pot. In zadnja leta so dala, po pravici rečeno, res mnogo takih dokazov. Predvsem so se skoraj vse italijanske organizacije ali stranke, ki odločilno vplivajo na današnje državno in politično življenje Italije, predstavila z legitimacijo izdajstva neštetokrat poudarjenih postulatov, da predstavlja njihova borba za socialno pravičnost, za odpravo neštetih socialnih krivic, katere mora prenašati delavec in kmet, obrtnik in uradnik, glavno gonilno silo življenja organizacije ali stranke. Krščanska demokracija kot številno najmočnejša stranka, ki vodi vladno politiko, ne skrbi za preprostega človeka, za njegove neposredne materialne interese, kajti glavna misel idejne voditeljice krščanske demokracije. Katoliške akcije je rešitev duše, zveličanje in večno življenje na drugem svetu. Zanjo je kos kruha in ureditev zemeljskega življenja drugovrstnega pomena. Vse njeno delovanje v političnem in javnem življenju je naperjeno v to smer; krščanska demokracija v vladi nasprotuje stavkam delavcev, ki se borijo proti odpustom, proti ukinjanju ali zmanjšanju proizvodnje. Zunanjepolitična linija de-mokristjanske vlade je verna kopija politike ameriškega državnega departmaja. To dejstvo spretno izkorišča kom-mformovska opozicija. Toda prav tu je na mestu izrek, da se uponev loncu špotan. Kot ima krščanska demokracija svojo Meko, tako jo ima tudi kominfor-mistična partija; nobena ni nič na boljšem. Krščanski de-mokratje se Klanjajo stricu Samu, kominformist'čni voditelji pa ruskemu medvedu. To sta dva ekstrema, dve politični liniji in dve koncepciji o italijanski državni ureditvi, ki sta tuji tako interesu Italije, kakor tudi interesu italijanskega ljudstva. Kako naj si na primer italijanski delavec, ki se danes toliko bori proti zasebnemu kapitalizmu v Italiji, proti svojemu delodajalcu, ki ga čezmerno izkorišča in mu grozi z odpusti, zamišlja zameno dosedanjega izkoriščevalca z direktorjem, ki ga po kominformističnem in splošno veljavnem zakonu p Rusiji in v satelitskih državah imenujejo oblast, mu daje vse pravice, ki jih izvaja v najbolj kruti obliki, in predstavlja v tovarni državo, ki je lastnica proizvajalnih sredstev. Kako naj se italijanski delavec, potem ko je prisostvoval smrti zasebnega kapitalizma, sprijazni z državnim kapitalizmom. Ta dva ekstrema nista v nobenem primeru izhod za Italijo, za italijansko delovno ljudstvo niti za slovensko manjšino v Italiji. V zadnjih letih, zlasti pa po kominfor-movski resoluciji je DFS spoznala drob glavnih italijanskih strank in njihovih sopotnikov, kar ji je omogočilo, da je v tem letu začela sttre meti po prilagoje-vanju splošni italijanski problematiki, skratka, prispevati svoj delež k naporom poštenih in naprednih italijanskih sil za širšo demokratizacijo življenja, za odpravljanje socialnih krivic, za neodvisnost italijanske republike. Demokratična fronta Slovencev1 je v tej smeri napravila že odločilen korak, ko so na seji glavnega odbora, kateri so prisostvovali tudi predstavniki njenih organizacij, sklenili povezati se z neodvisnimi italijanskimi naprednimi silami in ko je pred dnevi poslala DFS dva svoja predstavnika na razgovor s predstavnikom Zveze neodvisnih socialistov v Bologno. Med goričkimi Slovenci zmaguje širina političnega gledanja, uveljavlja se torej večkrat poudarjena potreba, da se specifično slovenska narodna vprašanja ne bodo rešila kot v sklopu z ostalimi italijanskimi vprašanji, in sicer na način, da bodo naše težnje podprli tudi drugi italijanski državljani, ki niso vklenjeni v tesne okove šovinizma. To je edino pravilna pot, |ZASEDANJE DEŽELNE ZVE-| ZE VOJNIH INVALIDOV Preskrbeli jim bodo primerno zaposlitev Pomagali bodo tudi otrokom vojnih invalidov KO SO ČETE ŽE ZPAVI¥AJ ZAPUSTILE MEJO GORIŠKE OBLASTI VRNILE POTNE LISTE SLOVENCEM vali so predvsem ekonomsko stanje invalidov, ki niso še dobili primerne zaposlitve. Zaradi tega so bili v Gorici, Vidmu ter v ostalih večjih krajih v deželi posebni tečaji, na katerih se bodo vojni invalidi pripravljali na posebne za njih določene poklice. Govora je bilo tudi o razmestitvi in pomoči otrokom vojnih invalidov in o njihovem zavodu v bližini Vidma. Kar pa se tiče klimatične kure, katere so zelo potrebni vojni invalidi. bo deželna Zveza predložila osrednjemu vodstvu in Ustanovi za pomoč vojnim invalidom poseben program našrtnega zdrav-po tej bomo odslej hodili! Jljenja vojnih invalidov. Pred dvema dnevoma je v ?,or,vo1;r“™ii2f*pf.i;iPollciia ie °il,zela » «««<**« - mj* «m m* stvovai je tudi član osrednje- mmacijj in številnim protestom so jih vrnili šele te dni - Z odvzemom so bila oškodovana nekatera podjetja - Nismo se zmotili, ko smo trdili, da se ravnanje Mussolinijevega in sedanjega režima s Slovenci v bistvu ne razlikuje Osem dni po odhodu posebnih vojaških enot z italijan-sko-jugoslovanske meje v svoje baze. se je tudi goriška kvestura odločila vrniti goričkim Slovencem pred časom odvzete potne liste. Odvzem potnih listov naprednim goriškim Slovencem, v glavnem članom iz vodstva DFS in ljudem, ki se bavijo s trgovskimi ali prevoznimi posli med sosednima državama, je padel v čas napetih odnosov med obema državama. Kljub številnim protestom in zahtevam prizadetih, da se Ijim objasni ta diskriminacij- NEPOTRJENE GOVORICE 0 NAMERI RAVNATELJSTVA KEMIČNE TOVARNE V TOVARNI „SOLVAY“ normalni delovni čas? Poleti leta 1952 so ga skrajšali na 40 ur, nekaj delavcev pa so tudi odpustili - Z vzpostavitvijo normalnega delov nega časa bi se zboljšalo ekonomsko stanje zaposlenih Izvedelo se je, da namerava glavna direkcija družbe «SOLVAY» z januarjem vzpostaviti normalni delovni čas. Vest so delavci, zaposleni v tržiški tovarni «Solvay» sprejeli z velikim zadovoljstvom, kajti že leto in pol delajo po skrajšanem delovnem času. Zaradi krize, v kateri se je znašla omenjena družba, je bil namreč že 30. avgusta leta 1952 skrajšašn deloynj čas kar na 40 delovnih ur, kar je povzročilo med delavci precejšnje nezadovoljstvo. Podvzeti ukrep je namreč zmanjšal delovni čas že tako maloštevilnim delavcem in to v podjetju v občini, ki po številu brezposelnih in deficitu spada med prve v državi. Ureditev rednega delovnega časa, ki bo, kot rečeno, vpeljan ponovno v prvi polovici januarja, bo nedvomno pripomogel k ekonomskemu izbolj. šanju položaja zaposlenih, ki so se do sedaj morali vzdrževati s precej manjšimi zaslužki Trčenje dveh avtomobilov V ponedeljek popoldne je v Ul. Garibaldi poleg Ul. Mo-relli prišlo do trčenja dveh vozil. Pri nesreči ni bilo človeških žrtev, znatno sta se okvarili obe vozili. Avto znamke «Fiat 500» z evidenčno tablico TV 9047, ki ga je vozil lastnik 33-letni urar Angel Zanioli iz Trevi-sa, je privozil po Ul. Morelli in hotel zaviti v Ul. Garibaldi proti županstvu. Iz Ul. Nazario Sauro, namenjen proti Korzu Verdi, pa je privozil tovorni avto DKV z evidenčno 'tablico GO 850, Vozili sta se v Ul. Garibaldi srečali in prišlo je do trčenja. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, da bi ugotovila vzroke nesreče. Na Goriškem kmetijstvo propada Treba bi bilo po vzgledu Furlanije tudi našim krajem dati denarno pomoč Na zadnji seji pokrajinskega sveta v Gorici so razpravljali tudi o povišanju podpore za dvig kmetijstva in živinoreje v naši pokrajini. S tem v zvezi je pokrajinski odbornik Gaspardis poročal o vznemirljivem nazadovanju živinoreje, pri kateri je v zadnjem času padlo število prašičev in goveje živi- K I N O CORSO. 16: «Gmseppe Verdi«. barvni film. VERDI. 16: «Vila Borghese«, E. De Fitippo in V. De Sica. CENTRALE. 17: «Monski tiger«, W. Beery. VITTORIA- 17: «Kesanje», D. Duranti. MODERNO. 17: «Drugi mož», F. Granger in R. Roman. OBČINSKO PODPORNO DRUŠTVO Razdeljevanje podpor za prihodnji mesec Prosilci naj prinesejo s seboj potrdilo o brezposelnosti * Po 11. januarju ne bodo več sprejemali prošenj za januar Občinsko podporno društvo (ECA) sporoča vsem svojim oskrbovancem, da bo razdeljevalo podpore za mesec januar po sledečem abecednem redu, ki je na vpogled tudi na sedežu društva v Ul. Baia-monti 22: sobota, 2. januarja črke A. B, C; ponedeljek 4. januarja D, E, F. G; torek, 5. januarja H, I, K, L; četrtek, 7, januarja M, N, O; petek, 8. januarja P, Q. R; sobota; 9. januar- ja S, T: ponedeljek, II. januarja U, V, Z. Prosilci naj se javijo kakor vedno dan pred določenim dnem in naj prinesejo s seboj potrdilo o brezposelnosti, za dvig potrebnega obrazca. Po 11 januarju se ne bodo več sprejemale prošnje za podeljevanje podpor v mesecu januarju. Predložite prošnje za zimsko pomoč Prošnje sprejemajo v Ul. Baia-monti 22. Po 20. januarju jih ne bodo več sprejemali hodnji teden sprejemali prošnje za podeljevanje zimske pomoči za zamudnike. Prošnje sprejemajo na sedežu občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Baiamonti 22 od 9, do 12. ure po sledečem abecednem redu: sreda, 13. januarja A, B. C; četrtek, 14 januarja D, E, F. G; petek, 15. januarja H, I, K, L; sobota 16. januarja M, N. O; ponedeljek, 18. januarja P, Q, R; torek, 19. januarja U, V, Z. Občinski odbor za zimsko pomoč opozarja nadalje, da se po 20. januarju prošnje ne bodo več sprejemale. ne za 10 do 15 odst. Predlagal je, da bi bilo treba za prihodnje letq določiti večjo vsoto v pokrajinskem proračunu za dvig živinoreje in kmetijstva. Ta pomoč naj bi znašala prihodnje leto vsaj 2 do 3 milijone lir. Organizirati bi bilo treba kmetijske tečaje, ki naj bi trajali dva do tri mesece pozimi, da bi se jih lahko udeležili tudi starejši kmetovalci, prav tako bi bilo treba dati pobudo živinorejcem z organiziranjem plemenskih razstav, male kmetovalce pa navajati k modernejšemu in rentabilnejšemu obdelovanju polja, ter poskrbeti , za obrambo proti toči v bbrdovitih predelih. V diskusiji so razni svetovalci osvetlili nekatera vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo in navedli vzroke sedanje krize. Pri živinoreji n. pr. pokaže račun, da živinorejec po. troši mnogo več za vzrejo živine, kot pa lahko dobi zanjo na trgu. V obrobnih predelih Brd, ki so pod Italijo (Krmin, Dolenje. Praprotno in Stever-jan) imamo še vedno številna posestva, ki jih dajejo lastniki v podnajem kolonom ali najemnikom. Ti gospodarji pobirajo za to zemljo visoko najemnino, pri tem pa se malo ali nič ne brigajo za izboljšanje zemljišča, gospodarskih poslopij in poljedelskega orodja, kar bi lahko '• samo dvignilo hektarski donos teh zemljišč. Potrebno bi bilo tudi obnoviti drevesnico, ki je nekoč obstajala v Gorici v Ul. Duca d’Aosta, kar bi bilo olajšano s tem, da je še vedno na razpolago potrebno zemljišče in tudi orodje, saj je ta drevesnica obstajala še pred sedmimi leti. To bi bilo vsekakor boije, kakor pa da uvažamo sadike za sadno drevje in za trte iz drugih krajev in z njimi vred tudi razne drevesne bolezni. Rimska vlada je v zadnjem času odobrila 18 milijard lir za izboljševalna dela in dvig kmetijstva v spodnji Furlaniji. Potrebno bi bilo, da se s primerno pomočjo in primernimi ukrepi spomni tudi naših krajev, da ne bo tudi naše kmetijstvo propadlo, (Iz eSočem) ski ukrep, je bil odgovor vedno dokaj lakoničen in povsem nezadovoljiv. Hotela se je s pomočjo takšnega protiustavnega postopka preprečiti še tista malenkostna izmenjava, ki še obstaja, in poslabšati že itak precej zrahljani odnosi med dvema državama. Čeprav je spor nastal zaradi tržaškega problema, vendar so zaradi njega precej pretrpel: tudi goriški Slovenci. Odvzem potnih listov, in posledice, ki jih je ta ukrep zapustil med goriškimi Slovenci; in med vso slovensko manjši- ' venske manjšine zakonit in no v Italiji, ponovno dokazu-1 da bi se izboljšali odnosi med je, da se ravnanje današnje j Jugoslavii° in Italijo. italijanske republike ne raz-! ________ likuje od ravnanja, ki smo j j. . . . ga bili deležni za časa 25-let- | IN e Z113 n CI OdneSM nega vladanja savojske dina- i < , torbo s kolesa ponehala z umikom čet z meje. Ta skupni korak smo posebno mi, goriški Slovenci, pozdravili z veseljem, ker je bila s tem odstranjena nevarnost vojne, proti kateri je ves napreden svet; po drugi strani pa se je odstranila vsaka možna pretnja ali celo ukrep oblasti proti slovenski narodni manjšini. Potni listi so postali zopet lastnina posameznikov, toda mnogo je korakov, ki bi jih morala italijanska vlada storiti. da bi postal položaj slo- iiLk r - In »SRS* 3* Pt S- ■ ■ **y i- ■: I k .. | U iy’i; 1 = PO DRUGEM IMEVU fINALNEGA ZDA - A Y* st ra U li. ja 2:1 Ameriški par Traber Seixas je v treh selih premagal nevigrana Avstralca Hoada in Harlwiga MELBOURNE, 29. — V finalnem srečanju za Davisov pokal vodijo po drugem dnevu povsem nepričakovano ZDA nad Avstralijo z 2:1. Ameriški par Trabert . Seixas je v doublu premaga! avstralsko dvojico Hoad-Hart\vig v treh setih s 6:2, 6:4, 6:4. Igra ni trajala niti eno uro in ameriška zmaga nikoli ni bila v nevarnosti. Dvoboj med ZDA in Avstralijo je postal tako mnogo bolj napet, ker je končni zmagovalec še vedno neznan in ker imajo Ameri-kanci celo precej možnosti, da v nasprotju z vsemi prerokovanji odvzamejo Avstralcem Davisov pokal. Sestavljavci avstralskega moštva niso imeli srečne roke, ko so postavili poleg Hoada na igrišče Hartiviga in izključili Roseivalla. ki je včeraj sicer slabo igral, ker je bil nerazpoložen, ki pa je bil s Hoadom vigran in je skupno z njim v Wimbledonu že premagal par Trabert - Seixas. Hartwig igra v doublu navadno z Roseom. Trabert in Seixas sta odlič-1 straliji že jutro 30. decem- no zaigrala; to velja tudi za Seixasa, ki je bil včeraj v igri s Hoadom zelo negotov. Predvsem pa sta bila vigran par, kar za oba Avstralca nikakor ni mogoče reči. Hoad in Hart\vig sta dajala vtis dveh odličnih posameznikov, ki pa se nikakor nista mogla zliti v celoto in ki sta stalno puščala obširne dele igrišča nepokrite. Eo današnjem srečanju je kapetan ameriškega moštva Bill Talbert izjavil, da bo jutri Trabert premagal Hoada in da ima tudi Seixas, sodeč po današnji igri, mnogo možnosti; da zmaga v igri z Ro-sevvallom. Avstralski kapetan Hopman pa je izrazil prepričanje, da bosta oba njegova igralca jutri zmagala in da bo tako Davisov pokal ostal v Avstraliji. Avstralci upajo predvsem, da bo jutri Rose-wall, ki je danes počival, spet v dobri formi. Avstralski listi zahtevajo v današnjih jutranjih izdajah bra) odstop odbora za šestar vo moštva, ker je nadomestil Rosewalla s Hartvvigom. Dinny Pails, nekdanji avstralski teniški reprezentant, piše v sydneyskem «Daily Mirrorju«, da je pri odločitvi odbora ((prevladala poniglava konkurenca med avstralskimi zveznimi državami« in da so trije zastopniki države Victo* ria preglasovali oba zastopnika Novega Južnega VValesa. S A H Conski furnir bo v Munchenu Nemški šahovski časopis «Schach Echo» prinaša v svoji najnovejši številki vest, da bo šahovski turnir evropske cone FIDE prihodnje leto junija V Miinchenu. Turnirja naj bi se udeležil* 22 igralcev, in sicer 3 iz Jugoslavije, 3 iz Nizozemske. 2 stije in Mussolinijevega režima. Ako so oblasti smatrale za potrebno, da zaradi nastalega političnega položaja na vzhod-j da V ponedeljek zjutraj je 49-letna Frančiška Biitkovič iz Sovodenj prišla v Gorico, m meji zmanjšajo obmejni promet, potem ne bi smele izvajati diskriminacije proti osebam, katere bi mogli kvečjemu obdolžiti narodne zavesti in nič več. Ce pa je bil to dovolj tehten vzrok, da se jim odvzame dokument, do katerega ima pravico vsak pošten državljan, pa naj bo te ali one narodnosti, potem se v naših dosedanjih komentarjih, nanašajočih se na politiko nove republike do Slovencev, nismo zmotili. Govorili smo in govorimo resnico, da je pismeni zakon o pravi-j cah naše manjšine v okviru j države ir., O splošnih človečan- j kih pravicah, ki veljajo za' _____________________ ves svet, le črka na papirju, i Pripravili to jih za revne mimo katere gredo številni J otroke iz Sovodenj in Stever- jana, danes pa bodo postregli tudi doberdobskim otrokom bi razdelila mleko svojim odjemalcem. Najprej se je u-stavila na Korzu Italia v bližini bolnišnice San Giusto, da bi tam oddala mleko. Kolo je pustila pred stavbo, kamor je nesla mleko, in ko se je po kratkem času vrnila, je zapazila, da. so ji odnesli torbo, ki je bila obešena na krmilu. Zenski ni preostajalo drugega, kot da je šla na kvesturo in tamkaj prijavila tatvino torbe, v kateri je imela 1.000 lir, osebno izkaznico ter druge listine. PRVA TEKMA PARTIZANA Nfl TURNEJI PO JUŽNI AMERIKI Colo Colo-Partizan 1:0 (1:0) Za zmago čilskega prvaka ima v prvi vrsH zasluge njegove odlična obramba Kosila za otroke ukrepi italijanskih oblasti. Zatorej je vrnitev potnih listov vsem tistim osebam, ki so jim bili odvzeti, le popravek napake, ki je bila storjena v času. ko smo goriški Slovenci trepetali, da se proti nam na ponovijo postopki za dejanja, ki so še preveč dobro zapisana v našem spominu, za dejanja, zaradi katerih smo bili obdolženi in obsojeni od propadlega režima, ki je videl jamstvo za svoj vzpon in moč le v tem, da je čim več. Slovencev spravil «na varno« in ši tako zajamči neovirano rasistično in fašistično ekspanzijo na račun drugih narodov indržav. Napetost med dvema tukaj stikajočima se državama je Pokrajinski oddelek «A.A. I.J.» je letos pripravil več božičnih kosil za revne otroke pokrajine. Tega kosila je bilo včeraj deležnih 25^ otrok iz Sovodenj, ki so *se zbrali v vaški gostilni. Prav tako je tudi v SANTIAGO DE CHILE, 29. — Letošnji čilski prvak «Colo-Colo» je pi-emagal pred kakih 40.000 gledalci jugoslovansko nogometno moštvo ((Partizan« z rezultatom 1:0 (1:0). To je bila prva tekma Partizana na njegovi turneji po Južni Ameriki. Edini gol tekme je dosegel levi krilec čilskega moštva Fernando Campos v 34. min. Gostje so igrali lepše, domačini pa koristnejše. Obramba' domačega moštva je izvrstno zaigrala in ima tudi največ zaslug, da njeno moštvo ni prejelo nobenega gola od izvrstnega napada Partizana. Beograjčani so pokazal; čilskemu občinstvu izvrsten nogomet v polju, za kar so želi pi-isrčno ploskanje. Zlasti so navdušili izvrstni Čajkovski, Zebec in Mihajlovič. Tekma se je začela v znamenju premoči gostov. Partizan je silovito napadal v prvih minutah, domačini pa so uredili svoje vrste šele sredi polčasa. in Zah. Nemčije, 2 iz Anglij® (ko to poročamo, je v Av- . !n po en igralec iz Belgije. Francije, Posarja, Luksemburga, Španije, Portugalske, Ita* lije. Grčije, Švice, Avstrije, Irske in Škotske. Ce bi kdo izmed predvidenih igralcev odpovedal svojo udeležbo, bo dala Italija rezervo, če bodo tri prosta mesta, če pa bodo več kot tri prosta mesta bo dala naslednjo rezervo Švica. Štirje prvoplasiranj na tem turnirju bodo nastopili na medeonskem turnirju leta 1955. lijo, da pa tudi «ne beži«, ker se je pred odhodom o tem dogovoril z vodstvom svojega kluba. Na drugi strani poročajo iz Florence, da bo levi krilec Fiorentine Augusto Magli, ki že več nedelj ni igral v prvem moštvu, kjer ga je zamenjal novo odkritje Segato, ostal pri svojem matičnem klubu, čeprav se je zanj zanimalo več moštev iz lige A. Njegov odstop diugemu klubu bo njorda prišel v poštev šele pri prihodnjem ((preseljevanju« y, juliju 1954.. Zatopek v Sao Paulu SAO PAULO, 29. — Danes je prispel z letalom v Sao Paulo Emil Zatopek, ki se bo udeležil tradicionalnega Silvestrovega teka. Nastanil se je v hotelu, kjer stanujejo tudi ostali tuji tekmovalci, med njimi lanski zmagovalec in rekorder proge Jugoslovan Franjo Mihališ, poleg Zatop-ka glavni favorit tekme. Na vprašanja novinarjev je Mihalič izjavil, da misli, da bo zpiagal Zatopek. Steverjanu prisostvovalo bo- y 34 min. je levi krilec Fer-žičnemu kosilu 25 revnih u-čencev. Za otroke iz Doberdoba bo kosilo danes v gostilni Ger-golet; kakor v Sovodnjah in v Steverjanu bo tudi tukaj kosilo 25 revnih otrok. Otrokom iz Ronk, Fare in Tržiča bodo božično kosilo pripravili v četrtek. MOSKVA, RIM IN TRST nando Campos dobil žogo, pretekel neka.i metrov in z zelo natančnim in močnim strelom zadel mrežo. V dmgem polčasu je Partizan še močneje napadel in skušal zmesti nasprotnika 5 tem da je napravil spremembo v napadalni vrsti. To mu pa ni uspelo. Domačini so se v I tem delu igre dobro branili. | Po lepi kombinaciji, ki jo je začel Čajkovski, je prišel do GORIŠKI ŠPORT Pro ( ioriziaCR DA i O | • • O i V zadnjih tekmah se je Pro domačini res v premoči, a niso znali izkoristiti položaja in (Nadaljevanje s 3, strani) DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. SILVESTROVANJU pri ..Zlatem rj ** Kot prejšnje leto bomo tudi letos silvestrovali v dvorani ((Zlatega pajka« na Korzu Verdi štev. 1. Pripravljen bo dober bife in igral bo prvovrsten orkester, ob katerem se umsko | bodo gostje lahko zabavali in Občinski odbor za pomoč sporoča, da bodo pri-1 plesali vso noč do zore nove- ga leta 1954. Ker se nudi prilika, da lepo preživite zadnje urice starega leta in radostni in veseli stopite v novo leto 1954. izkoristite priložnost in pridite vsi v dvorano ((Zlatega pajka«. Pričetek zabave na Silvestrovo zvečer ob 20. uri. de. Vlada je tista, ki pogojno veže ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti ž ((rešitvijo tržaškega vprašanja«, čeprav je 0-čitno, da v bistvu ratifikacija sporazuma o evropski vojni in evropski obrambni skupnost' nima nobene zveze s tržaškim vprašanjem. Takšno izsiljevalno stališče ima lahko samo tisti, ki mu sploh ni do evropske obrambe, marveč mu gre samo za to, j kako bi uresničil svoje eks- panzionistične smotre, čeprav bi tudi s tem porušil tisto, kar je bilo doslej zgrajenega na področju te obrambe. Ta negativna in razdiralna politika se še očitneje kaže v stališču italijanske vlade do balkanskega pakta in do obrambnih naporov v tem delu sveta sploh, Tu je njena dejavnost zavestno usmerjena v slabitev in izpodkopavanje vsega tistega, kar je bilo doslej zgrajenega. Sedanja italijanska politika se glede vprašanja evropske obrambe in obrambe miru na Balkanu posebej, nahaja objektivno na isti črti s politiko Sovjetske zveze. Prepričani smo, da bo takšna razdiralna politika enih kakor drugih doživela popoln neuspeh. Tržaško vprašanje Tako sovjetski kot italijanski poskusi, da bi pogojno vezali rešitev drugih mednarodnih vprašanj s tržaškim vprašanjem, pomenijo politi- ko, k: neposredno nasprotuje koristim mednarodnega sodelovanja. Tržaško vprašanje je posebno vprašanje in zato ga .ie treba reševati ločeno. Reševati ga kot krajevno vprašanje italijanskih odnosov, kar v bistvu tudi je. Ce ga bodo tudi rešili. Niti ni potrebno dokazovati, da nihče ni bolj zainteresiran kot Jugoslovani, da bi to vprašanje že enkrat sporazumno re-š-.li. O tem priča vsa jugoslovanska dejavnost. Vsi tisti, ki so iskreno zainteresirani, da se v Evropi grade in krepe stebri miru, niso te naloge nikdar povezovali ali pogojno vezali z rešitvijo tržaškega vprašanja. Tako pa je ravnala prav Jugoslavija. Nikdar ni svojih velikih in nesebičnih obrambnih naporov povezovala s tržaškim vprašanjem. Tudi v razdobju najhujše krize v zvezi s Trstom je nadaljevala z nezmanjšanimi napori graditev balkanskega pakta in krepitev vseh ostalih o-brambnih dogovorov. Tako je ravnala zato, ker njeno politiko vodijo izključno le koristi miru. Prav tako pa bi morali ravnati tudi vsi tisti, ki jim je resnično do tega, da bi mir utrdili. Očitno je, da je vsako povezovanje tržaškega vprašanja z drugimi mednarodnimi problemi ne samo napačno marveč tudi razdiralno in da lahko koristi samo tistim, ki jim ni do tega, da bi okrepili obrambne napore po svetu, JOzE SMOLE Gorizia popolnoma spremenila. V moštvo je bilo ustavljenih' nekaj novih igralcev, ki so se pokazali dobri nogometaši, in tako nam n; treba več beležiti zapovrstnih porazov. V nedeljo _ so Goričani igrali na domačem igrišču proti ekipi CRDA iz Tržiča in bi z maio več sreče lahko dosegli tudi uspeh, Goričani so bili sicer skoraj ves čas v premoči, a napravit; niso mogli mnogo, ker so bili gostje skoraj vsi žoge Mihajlovič. le-ta jo je | lhl “"'»J v , r, , . j •• • obrambi razen dveh. ki sta podal Bobeku, slednji pa jo je „ „ , „ ,. , , , , : igrala v napadu. Gostje so se poslal na levo krilo, kjer je , , . bil Herccg. Slednji ie z moč- ‘;f.Yedah Prenovljene moči gonim strelom potresel mrežo. fl7\ ?ajston,Ce Jn *o zaradi tega tako igrah. Tu pa tam so Toda sodnik je utemeljeno razveljavil gol, ker je medtem žvižgal offside. Nekoliko pozneje, ko je gostujoče moštvo prešlo v napad, je Pajevič z močnim udarcem zadel — prečko. Konec tekme je potekel v strahovitem tempu, ki so ga diktirali neutrudni igralci Partizana, vendar pa so domači igralci vzdržali in zapustili ičrišče kot zmagovalci — dasi-ravno ne kot boljše moštvo. V moštvu ((Partizana« so se najbolj odlikovali izvrstni Čajkovski, Zebec in Herceg ter gostje pridrli pred goriška vrata, a so našli odličnega Guido vedno pripravljenega. V zadnjih petnajstih minutah igre pa so Goričani stalno napadali, a čvrsta obramba gostov n; dopustila, da bi se rezultat spremenil. Pro Gorizia je bila takole sestavljena: Guida: Furlan, Mariuzzi; Clama, Brossan. Me-deot I; Meroi, Miotto, Anto-niuttj, Pischi, Medeot II. Pro Gorizia je sedaj še vedno na zadnjem mestu v lestvici, a se .ie znatno približala drugim ekipam. Prihodnjo ne- branilca Colič in Belin. Naj- i deljo bo igrala zopet doma boljši del moštva Colo-Colo je proti ekipi Portogruarese bila obramba z zanesljivim; _______7 vratarjem Escutijem. Partizan je nastopil v tejle postavi: Stojanovič; Belin. Colič; Čajkovski, Klaj-ič, Pajevič; Mihajlovič. Milutinovič, Zebec. Bobek in Herceg. Juvenling-Poslelegralonici 2:1 Prijetno presenečenje je pripravila v nedeljo Juven-tina, ki je v Trstu premagala tamkajšnjo ekipo, prvoplasi-rano v lestvici. Takega uspeha Vodstvo Totocalcia sporoča: m nihče pričakoval, najmanj aTekma Novara-Napoli, ki j pa Juventinci sami, caj že je vključena v stavni listek Isarno tega moštva vzbuja št. 17, bo odigrana že v petek 1. januarja. Zaradi tega ne bo veljavna za nogometno stavo. Namesto nje bo veljala prva rezervna tekma Padova-Catania.ii Garcia se ne vrne v Italijo Magli ostane pri Fiorenlim GENOVA, 29. Jose Garcia. leva zveza Bologne, je odpotoval danes opoldne z ladjo «Giulio Cesare« v Montevideo. Garcia je izjavil, da se ne namerava vrniti v Ita- strah. Dejstvo pa je. da sj je Juventina znatno opomogla, ker so se vrnili iz vojaške službe nekateri njeni igralci, ki so že pretekla leta igrali v ekipi; Juventina je bila do sedaj na zadnjem mestu v lestvici in je beležila samo poraze. V zadnjih tekmah pa je dosegla nekaj pomembnih uspehov in na mah zapustila zadnje mesto v lestvici in pustila za sabo kar dve moštvi; se nekaj takih posrečenih tekem, pa bo zapustila nevarno področje na spodnjem koncu lestvice. V nedeljski tekmi so bili so se dobesedno igračkali 2 žogo, ker so prav gotovo podcenjevali Juventino. Prvi gol so Juventinci dosegli v 12-minuti prvega polčasa, ko je Graba znal izkoristiti napako tržaških branilcev. V 22. minuti drugega polčasa je Ko-lavsič podvojil rezultat, enajst minut pozneje pa so Tržačani zmanjšali razdaljo. Vendar Pa Juventinci niso dovolili, da bi jih domačini doseglj in so s® čvrsto postavili v obrambo. Juventino so sestavljali: Sta-kul; Radinja, ^carlatta; Velus-si, Lorenzutti, Pavlin; Kolav-fiič, Corolli, Graba, Giuseppin, Poldrugo. Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala v Marianu proti tamkajšnji ekipi, ki je sedaj peta na lestvici. Vendar Pa verjamemo, da se bo odslej Juventine vsakdo bal. KOŠARKA Lep uspeh Goriziane na turnirju v Benetkah Košarkarsko prvenstvo )e to nedeljo počivalo. Goriri8' na pa je izkoristila ta P°ži' tek in je sodelovala v B°‘ logn; na tekmah za drugi P°' i kal ((Soldaini«, na katerih je , sodelovalo osem moštev. P0 | Prvi zmagani tekmi v soboto, nam j se je Goriziana plasira13 finale in odigrala tekmo 1 domačo Giro. Tu pa je n te la na trd oreh in je mora 3 popustiti. Rezultat tekme J® 49-43 (31-28) za domačine. Ekipi sta nastopili v slecJe' čih postavah; GIRA: Bongio-vanni (5), Mascioni, Lucev (15), Macoratti (8), P> Cera (10), Presca (2), Fontanesi (8). Germain (7), Garbelhni, Locci. GORIZIANA: ColUnt (3), Punleri (9>. Sardagna (8), Zorzi (14), Rosa (2). Bo -zieco, Koršič, Kocijančič (2), Piček (2), Giorfii-V tej tekmi je po dolgi bolezni nastopil tudi Sardagna, ki se ie Prav dobro izkazal. V nedelj0 Pa do Goriziana igrala v Trstu s Triestino; tekma bo zelo trda, saj ima Triestins letos neverjetno dobro moštvo. Odgovorni urednik STANISLAV HfcNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH! it. 6 III. nad. - Telefon Jtevllka 93-808 In 94-638. — Pojtm predal 502 — UPRAVA ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 37-338 —OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vliine v ilrml 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 Mr — Za FLRJ za vsak min »trtne I vtolpca za vse vrste oglasov po 25.. dtn. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružri, Gorica IJ1, S. Pelllco t-11. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ:’ Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržašk«®3 Uska D. ZOZ - Trst