Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV O B LJ A-O K O L I C E IN BOSTANJA
Celje, sobota, 'i. julija 1953
LETO VI. — STEV. 26 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. OdgOTorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100. polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovini.
O
b ustanovitvi socialnega
fonda pri svetu za zdravstvo
Med bremeni, ki jih je morala pre-
vzeti nova Jugoslavija, je veliko breme
tudi skrb za stare onemogle ljudi, ki si
v življenju niso mogli pridobiti imovi-
ne in tudi ne pravice do starostne po-
kojnine. V našem mestu skrbi za te
mestni ljudski odbor iz svojih prora-
čunskih sredstev, bodisi da dobijo
mesto v^omvi onemoglih, ali da pre-
jemajo mesečno socialno pomoč v de-
narju. O vsakem posameznem primeru
odloča o potrebi Odbor za socialno
skrbstvo pri Svetu za zdravstvo in so-
cialno skrbstvo MLO Celje. Razen skrbi
za onemogle se postavljajo pred odbor
še dtuge naloge iz področja socialnega
skrbstva, ki so za njih rešitev potrebne
»visoke mesečne vsote iz proračuna MLO.
Socialno pomoč podeli Odbor za social-
no skrbstvo po skrbnem preudarku le
v najnujnejših primerih, ob sodelova-
nju terenskih organizacij in za to po-
stavljenih obiskovalk. Vsak posamezen
primer se obravnava v odboru indivi-
daulno, tako da do zlorab skoraj ne mo-
re priti. Ni pa s tem rečeno, da mnogi
ne skušajo priti do neupravičene po-
moči, posebno kadar ta zadeva vpra-
šanje preskrbe staršev. Menda ni ni-
kjer drugje mogoče ugotoviti tako na-
zorno, kakor pri Odboru za socialno
skrbstvo resničnost pregovora, ki pra-
vi: »Mati lahko vzredi 9 otrok, devet
otrok pa ne more (ne mara) ene matere
preživeti.« Zelo žalostno pa resnično je,
da otroci, ki so često dobro situirani,
hočejo naprtiti preživljanje svojih star-
šev Mestnemu ljudskemu odboru.
Proračun Mestnega ljudskega odbora
za skrb socialno ogroženih in za oskrbo v
domu onemoglih znaša letno preko šest-
najst milijonov dinarjev in za zdravlje-
nje takih oseb pr^ko deset milijonov
dinarjev.
Odbor za socialno pomoč se zaveda,
da s tem še nikakor niso rešeni vsi
problemi socialnega skrbstva, kljub
visokim proračunskim zneskom. Za-
radi tega je bil pri Svetu za zdravstvo
in socialno skrbstvo ustanovljen So-
cialni fond, iz katerega bi se finansi-
rale druge nujne potrebe socialnega
skrbstva, ki jih proračun ne predvide-
va, vendar pa je rešitev teh, neodlož-
ljiva, v Socialni fond naj bi se stekali
prispevki delovnih kolektivov raznih
tovarn, gospodarskih in trgovskih pod-
jetij, družbenih organizacij, kakor tu-
di posameznikov. Socialni sklad je bil
ustanovljen koncem preteklega leta in
je naložen v Mestni hranilnici v Celju.
Prvi dar, ki je bil darovan v So-
cialni sklad, je bil prispevek delovne-
ga kolektiva Celjske zlatarne v znesku
200.000 din in to v počastitev VI. kon-
gresa KP J.
Nadaljnji prispevek je bil dar »Be-
tona« v znesku 50.000 din. Tudi tovar-
na pohištva je obljubila 40.000 din, le
da tega zneska še ni nakazala.
Iz navedenih zneskov je odbor za so-
cialno skrbstvo za zimo nabavil kuri-
vo 94 starčkom, ki prejemajo sicer me-
sečno socialno pomoč od Mestnega
ljudskega odbora. Vsem je bilo postav-
ljeno kurivo na dom. Delovni kolek-
tiv Celjske zlatarne res ni mogel lep-
še počastiti VI. kongres KPJ, kakor
ga je počastil svojim visokim prispev-
kom za tako blag socialni namen.
Socialni sklad pa je namenjen za
porpoč tudi otrokom, ki se kakor koli
izgubili svoje roditelje in je iz kakrš-
nih koli vzrokov njihova oskrba in
vzgoja ogrožena. Delo odbora za so-
cialno skrbstvo je pokazalo, da je bilo
nujno potrebno ustanoviti Socialni
fond.
Odbor za Socialno skrbstvo se s tem
obrača v Celju na vse delovne kolek-
tive tovarn, gospodarskih in drugih
podjetij, naj pri svojih obračunih in
bilancah ne pozabijo na Socialni fond.
Vsak prispevek v ta fond bo skrbno
uporabljen in bo marsikomu olajšal
težke skrbi in težko socialno stanje, v
katerega je zašel po nesreči.
Od časa do časa bomo objavljali v
Savinjskem vestniku vse darovalce in
zneske, ki bodo nakazani v Socialni
fond. Prikazani pa bodo v glavnem
tudi izdatki iz tega fonda. Napišite na
nakaznico ali položnico: Mestna hra-
nilnica Celje, za Socialni fond.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-
OKOLICA JE RAZDELIL NAGRADE
PROSVETNIM DELAVCEM
Na povabilo Sveta za prosveto in kul-
turo OLO Celje-okolica je prišlo danes
v Celje 84 najaktivnejših in najpožrt-
vovalnejših prosvetnih delavcev, ki so
za svoje vneto in uspešno delo v šoli
in na vasi prejeli F>ohvalo in za pri-
znanje njihovega požrtvovalnega dela
tudi denarne nagrade. Iz proračunskih
sredstev je bilo razdeljenih med pro-
svetne delavce okraja 84 nagrad v
skupnem znesku 534.000 din.
Nagrade po 5000 in 8000 din so pre-
jeli tisti prosvetni delavci, ki so si naj-
bolj prizadevali, da dvignejo raven
šolstva in kulturno-prosvetno delo na
vasi. OLO je s tem dokazal, kako vi-
soko ceni delovne napore prosvetnega
delavca za kulturni dvig naše vasi. Či-
njeni nad to gesto ljudske oblasti so se
prosvetni delavci zahvalili.
Nagrade so bile podeljene učiteljskim
kolektivom še v obliki stenskih slik,
ki bodo ostale kot trajen spomin na
njihovo delo v šoli.
Nagrajence je pozdravil in jim česti-
tal načelnik sveta za kulturo in pro-
sveto Ra j er.
KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA CELJE-OKOLICA
Socialistična zveza je Itot organizacija socializmu predanih ljudi odgovorna
za gospodarski, politični in hulturni razvoj v okraju
v soboto, dne 27. junija je bila v
dvorani Narodnega doma letna konfe-
renca Socialistične zveze delovnih lju-
di okraja Celje-okolica. Konference se
je udeležila pretežna večina izvoljenih
delegatov, kot gosti pa so bili navzoči
sekretar MO SZDL Celje-mesto tov.
Pelko Cveto, predsednik OSS tov.
Medved Albin in še drugi gostje.
Po izvolitvi delovnega predsedstva
in komisij je predsednik okrajnega od-
bora SZDL tov. Vinko Sumrada po-
dal izčrpen referat. Prvi del referata
se nanaša na zunanjepolitični položaj.
Precej je govornik govoril o vpraša-
nju Trsta, o škodljivem delovanju Va-
tikana in o položaju ' naše države v
svetu, ki je pridobila ogromen ugled
s svojo napredno in miroljubno poli-
tiko.
Poročali bomo predvsem o tistem
delu njegovega referata, ki se dotika
konkretnih, gospodarskih, političnih in
prosvetnih problemov v okraju.
S  SMOTRNIM  GOSPODARSTVOM
SMO  PREBREDLI  TEZAVE  POVOJ-
NIH LET IN UDARCE ELEMENTAR-
NIH NESREČ
Dejstvo je, da pri nas gospodarski
položaj v vseh povojnih letih ni bil
rožnat. Obnova, potem graditev indu-
strije, nazadnje še inforrabirojevska
gospodarska blokada in sušna leta, vse
to nas je močno prizadelo. Vendar
lahko v imenu članstva SZDL damo
vse priznanje našemu vodstvu, ki se
je trudilo oblažiti vse te težave in ob-
varovalo naše ljudi pomanjkanja in
lakote. Sem in tja so v preskrbi tre-
nutni zastoji. Računati moramo, da v
zamejstvu, od koder dobivamo pomoč,
tudi niso sami prijatelji in da so taki
zastoji večkratni. Zato pa še ni rečeno,
da bi bila potrošniška mrzlica upravi-
čAia. Socialistična zveza mora vpliva-
ti na ljudi, jim dokazovati in jim vzbu-
diti zaupanje v naše vodstvo.
Vzroki draginje so poleg omenjenih
objektivnih razlogov tudi v tem, da so
podjetja ne glede na težko stanje,
ustvarjala porast kupne moči s tem,
da so delila presežke, ki večkrat niso
bili plod dela, marveč komercialnega
značaja.
V našem okraju smo se škodljivosti
takih pojavov zelo hitro zavedli, dasi-
ravno bi morali izplačevanje omejiti
že prej.
ŽIVLJENJSKA  RAVEN  KMETOV  V
PRIMERJAVI Z DELAVČEVO NI
PADLA
Osnova padca življenjske ravni pre-
bivalstva je v glavnem suša. Izpad 250
milijard narodnega dohodka se močno
pozna v našem gospodarstvu. Ce poleg
tega upoštevamo 100% povišanje na-
jemnin, ukinitev nakaznic za kurivo,
splošni dvig cen na tržišču, moramo
ugotoviti, da je življenjska raven de-
lavcev in nameščencev padla za 20 do
30%. Prizadeti so bili torej le delavci
in nameščenci, medtem ko se je naše
kmečko prebivalstvo s »tako imeno-
vano sušo« pri nas v okraju le oko-
ristilo.
Ze v Vojvodini, kjer so zaradi suše
imeli le 30 do 40% pridelka z ozirom
na prejšnja leta, so iztržili okoli 85%
dohodkov v primeri z letom 1951. Pri
nas pa, kjer ni suša bistveno spreme-
nila dohodkov, so kmetje iztržili naj-
manj 30% dohodkov nad dohodki iz
leta 1951.
Torej je edino pravilno, da kmeta
z davčnimi odmerami primoramo, da
vplača presežke svojih dohodkov v
državno blagajno in na ta način poma-
gajo prenašati naše skupne gospodar-
ske težave.
ZNIŽANJE  CEN  JE   MOGOCE  DO-
SECl  Z  ZMANJŠANJEM OBTOKA
DENARJA
Življenjske ravni ne bomo dvignili
s tem, da bi dvignili plače delavcem
in nameščencem. Nasprotno, zmanjša-
ti je treba obtok denarja, tako da bo-
do kmečki proizvajalci prisiljeni pro-
dajati svoje blago po nižjih cenah, ker
mu potrošnik ne bo mogel preplače-
vati in ker bodo kmetje denar
rabili. Občutno bo stanje zboljša-
la dobro obetajoča letina. Tako kot s
kmečkimi proizvodi se bo zgodilo tudi
z industrijskimi, ki bodo morali biti
cenejši, da bodo tovarne lahko svo-
je izdelke prodale. Tako bodo cene
padle, plače bodo ostale iste, vrednost
denarja pa se bo dvignila.
V tem smislu je bila izdana tudi od-
redba o plačilu davka na presežke
plačnega fonda. Ta sredstva, ki bodo
s tem zbrana, bodo uporabljena za
graditev stanovanj  in drugih komu-
nalnih naprav, torej tudi za dvig živ-
ljenjske ravni prebivalstva.
Potrebno je, da organizacije Socia-
listične zveze pojasnujejo namen ta-
ke politike v gospodarstvu, zlasti pa
odgovorni ljudje v p'odjetjih. Namen
te politike bodo morali razumeti tudi
naši rudarji, ki so bili ves čas po
osvoboditvi v središču pozornosti. Le-
ti morajo sedaj pomagati skupnosti^
kot je skupnost razumela njihove te-
žave.
V delavskem upravljanju je storjen
velik korak naprej. Toda treba je še
nadalje razvijati demokratičnost in
vzpodbujati delavce k udeležbi ter do-
kazovati, da je edini vir blagostanja
mogoče doseči samo * z razširjeno in
povečano proizvodnjo in dviganjem
storilnost).
NEKATERI NEVARNI POJAVI V
DELAVSKEM   SAMOUPRAVLJANJU
Poleg številnih in velikih uspehov v
delavskem samoupravljanju se pojav-
ljajo sebične težnje. Tako delavci, ko
kritizirajo, da je premalo stanovanj, ne
pomislijo, da so bili med najbolj vro-
čimi zagovorniki razdeljevanja dobič-
kov. Na drugi strani se v podjetjih, ki
zaidejo v težave na vse kriplje priza-
devajo doseči znižanje akumulacijske
stopnje, kličejo na pomoč vse mero-
dajne ustanove in oblast, kadar pa je
vprašanje delitve dobička, odrekajo
vsak pameten nasvet o kateri koli
strani češ, da nikogar ne brigajo nji-
hove razmere. Take primere povzro-
čajo po navadi posamezniki, ki govori-
čijo o tem, da zastopajo delavce . —
največkrat pa zastopajo le svoje in-
terese. Le taki iščejo v predpisih, za-
konih in odredbah razne »luknje«, da
bi izigrali skupnost v svojo osebno ko-
rist, v korist drugih ali pa v korist ko-
lektiva v ožjem smislu. Ti primeri so
bili v »Juteksu«, v Kladivarni Vitanje,
Tovarni orodja v Zrečah in drugje. V
Zrečah so na primer kaj hitro obraču-
nali s takimi poizkusi, kar je treba po-
hvaliti.
Socialistična zveza mora klicati na
odgovornost vse take »grešnike« in
jih obsoditi. V vseh primerih gospo-
.darstva. kriminala v gospodarstvu itd.,
je Socialistična zveza soodgovorna.
POOSTRITI JE TREBA BOJ ZA
PRAVO SOCIALISTIČNO
TRGOVINO
Mnogo je kritike o visokih cenah.
Navijanje cen je obsojanja vredno. Po-
leg objektivnih vzrokov so tudi nega-
tivni. Gre predvsem za vprašanje: kam
gredo viški, ki jih ustvarja trgovina?
Tu gre brez dvoma za različne oblike
odtujevanja sredstev v korist posa-
meznikov. To potrjuje, da je potrebna
v trgovini ostrejša kontrola družbe.
Potrošniki morajo imeti odločilno be-
sedo v trgovskem poslovanju.
Prav te dni je sprejel izvršni svet
ukrepe, da bodo s 1. julijem moka in
še nekateri predmeti cenejši. To so
prve ugodne posledice naporov za
zmanjšanje kupne moči. To je hkrati
tudi najboljši odgovor vestem o raz-
vrednotenju dinarja, kakor so govorili
predvsem v Savinjski dolini. .
KMETIJSKO  ZADRUŽNIŠTVO  JE  V
OKRAJU DOBRO ZASIDRANO
V Kmetijske zadruge je v okraju
včlanjenih 17.679 kmetov. Od tega je
5.392 žena. Samo lani se je število
kmetov-zadružnikov povečalo za 2.139
članov.
Letošnji občni zbđri .so bili dobrO
obiskani in živahni. Mnogo kje so se
kmetje zedinili o združitvi nekaterih
zemljišč, kjer bodo uredili sodobne sa-
dovnjake, vinograde in druge nasade.
Zelo je treba pohvaliti vaščane hri-
bovske vasice Lipa nad Frankolovem,
ki namerava^ v desetih letih razviti
donosno sadjarsko in vinogradniško
dejavnost na 200 ha.
Po združitvi manjših zadrug imamo
v okraju 83 kmetijskih zadrug s 44 ži-
vinorejskimi, 43 sadjarskimi, 7 vino-
gradniškimi, 34 poljedelsko-semenski-
md, 24 hmeljarskimi, 30 obrtnimi, 36
gozdarsko-lesnimi, 38 trgovskimi, 37
industrijskimi in 41 hranilnimi odseki.
So pa še v zadrugah primeri špeku-
lacije in lova za pretiranimi dobički.
Značilen je primer bivše KZ Marija-
gradec, ki je odkupila od kmeta drva
po 800 din in jih na licu mesta pre-
prodala za 1.600 din.
Kmetijske zadruge so lani ustvarile
105 milijonov čistega dohodka. Od te-
ga so v razne sklade vložile 86 mili-
jonov za investicije pa 43 milijonov.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Kolektiv Cinkarne je svečano proslavil 80-letnico obstoja podjetja
v nedeljo je kolektiv Cinkarne pro-
slavil osemdesetletnico obstoja podjet-
ja. Poleg večine članov delovnega ko-
lektiva so bili kot gostje navzoči še
član Centranega odbora ZSJ tov. Ašelj,
cani republiških odborov sindikatov
metalurgov iz raznih republik in pred-
stavnik celjskih političnih in odblast-
nih forumov ter množičnih organizacij.
Sodelovala je godba na pihala SKUD
»France Prešeren«.
Otvoritveni govor je imel predsednik
delavskega sveta tov. Urbančič, ki je
podal zgodovino podjetja in nakazal
uspehe, ki so jih v času po osvoboditvi
dosegli.
Ko je moški zbor »Svobode zapel ne-
kaj pesmi, je jubilante pozdravil tov.
Ašelj, ki je čestital delovnemu kolek-
tivu k uspehom in zmagi nad izkorišče-
valci, ki so jo izvojevali v zadnji vojni
vsi naši narodi. Povezal' je ta dogodek,
ki je padel ravno na dan petletnice re-
solucije Informbiro j a z velikimi uspehi
naših narodov na vseh poljih dejavnosti,
tako da danes služijo kot vzgled vsemu
svetu.
Ko je tudi ženski zbor »Svobode«
odpel nekaj pesmi, je kolektivu čestital
še predsednik mestnega ljudskega od-
bora tov. Jernirn Riko.
Kolektiv je ob tej priliki sprejel mno-
go pozdravnih brzojavk, sam pa
poslal maršalu Titu in Centralnemu
komiteju ZKJ  pozdravni brzojavki.
V tej zvezi so bile v Celju prve me-
talurške igre, o katerih poročamo po-
sebej na športni strani.
Osemdeset let celjske Cinkarne
POGLED V PRETEKLOST
Pi'ed osemdesetimi leti je avstrijski
erar ustanovil v Celju podjetje, ki je
nosilo naslov »Zinkhüte Cilli«. Cinkovo
rudo je tedanja tovarna dobivala iz
rudnikov v Rabelju ter na Koroškem
in Tirolskem. Premog pa je dobivala iz
Velenja.
Destilačne peči so bile grajene v treh
etapah. Najprej jih je bilo šest, potem
osem, nazadnje deset. Prvotno so cink
pridobivali le iz kalmine, šele pozneje
so začeli pražiti tudi cinkovo svetlico.
Zgradili so pražarno in tovarno žve-
plene kisline; To dvoje je zgradila pri-
vatna tovarna »Kemische Fabrik Hrast-
nik« na mestu, kjer stoji še danes. Le-
ta 1912 pa je Cinkarna postavila svojo
pražarno in tovarno žveplene kisline.
Valjarna je bil dograjena leta 1888, ki
je še do danes obdržala svoj izgled, ra-
zen nekaterih rekonstrukcij. Leta 1909
je bila spuščena v pogon nova hidrav-
lična stiskalnica za izdelovanje samot-
nih retort, ki dela še danes. Do 1. 1910
so kurili peči s plinom Siemensovih
plinskih generatorjev, potem pa so za-
čeli črpati centralne generatorje. Med
prvo svetovno vojno je bil postavljen
oddelek za produkcijo modre galice, ki
pa so ga leta 1922 opustili.
Po prvi svetovni vojni je cinkarno
prevzela jugoslovanska državna blagaj-
na, ki je nato prepustila podjetje del-
niški družbi »Cinkarna d. d.«. Ta druž-
ba je precej dopolnila proizvodnjo in
zgradila vrsto novih naprav.
Okupator ni zgradil nič, le izkoriščal
je tovarno. Pred koncem druge svetov-
ne vojne je bila tovarna bombardirana,
vendar ne tako občutno, kar bi lahko
bistveno zavrlo proizvodijo.
VELIK NAPREDEK PO ZMAGI NAD
OKUPATORJEM IN IZKORIŠČE-
VALCI
Delavski razred ki si je končno pri-
boril svobodo, se je z vso silo lotil ob-
nove in izgradnje socializma. Delav-
stvo Cinkarne je v tem kratkem času.
po osvoboditvi storilo velike spremem-
be v svojem podjetju. Med vojno in
pred njo so v podjetju obratovale le šti-
ri des4ilačne peči, sedaj pa že nekaj let
obratuje 9 do 10 peči. Odpravljena je
bila težava s pražarno in keramičnim
oddelkom, ki nista mogli dohiteti pro-
izvodnje v drugih oddelkih. Zgradili so
dve novi mehanični pražilni peči, an-
glomeracijski trak, v keramiki pa dve
novi sušilnici. Za potrebo vojske so
zgradili peč za fini cink. Postavili so
novo mehanično delavnico, dva prtalna
^žerjava, mešalno napravo za šarže in
novo moderno napravo za sejanje cin-
kovega prahu. Tako so povečali pro-
izvodnjo za dva in polkrat, če primer-
jamo, da je bila pred vojno največja
proizvodnja 6291 ton cinka (leta 1929),
v letošnjem letu pa bo znašala okoli
15.000 ton.
Velike težave je Cinkarna imela po
resoluciji Informbiroja, vendar jih je
z uspehom prebredla, še več, tovarna
se je tudi glede uvoza precej osamosvo-
jila.
Lani je kolektiv ustvaril 489 milijo-
nov dinarjev dohodka. Za redne plače
so izdali 102 milijona din, kot višek pa
je bilo razdeljenih .16 milijonov. Za
kulturno-pfosvetne namene so dali en
milijon, za komunalne granje 5 mili-
jonov, za izgradnjo novih objektov in
stanovanj 90 milijonov, za nadaljnje
investii je imajo .pripravljenih 115 mi-
lijonov, v amortizacijskem skladu pa
40 milijonov dinarjev.
BLIŽNJI NACRTI
Cinkarna je iz lastnih sredstev ku-
pila naprave za pridobivanje žveplene
kisline. Dnevno bodo pridobili 60 ton
kisline, katere sedaj pridobivajo komaj
14 ton, ostalo gre v zrak in na škodo
prebivalstva v okolici. V bližnji bo-
dočnosti bodo napravili še drugo na-
pravo za 30 do 40 ton dnevne proizvod-
nje. Poleg tega bodo zgradili novo va-
ljamo, še prej pa bodo elektrificirali
staro.
Letos začno graditi šestnadstropno
hišo v Vrunčevi ulici in trinadstropno
v bližini I. gimnazije. Tako bodo zgra-
dili 40 novih stanovanj, kar bo omililo
stanovanjsko stisko cinkarniških delav-
cev in nameščencev sploh. Poleg tega
bo podjetje še mehaniziralo razna de-
lovna mesta, ki ne odgovarjajo več so-
dobni industriji.
V teh kratkih izvlečkih je povedan
le del uspehov cinkarniškega kolekti-
va, le teh je mnogo več in delavstvo
Cinkarne je lahko ponosno nanje, a
celjska skupnost se s prav takim pono-
som in priznanjem pridružuje njihove-
mu slavju.
stran 2
»Savinjski vestnik^ dne 4. julija 1953
Ster. 26
Pogled po svetu
So ljudje, ki se jim obraz prevleče in
premreni kot stoječa voda, ki trmo-
glavo molče, da bi delali videz modro-
sti, resnosti in globokoumja: »Marsi-
kdo velja za modrega edinole zato, ker
nič ne zine.« Komentatorji zunanje po-
litične bére, prebivalci dokaj pisane
šare, se tega ne smejo držati. Naj ve-
ljajo za norce ali modrece, spregovoriti
morajo. In ker nam dvoglavi Janus,
mati Narava, nenehoma spočenja lahko-
verneže in zanesenjake na eni strani,
na drugi pa prav toliko skisanih ljudi,
ki nikoli ne pokažejo zob, je zunanje
politični komentator prisiljen sprego-
voriti tako, da je obema zvrstema ljudi
kolikor toliko prav, pa naj se že sam
prišteva bodisi med veseljake bodisi
med skisance.
Začnimo servirati tem poslednjim,
načelnim pesimistom. Naš svet je pekel,
še dolgo ne najboljši izmed svetov.
Vendar je nekaj stvari, ki mu jemljejo
nekaj zoprnosti. Postavim — petletnica
našega boja zoper birokratsko kasarni-
ški državni kapitalizem, ki je 30 let
nastopal pred človeštvom kot sociali-
zem, ki bojda dandanašnji že stopa na
prag najpopolnejšega družbenega reda,
komunizma. Nočem reči, da je bil ta
boj za nas, za naše narode sladkost,
vendar rezultat tega boja pomeni veli-
ko zmago ne samo socialistične Jugo-
slavije, marveč vsega človeštva, ki se
bori za svobodo, resnico in pravico.
Resnica ima na svoji strani čas, toda
nad ljudi ne prihaja v podobi ognjenih
jezikov, kakor o tem baja biblijski mi-
tos. V izčrpni analizi o tej naši zmagi
pravi Kardelj, da se je notranja kriza
sovjetskega sistema začela, razdobje
sovjetskega vodstva v mednarodnem
socializmu pa je v glavnem končano.
To je obenem rezultat in nauk delavske
bojne akcije na Češkem in v Vzhodni
Nemčiji. Nedvomno imamo pri tem Ju-
goslovani z našimi voditelji na čelu
neprecenljive zasluge. Gnitje sovjet-
skega sistema je moral nekdo ugotoviti
in tvegati orjaški spopad na vseh fron-
tah z enim največjih državnih organiz-
mov na svetu. To je tvegala naša dr-
žava in zmagala. Naj o tem razmišljajo
tisti, ki so prišli na svet s preveliko
dozo žolča. Svet nam je mnogo dolžan.
Plačal nam seveda nikoli ne bo. Toda
»dovolj je plačan, kdor je zadovoljen,«
in mi smo zadovoljni, da smo se oteli
mrakobne sive kasarne, da si lahko po
svoje krojimo usodo in urejamo svoj
dom. Prepričani pa smo, da »premnogo
stvar čas pravi izzori do pristne cene
in popolnosti«. Nič ni dobro samo zase ■
in izkazalo se je, da je naš korak leta
1948 bil začetek dobrega še kje drugod.
Naj bi se to izkazalo tudi ob povezo-
vanju balkanskih držav: da bi potegni-
lo za seboj še druge države, ki jim je
do miru, a se pri tem nočejo pobotati
s sovražniki miru. Utrditi mir, obenem
pa napadalca držati na. uzdi, to, žal,
mora biti konstanta vsake pametne zu-
nanje politike.
Druga stvar, ki pa naj vsaj malo
kroti hahlanje optimistov, je bermudska
konferenca, ki se odlaga iz tedna v te-
den. »Ker človeške so reči nestalne, pri-
pravimo si misli na najhujše,« pravi
nekje Churchillov rojak, ki v »Viharju«
omenja v prvem dejanju »večno bur^
jaste« Bermude. Naj bodo bolezni an-
gleških leaderjev politične ali ne, vse-
kakor so nastopile v pravem trenutku.
Ce so politične, bodo v anamnezi stali
vsi patološki simptoni angleškega im-
perija Ce pa so bolezni resne, potem
bo imel svet dovolj časa, da »dozori«
na prvem mestu Nemčija, na drugem
Koreja, nato pa Egipt, Indokina, Mau-
Mau v Keniji in morda še kaj. Tisti
časnikar, ki je zapisal, da vse te stvari
za bermudsko konferenco niso dovolj
zrele, je bil neroda. Cas je za razgovor
vedno primeren, gre le zato, za kogčt je
ugodnejši. Trenutno kaže, da bi na Ber-
mudih zorele »hruške« bolj za zapadni
blok kakor pa za Sovjetsko zvezo. Ver-
jetno se zanjo tudi v prihodnje položaj
ne bo izboljšal. Zato se izplača odložiti
konferenco posebno tistim v Ameriki
okoli makartizma. Mirovna ofenziva
SZ, njihove intrige v Perziji, v velikem
azijskem prostoru, v Turčiji, v Fran-
ciji, vsemu temu so spodsekane noge
z dogodki v Vzhodni Nemčiji in drugod,
vsaj ta trenutek. Maska Višinskega na
Bermundih Verjetno ne bi več zrdžala.
Sicer pa, kdo ve, če ni že dotrajala in
če ne bo v kratkem romala v številni
fundus zunanje političnih rekvizitov
»socialističnih« Potemkinov. Upajmo,
da diplomatski odlagatelji konference
ne bodo posnemali vojaških parlamen-
tarcev v Pan Mun Jonu.
Franciji, ki sestavlja »bermudsko«
vlado večji del iz bivših predsednikov
vlad, se pri tem tudi ni nič kaj mudilo.
Vse preveč je na obzorju znamenj, da
bo igrala tamkaj drugorazredno vlogo,
čeprav je zadnji mandatar Joseph La-
niel, normandijski industrijalec in pred-
stavnik francoskega finančnega kapi-
tala, zadnjo vojno prebil brez madeža,
saj je bil podpornik makijevcev. Pinay,
OR iz Vichyja, za bermudsko vlado res
ni bil simpatična figura. S parlamen-
tom in z vsemi drugimi težavami pa bo
imel Laniel enake težave kakor vsak
drug.
Bolj kakor ta smola, ki se drži Fran-
cije, nas veseli to, da De Gasperi v
Londonu ni opravil ničesar glede Trsta
in da so ga potolažili samo s krpo pa-
pirja v Oxfordu, morda za znanstvene
zasluge, ki jih ima še iz časov, ko je
delal kot bibliotekar v eni od najbo-
gatejših knjižnic na svetu — v Vati-
kanu. V Londonu je dobesedno veljalo:
promoveatur, ut amoveatur — povi-
šajmo ga, da ga odrinemo. Ce bi slavec
pel podnevi, bi ga marsikdo zamenjal
za vrabca. Zato je De Gasperi blamaže
lahko vesel. Naj ostane tam, kamor
spada: v temi zakulisja, med vranqgni
in podganami, hinavci in spletkarji. Naj
se ne štuli — ščuka h kitom! Blesk
večji manjšega temni.«
Zdaj pa še o premirju; o katerem se
je baje Sing Man Rhee izjavil, naj bi
bilo samo začasno. To željo mu bo svet
zlahka izpolnil. Premirje še dolgo ni
začetek miru. Naj že pošlje Amerika na
Korejo Pearsona ali Robertsona, Rad-
forda ali Ridgwaya, zmerom bo držalo:
Ne verjemi diplomatu, če govori kot
vojak, ne vojaku, kadar nastopa kot
diplomat. Gre za to, kdo bo koga: Da
se nobeden ne pusti, je več kot jasno.
Celo pogoltni starec, južnokorejski šef,
bi rad umrl na tronu, zato izrablja pli-
mo močne azijske politike, ki jo novi
ameriški štab žene na kitajske obale.
Toda »človeških poslov tok kipi in pa-
da«. Kaj bo z njim, če pride do oseke!
Verjetno pa z njo ne računa, opojen s
slastjo oblasti, s katero osrečuje svojo
polovičko nesrečnega polotoka. Taka je
pač »fizika« slehernega mogotca; in to
je potreben, zdravilen grižljaj za obe
zvrsti človeštva, za tisto, ki veka in
stoka in za tisto, ki se muza in
krohoče. To je neizčrpni sujet za člove-
ško komedijo in tragedijo.
Trgovinsko - gostinska zbornica za Celje - mesto
k članku v Borbi „K\e \e narodni ponos**
V članku z naslovom »Kje je narodni
ponos« je pisec Janko Rotar v »Borbi«
načel dogodke iz CeJja, o katerih se
razpravlja že mesec dni v javnosti, na
Mestnem ljudskem odboru, v zbornici
in v političnih organizacijah. Ker po
našem prepričanju J. R. vse te dogodke
opisuje zelo enostransko in netočno,
se čutimo dolžne, da javnosti povemo
svoje stališče in osvetlimo nekatera
dejstva. Omejujemo se na navedbe, kjer
J. R. očita Trgovinsko-gostinski zbor-
nici v Celju »moledovanje« pri pristoj-
nih državnih organih, da bi Vinu-Koper
in Zerdonerju kazen odpustili.
Tajništvo za notranje zadeve v Celju
je zabranilo podjetju Vino Koper, ki
ima v zakupu tudi gostinski obrat' »AD
Kladivar« na Dolgem polju, godbo in
ples z utemeljitvijo, da takšno odlo-
čitev zahteva večkratno samovoljno po-
daljševanje obratovalnega časa, nedo-
voljeno prirejanje koncertov in plesa,
stalnega kaljenja nočnega miru s strani
gostov v poznih nočnih urah. Nadalje
utemeljuje ta ukrep zaradi stalnih pri-
tožb družbenih organizacij in posamez-
nih državljanov, ki ob preglasnem zvoč-
niku in vpitju pijanih gostov nimajo
mirnega počitka.
Prepovedana je bila 'glasba tudi v
zakupnem gostišču »Savinja« s slično
formulacijo.
Oba obrata sta člana Zbornice, ki je
pritožbam obeh obratov dodala svoje
stališče in ga poslala Sekretariatu za
notranje zadeve LRS» Zbornica je v
dopisu ugotavljala, da sta »AD Kla-
divar« in »Savinja« solidna obrata, ki
gostom lahko nudita godbo in ples v
zaf)rtem in odprtem prostoru. Pri tem
smo navedli, da je bil obratovalni čas
v prostorih »AD Kladivar« prekoračen
le enkrat, kar pa ne more vplivati na
splošno oceno obrata. Poudarili smo, da
poslujeta obrata v glavnem ob sobo-
tah in nedeljah v širšem obsegu z god-
bo in plesom in da s prepovedjo godbe
in plesa zaradi visokih režij ne moreta
obstojati. S tem je tudi povezano eksi-
stenčno vprašanje društva »AD Kladi-
var«. Nadalje smo prikazali potrebo
godbe in plesa zaradi dejstva, da je
Celje letos postalo turistično mesto in
da je razširjena gostinska dejavnost
potrebna. Končno smo smatrali, da za
kaljenje nočnega miru po ulicah od
strani nediscipliniranih oseb ne morejo
nositi odgovornosti vodstva gostinskih
obratov, temveč je to zadeva LM, pre-
glasna godba pa se more po nasvetu
s tehničnimi dopolnitvami omejiti.
Pritožbi obeh obratov sta bui zavr-
njeni z obrazložitvijo, ki se bistveno
dopolnjuje le v tem, da sta godbi v
obeh obratih izzivalno igrali nemške
šlagerje in da je ob priliki obiska ne-
kega avstrijskega športnega društva
eden od godbenikov v obratu »AD Kla-
divar« celo take pesmi pel. Karakte-
ristično je, da je v utemeljitvah prvo-
stopnega organa navedena ugotovitev
izpadla.
Skupno s prizadetimi podjetji je
zbornica poslala na Izvršni svet LRS
vlogo, v kateri je naveden celoten po-
stopek nato pa dodaja svoje mišljenje,
ki se glasi:
Celje je letos proglašeno za turistično
mesto. Zbornica je vložila vse sile pri
pooblaščenih organih in dosegla vse
ugodnosti. Brez dvoma Celje še ne za-
služi tega imena, vendar je interes na»
vseh, da si tudi v sedanjih razmerah
ustvarimo vsaj najnujnejše ukrepe,
predvsem na področju gostinstva. Razen
bara. ki je po ureditvi neprimeren, in
vrta restavracije »Pošte«, Celje, po pre-
povedi nima nikjer drugega lokala, ki
bi domačemu in tujemu gostu nudil
godbo in ples.
V odločbi Sekretariata za notranje
zadeve LRS, ki zavrača pritožbo uprav-
nika restavracije »Savinja« piše, da je
»uradno znano, da so bili številni pre-
krški v zvezi z obratovanjem restav-
racije  »Savinja«  že  predmet splošne
kritike v javnosti in na množičnih se-
stankih« itd. K temu ugotavljamo, da
je bü upravnik restavracije le enkrat
v letošnjem letu kaznovan z din 700 za-
radi prekoračenja zapiralnega časa, do-
čim nimamo na razpolago dokazov o
kritiki na množičnih sestankih. Nadalje
piše, »da je godba v restavraciji iz-
zivalno igrala nemške pesmi«. Ugoto-
viti moramo, da gostinski odbor Zbor-
nice ni mogel ugotoviti petja godbe-
nikov v nemškem jeziku, ki so v lokalu
»Savinja« angažirani. V kolikor pa se
ugotovitev nanaša na predvajanje kon-
certnih in plesnih komadov, katerih
komponisti so nemške narodnosti bi to
pomenilo odstraniti iz repertoarja vseh
naših koncertnih in plesnih godb 90%
vseh klasičnih in plesnih kompozicij.
Restavracija »Savinja«, ki je pogod-
beno vezana z najeto godbo in jo mora
sedaj plačevati, je imela ples ob sredah,
sobotah in nedeljah. Promet restavra-
cije je odvisen od godbe in brez nje je
njen obstoj nemogoč. V ilustracijo na-
vajamo, da je znašal promet restavra-
cije v aprilu 135.393 din, do 14. junija
1.1., torej v času, ko je godba izostala,
pa 10.953 din. Restavracija v normalnih
pogojih odvaja Mestnemu ljudskemu
odboru odvodnine mesečno 40.000 din.
V odločbi, ki zavrača pritožbo podjet-
ja Vino Koper je navedeno, da je bil
upravnik 15 krat kaznovan zaradi raz-
ličnih prekrškov. Uprava podjetja v
svoji pritožbi naVaja, da je bil obra-
tovalni čas prekoračen le enkrat, zakar
je bila tudi izrečena kazen. Smatramo,
da prijave, o katerih je govora, ne mo-
rejo biti vzrok prepovedi predvajanja
godbe, dokler ni sodnik za prekrške iz-
rekel sodbe. Glede na utemeljitev, »da
so stalne pritožbe družbenih organiza-
cij, kakor tudi posameznih državljanov,
ker zaradi preglasnega zvočnika m
vpitja pijanih gostov nimajo počitka«,
navajamo izjavo Terenskega odbora
SZDL Dolgo polje, v območju katerega
se nahaja omenjeno gostišče in ki se
glasi:
»Socialistična zveza delovnih ljudi te-
rena Dolgo polje izjavlja, da nimamo
proti podelitvi dovoljenja za godbo in
ples v lokalu doma »AD Kladivar«, ki
ga inm v zakupu gostinsko podjetje Vi-
no Koper nobenih prigovorov.
Pripominjamo, da nismo doslej izdali
nikakega potrdila odnosno izjave, da
smo proti godbi in plesu v tem lokalu.
Zakupnina je »AD Kladivar« potreb-
na, ker tvori 80% letnih dohodkov dru-
štva in bi bilo brez nje otežkočeno na-
daljnje redno delo društva.
»AD Kladivar«, kakor tudi zakupnik
gresta našim terenskim množičnim or-
ganizacijam na roko, saj*imajo na raz-
polago svojo terensko pisarno in za ma-
sovne in ostale sestanke in predavanja
veliko dvorano.«
Glede na postopek ugotavljamo, da
Zakon o prekrških (Ur. list FLRJ št.
46/51) ne daje pravice prepovedi pred-
vajanja godbe in plesa v gostinskih
obratih. Zakon (v 6. čl.) izrecno pred-
pisuje, da se sme za prekrške predpisati
le denarna kazen in kazen zapora ali
pa ukor. Nadalje določa zakon (v čle-
nih 42—50 upravno-kazenski postopek,
čl. 51), da vodi na prvi stopnji upravno
kazenski postopek sodnik za prekrške
mestnega ljudskega odbora.
Dovoljenja za godbe in ples je izdal
Oddelek za gospodarstvo m komunalo
MLO, in sicer iz zakonitih pravic, ki
mu jih daje Zakon o ljudskih odborih
(Ur. list FLRJ št. 22 52 in LRS 19'52).
Smatramo, da godba in ples odgovar-
jata pojmu podjetnosti v lokalu, ki je
zajamčena z Ustavo in se ne more
smatrati kot javna prireditev v smislu
Zakona o prekrških.
Člen 6 Zakona o prekrških (Ur. -list
LRS št. 40/51) na osnovi katerega sta
bili izdani obe odločbi, določa sledeče:
»Prireditelji javnih shodov, veselic,
sprevodov in podobno, za katere ne ve-
ljajo določbe 20. in 25. člena zakona
o društvih, zborovanjih in drugih jav-
nih shodih, morajo take prireditve pri-
glasiti pristojnemu poverjeništvu za no-
tranje zadeve okrajnega oz. mestnega
ljudskega odbora najmanj 48 ur pred
začetkom. V priglasitvi se mora navesti
kraj, čas in namen javne prireditve.
Pristojni organ za notranje zadeve
lahko prepove prireditev, če je nevar-
nost, da bi bil ogrožen javni red in
mir.«
Uporaba tega člena za omenjeni od-
ločbi bi bila mogoča le pod pogojem,
da bi po tolmačenju organa, ki je zakon
izdal, veljala tudi za interne prireditve
v gostinskih lokalih, vendar takega tol-
mačenja ni. Določba čl. 6, ki zahteva,
da se prireditev prijavi 48 ur pred na-
povedano uro, že sama po sebi negna
javni značaj, kajti koncesija za godbo
je enkratna in stalna in spada k po-
slovanju gostinskih obratov.
S svojimi pripombami smo želeli
osvetliti nekatere probleme ,ki so zaradi
prepovedi predvajanja godbe in plesa
nastali, v želji, da se zadeva razčisti.
*
K navedenemu mnenju zbornice do-
dajamo še izvleček iz tolmačenja Za-
voda za zaščito avtorskih pravic, ki
pravi:
»V praksi je zelo običajen pojav, da
se avtorska dela, ne glede na kvaliteto,
vrsto glasbenih del, na zasedbo orke-
strov in ne glede na vrsto in držav-
ljanstvo avtorjev, izvajajo tudi- v go-
stinskih in podobnih obratih. Ta izva-
janja se vršijo predvsem v razvedrilo
gostov in nikakor ne kot neke od go-
stinskega obtata povsem ločene dejav-
nosti. Nikakor torej nI smatrati takšnih
izvajanj godbe kot prireditve zase, zla-
sti pa še ne kot koncertne prireditve
oz. koncerte.«
Gornje tolmačenje naj služI za do-
slednejše razumevanje, kaj je koncert
In kaj repertoar godbe v gostinskih lo-
kalih, odnosno javni In mterni značaj
predvajane glasbe. Pripominjamo še to,
da je ugotovitev pisca, »da bi tulili
nemške šlagerje ter kalili nočni mir In
rad« zelo nedognana in tendenciozna. V
kolikor pisec članka napada petje v
nemškem jeziku, odnosno vsebine ko
tendencioznost pesmi, ki zadeva nacio-
nalni čut državljana, se z njim povsem
strinjamo. V kolikor pa bi pisec hotel
degradirati In prepovedati vso muzlk'5,
ki so jo ustvarili komponisti nemške
narodnosti, pa bi bU to dokaz analfa-
betizma v glasbi ter pomanjkanja in-
teligence In kulture. Brez dvoma bi bil
poražen od vseh ansamblov, radijskih
postaj in glasbenih Institucij.
Takšno je naše »moledovanje«, s ka-
terim nismo nikoli prosili za odpusti-
tev kazni аЦ za popustljivost. Pa zakaj
tudi? Saj omenjena obrata nista bila
kaznovana, njim je bila le prepovedana
glasba in ples. To pa še nI kazen, tov.
J. R., to je le prepoved.
Izjavljamo ob tej priliki, da smo
kljub značaju naše organizacije, ki
združuje mdustrljo, trgovino in gostin-
stva m zastopa njihove Interese, vedno
borili proti pojavom, ki bi škodovali
naši družbeni skupnosti in bomo to na-
čelo tudi v bodoče spoštovali. Naše so-
delovanje z organi oblasti, posebno z
Mestnim ljudskim odborom to dovolj
prepričljivo dokazuje. Zato si ne do-^
voljujemo, da bi nam tov. J. R. očital
»okoriščanje In profltarstvo«. Vendar
pa naj o tem očitku razsodi sodišče.
AH še veljajo zakoni o državnih
uslužbencih
To določilo obravnava pravzaprav le
nejasnosti glede odpravnine, ugotovi
pa poleg tega še nekaj, kar ni bilo do-
ločeno z nobenim pravnim predpisom,
in sicer to, da je veljal zakon o držav-
nih uslužbencih za uslužbence držav-
nih gospodarskih podjetij samo do pre-
hoda k novemu gospodarskemu siste-
mu.
Za tole razpravico sem se odločil,
ker je ravno na tem področju obilo ne-
jasnosti, marsikatera podjetja ne vedo
kaka določila naj uporabljajo, številni
uslužbenci v podjetjih pa se prav tako
še opirajo na svoje pravice in dolžno-
sti, katere jim je predpisal zakon o
državnilj uslužbencih.
Po določilih 10. člena zakona o dr-
žavnih uslužbencih se predpisi tega za-
kona uporabljajo tudi za administra-
tivni in strokovni aparat državnih go-
spodarskih podjetij, kar je bilo takrat
povsem naravno in razumljivo. Podjet-
ja so bila samo organizacijske enote,
s katerimi je država izpolnjevala svoje
naloge na gospodarskem področju. Saj ■
je država sama nastopala kot produ-
cent, podjetjem pa z do podrobnosti iz-
delanim gospodarskim planom predpi-
sovala določene naloge.' Torej so izvrše-
vali uslužbenci državnih gospodarskih
podjetij v dobi državne lastnine, enako
kakor uslužbenci na raznih direkcijah,
okrajih in ministrstvih ter so bili prav-
zaprav še podcdjšana roka drugih orga-
nizacijskih — upravnih enot. Pravice
delovnih kolektivov so bile v fazi dr-
žavne lastnine le Iz te pravice Izvedene,
v novem gospodarskem sistemu pa so
te pravice origmarne glede na družbe-
no lastnino proizvajalnih sredstev.
Pravica gospodarjenja s podjetji je
določena v 4. členu ustavnega zakona
o temeljih družbene in politične ure-
ditve FLRJ. To določilo se glasi takole:
Družbena lastnina proizvajalnih sred-
stev, samouprava proizvajalcev v go-
spodarstvu in samouprava delovnega
ljudstva v občini, mestu in okraju so
temelji družbene in politične ureditve
države.
Zagotovljena je samouprava delov-
nega ljudstva na prosvetnem, kultur-
nem in socialnem področju.
Samouprava proizvajalcev in delov-
nega ljudstva se izvršuje v skladu s
splošnimi družbenimi koristmi, ki so
izražene v zakonih in drugih sklepih
predstavniških teles delovnega ljud-
stva — ljudskih skupščin in ljudskih
odborov.
Upoštevajoč vse navedeno, nam mora
biti jasno, da zakona o državnih usluž-
bencih ne moremo več uporabljati za
uslužbence gospodarskih pKjdjetij, tem-
več velja odslej le za uslužbence v dr-
žavni upravi.
Po tej ugotovitvi pa se seveda takoj
vprašamo, kako naj postopamo z usluž-
benci v državnih gospodarskih pod-
jetjih. Novih predpisov s tega področja
še nimamo ter jih verjetno še več me-
secev ne bomo dobui. Zatorej bomo mo-
rali tudi še v bodoče uporabljati stare
predpise — bodisi predpise zakona o
državnih uslužbencih, bodisi predpise
uredbe o ustanovitvi In prestanku de-
lovnih razmerij (slednja velja vsa leta
za delavce naših gosRodarskih podje-
tij).
Za ustanovitev delovnega razmerja
uslužbenca je potreben upravni akt
nastavitve, ki pa je dobil pravilni uči-
nek, če je uslužbenec službo res nasto-
pil. V novem gospodarskem sistemu
podjetje upravnih aktov ne more izda-
jati, saj ni državni organ, temveč sa-
mostojna gospodarska enota. Sevcnia
je bilo to možno v dobi administrativ-
nega socializma, ko so bila podjetja na
čelu z direktorjem samo podaljški dr-
žavnih organov, ministrstev za indu-
strijo preko številnih generalnih in
glavnih direkcij.
Nastavitev uslužbenca v državnem
gospodarskem podjetju — pravilno iz-
raženo — delovno razmerje med usluž-
bencem in podjetjem nastane s skle-
nitvijo pogodbe, pa naj bo to ustmena
ali pismena. Ker za sklepanje teh po-
godb nimamo ustreznih določil, si bo-
mo pomagali z določili Uredbe o usta-
novitvi in prestanku delovnih razmerij.
Eventualne tako imenovane nastavitve-
ne odločbe ali dekreti so lahko samo
deklarativnega značaja. Omeniti jé še,
da si uslužbenec lahko zagotovi poseb-
ne delovne pogoje izven delovnega re-
da in tarifnega pravilnika podjetja
(plača, trajanje dopusta, odpovedni rok
itd., kar v sosedni hrvaški republiki že
celo često uporabljajo, predvsem pri vo-
dilnih uslužbencih).
Za sklenitev take pogodbe odpadejo
tudi ostali predpogoji, ki so potrebni
za vstop v službo v državni upravi. Po-
trebna je pravzaprav le določena sta-
rost, ki napravi osebo sposobno. Ta sta-
rostna doba je pri nas določena v Te-
meljnem zakonu o razmerju med star-
ši in otroki, kjer je določeno, da so ve-
ljavne delovne pogodbe, ki so jih skle-
nile osebe z dopolnjenim 14 letom. To-
zadevno so bila izdana tudi razna več
ali manj interna navodila, ki priporo-
čajo sklenitev delovne pogodbe s 16
leti — dopuščajo pa skenitev delovne
pogodbe tudi prej — vendar pa ne pod
starostno dobo 14 let. Tudi mednarodne
konvencije o minimalni starosti so v
tem okviru, in sicer 15 let, ena pa do-
pušča Izjemno zaposlitev pred 15 letom,
vendar pa po Izpolnjenem 14 letu.
*
Uslužbenec v državnem gospodar-
skem podjetju Ima z ustanovitvijo de-
lovnega razmerja v podjetju določene
pravice, ki jih uslužbenec v državni
upravi nima. Njegove temeljne pravice
so: sodelovanje pri gospodarjenju, raz-
delitev dohodka in presežka dela, do
zaščite pri delu, do dopusta, posebno
zaščita žena, voliti in biti voljen v or-
gane delavskega upravljanja (pravica
gospodarjenja) itd. Seveda ima pa usluž-
benec tudi svoje dolžnosti, ki bi morale
biti točno določene v delovnem r^du
podjetja, kolUcor niso določene v zako-
nitih predpisih. (O delovnih redih in
pravilih podjetij, ki jih dobršen del
podjetij sploh nima — v kolikor pa
obstajajo, so pa površni, nepopolni in
zastareli — vendar o tem v enem pri-
hodnjih člankov.)
Omeniti je še prejemke enih in dru-
gih uslužbencev, kjer je pripomniti, da
je v glavnem kriterij za plače usluž-
bencev državne uprave, ki so plačani
iz proračuna kvalifikacija in službena
leta z upoštevanjem alikvotnega tri-
desetega dela. Uslužbenci državnih go-
spodarskih podjetij pa so tudi pri za-
služku izenačeni z delavci z 208-urnim
mesečnim delavnikom in z 26 alikvot-
nim delom, pri računanju enodnevnega
zaslužka.
Nekatera podjetja premeščajo usluž-
bence še tudi v druge gospodarske eno-
te In zato uporabljajo določila zakona
o državnih uslužbencih. Ce je po no-
vem nastalo delovno razmerje na pod-
lagi prostovoljno in obojestransko skle-
njene pogodbe nima podjetje nobetie
zakonite pravice premeščati uslužben-
ce izven svoje organizacijske enote.
Glede prestanka delovnega razmer-
ja je omeniti, da je to že urejeno s
posebno uredbo o postopku pri odpove-
dih delovnega razmerja delavcev in
uslužbencev gospodarskih organizacij,
glede odpovednega roka pa je uporab-
ljati določila 15. člena uredbe o usta-
novitvi delovnih razmerij.
Te vrstice sem napisal, ker je na tem
področju pri celjskih pòdjetjdh precej-
šnja nejasnost, dosti nepravilnosti in
številna vprašanja. Upam, da so te be-
sede dovolj jasne ter bodo omogočile
podjetjem pravilen postopek na važnem
delovnopravnem področju, uslužbenci
pa bodo vedeli, če so podjetja pravilno
postopala.
Precej nejasnosti vlada še okoli de-
lovnih sporov in okoli disciplinskega
postopka v naših socialističnih podjet-
jih.
Pa o tem drugič.
ZBORI  VOLIVCEV  ODOBRAVAJO
PREDLOG ZA RAZPIS NOTRA-
NJEGA POSOJILA
Pred dnevi sta bila zbora voliv-
cev za Zavodno In Cret. O delu in uspe-
hih MLO in zbora proizvajalcev sta po-
ročala odbornika Kline in Zapušek.
Njun predlog za razpis posojila 135 mi-
lijonov din je bil soglasno sprejet.
Volivci Iz Creta zahtevajo od pod-
jetja Elektro-Celje tok normalne ja-
kosti, od MLO pa, da se pri rekonstruk-
ciji teharske ceste podaljša vodovod do
gor. Creta. MLO naj pri železniški
upravi doseže rekonstrukcijo žel. proge,
s čimer bo omogočena regulacija Sa-
vinje.
Stev. 2б1
»Savinjski vestnik«,  dne 4. julija 1953
Stran 3
Četrti uprizoritvi „Kvadralure kroga''
Za zaključek sezone je celjsko gle-
dališče pripravilo pravzaprav novite-
to, saj so bila sovjetska dela odstav-
ljena z naših odrov po letu 1948. Va-
lentina Katajeva »Kvadraturo kroga«
v Celju tudi pred letom 1948 nismo
videli. Umetniški vodja je v Gledali-
škem listu jedrnato utemeljil ta ko-
rak našega gledališča.
Sovjetsko dramatiko, ki se je po
letu 1917 postavila v službo revoluci-
je, pri nas bolj slabo poznamo. Pred
vojno smo je videli kaj malo, po voj-
ni pa *je vlekel bolj film pa tudi dra-
ma, ki sta obravnavala boj in zmago
nad nacizmom. Bolj ali manj so nam
bili znani liriki Blok, Jesenjin, Maja-
kovskij, morda še kak Bjednyj, med-
tem ko so nam Lunačarskij, Katajev,
Afinogenov, Dymov pa tudi Bulga-
kov pomenili samo imena kljub dvem,
trem komadom, ki jih je dala ljub-
ljanska drama, kljub nekaterim okvir-
nim, občasnim pregledom sovjetske
dramatike v Sodobnosti ih Ljubljan-
skem Zvonu. Zanimalo nas j.e tudli
vprašanje umetniške odkritosrčnosti,
ideje, tendence in aktualnosti v teh
dramah, ki so jih razredno sovražni
kritiki imenovali agitacijske drame.
Gledališče je sicer vedno služilo druž-
bi pri njenih naporih za boljši svet,
vendar ne'tako, da bi postal oder go-
vorniška tribuna, marveč s prikazo-
vanjem resničnega življenja, ki ne
more učiti ničesar drugega kakor več-
no nasprotje med odmirajočim, sta-
rim, onemoglem in zmagujočim, no-
vim. Toda to je treba pokazati z umet-
niško resničnostjo. Sovjetski drama-
tik, ki bi brez pridržkov in očitkov
slavil sovjetsko oblast, bi seveda tej
osnovni zahtevi po tej umetniški res-
ničnosti ne zadostil. Ce pa je tej za-
htevi zadostil, je nujno zadel ob
oblast, katere narava je že taka, da
težko prenaša očitke, posebno taka, v
kakršno se je izrodila v SZ. Sovjet-
ski pisatelji, ki so- to storili, so padli
v nemilost v dobi stalinskih petletk,
ko se je za »fasado delniške 'družbe s
150 milijoni delničarjev« začela utr-
jevati vsemogočna sovjetska birokra-
cija. Eden takih dramatikov je bil tu-
di Valentin Katajev, ki smo ga pre-
tekle dni gledali v Celju.
Kaj takega nam prikazuje »Kvadra-
tura kroga«, kar je drastilo samo-
všečno politično narcisovstvo, zava-
rovano z agenti GPU in z javnimi to-
žilstvi, ki so v enem desetletju spro-
vedli tri velikanske »čistke«, kakor
je imenovala stalinska klika razčlove-
čenje, dehumanizacijo vsega javnega
in privatnega življenja v »socialistič-
nem« raju? Nič posebnega. Kos tega
raja — v obliki bedne samske sobe, v
kateri z ekspozicijo komedije zaživita
medene mesece dva v redu registri-
rana zakonska para brez premoženja,
a vključena na nek način v ogromni
proces nastajanja nove družbe. To so
Vasja, ki ga je prav duhovito in lah-
kotno podal Škof, Ljudmila, ki jo je
temperamentno in s primerno iznajd-
ljivostjo dala Goršičeva, Abram, ki
ga je posrečeno igral Podgoršek s
partnerico Tonjo, ki jo je enakovred-
no podala Sirnikova. Večni povpreč-
neži so to, ne kaki zaslužni politiki
ali  kulturniki,  ki  drve  po  mestu  z
opravka na opravek. Abram in Tonja
sta organizirana, pri Ljudmili in
Vasji pa stvar še ni tako daleč. Idila
brez primere ,ki jo zmore samo rusko
pero. Tu ni treba fantazije, bi rekel
Zoščenko, ki so ga po vojni tudi po-
rinili v senco. Kadar morata dva mla-
da zakonska para preživljati medene
mesece v eni sobi brez pohištva, ob
plači, ki ne predstavlja življenjskega
minimuma, tedaj preneha vsaka fan-
tazija, ker jo je realnost potolkla. Ta
realnost nedvomno obtožuje pretira-
ne zahteve sovjetske oblasti nasproti
delovnim množicam. Brez ozira na
Marxovo trditev, da izgradnja sle-
hernega novega reda predstavlja za
človeške rodove, ki ga oživotvarja-
jo, mučeništvo (martirij), je taka ne-
človeška beda tolika nevarnost za
skladen razvoj človeške osebnosti, da
se umetnik oBrača proti njej z žgočo
satiro, s smehom, v katerem je več
srda kakor pa prizanesljive šale. Ak-
tivistka Tonja, gluha za nešteto mno-
goglasnih utripov življenja, predstav-
lja dogmatika, ki ga tako imenitno
smeši Romanov v satiri »Pionirju so
sodili«. Ali ni bedna s svojo idejo, ki
je podobna sholastični idealizaciji
brez vsakega stika z življenjem?
Abram ne ve ne kod ne kam s svcjo
etično teorijo, bukovsko učenostjo, ki
se v praksi ne obnese. Vasja sam ne
ve, kaj ga žene v čemernost in v skok
čez ojnice, čeprav je na dlani: prilož-
nost in revščina. In isto je s histerično
Ljudmilo. Nikomur od njih bi najbrž
ne prišlo na misel skočiti čez ojnice
sredi medenih tednov, če ne bi on-
stran provizoričnega paravana stokal
hvaležen objekt Amorjeve hudomuš-
nosti. Vse bi se verjetno izteklo v re-
du, v smislu moralnih norm, če ne bi
»šibka materialna baza« teh oskub-
ljenih zakonskih gnezdic bila tako
strašno tenka. Z drugo besedo: žrtve
za industrializacijo Rusije so nosile s
seboj tudi nešteto individualnih tra-
gedij, ki pa jih avtor obravnava s
klovnskim krohotom. Hunvor in sa-
tira ne smeta izumreti v nobeni družbi.
Družba, ki ne prenese, da bi ji umet-
nost držala zrcalo, je slabega srca in
asteničnih živcev. Dramatiki, ki priza-
nesljivo odpušča družbi, popušča tudi
njen čar. Človek noče na oder propa-
gande, hoče življenje, kakršno je. »Ka-
dar ljubezen hira in pojema, odeva se
v prisiljeno vljudnost,« pravi Shakes-
peare v Cezarju. Vljuden komediograf
izgublja svoj socialni smisel. Ali ni ne-
kaj podobnega na naslov zaničevane
domovine povedal tudi Ivan Cankar?
Ostale osebe, ki nastopajo v komedi-
ji, niso bistvenega pomena, so pa vse
zadovoljivo postavljene. Janez Albreht
je dal človeka, ki ne ve, kam bi glavo
položil, a zato nima nič manj humorja
in optimizma. Peter Božič je s Flavi-
jem dal prijeten, lepo oblikovan lik,
sodelovali pa so še Brezigar, Novak,
Cervinkova in Božičeva, ki alternira z
Goršičevo. Nîi to komedija velikega
stila, vendar je pisana tako, da se člo-
vek ob njej zamisli, pregledujoč naš
čas in človeka v njem: kako se vse na
svetu med seboj prepleta in spoprijema,
mogočne sile oblasti in osebni nagibi,
potrebe družbe in osebni, vase zazrti
svet! In vse, kar je, je odvisno od člo-
veka, iz njega vse izvira, zanj in zoper
zanj se vse dogaja. Zato je prav, da
smo za zaključek sezone gledali kome-
dijo, ki že z naslovom opozarja člove-
štvo, da je znamenita kvadratura kro-
ga nemogoča, da se upira naravi stva-
ri. Da je simplifikacija ^ poenostavlja-
nje huda reč, ki se nad človekom tako
ali drugače, preje ali kasneje gotovo
maščuje. Da je temu res tako, kaže
razvoj v SZ. Da je to odkrito, ima ne-
precenljive zasluge naš demokratični
socializem. Življenje ni mogoče stlačiti
v formule. Vse v njem je dialektično
povezano. V človeški družbi ne gre go-
jiti samo Don Quijotovega duha, duha
velikanskih načrtov, rogobornosti, ome-
jenega avanturizma in dejanja, marveč
tudi duha Hamleta, duha premišljeva-
nja, prizanesljivosti, razumevanja. Tu-
di tako bo še vedno dovolj gorja na
svetu, ki ga sami prikličemo!
Vrata našega novega gledališča so se
zaprla. Gledališko vodstvo jih je za-
prlo z upanjem, da bo v prihodnji se-
zoni izpolnilo načrte, ki so bili v dnev-
nem tisku večkrat obrazloženi: izpopol-
nitev ansambla in tehničnega osebja,
kar naj bi omogočalo živ, ~ umetniško
neoporečen repertoar, ki bi odgovarjal
že utrjenim načelom o sestavljanju re-
pertoarja. Repertoar je konec koncev
tisto, po čemer se bo sodila socialna po-
membnost najimenitnejše javne vzgoj-
ne ustanove, največje afirmacije na-
rodne kulture, ki jo že od renesanse
gledajo evropski narodi ravno v gleda-
lišču. Dramaturg Lojze Filipič je na-
pisal v Gledališkem listu, naj postane
naše gledališče gledališče za nekdanje
celjsko okrožje. Če to ne bo postalo, ne
bo imelo svoje upravičenosti, ne bo vr-
šilo svojega poslanstva. Želimo, da bi
se preko gledaliških počitnic izpolnili
vsi pogoji, ki bi to omogočali. Zakaj
slej ko prej sta glavna problema celj-
skega gledališča ansambel in gledali-
ška publika. Toda o tem se je letos do-
volj govorilo in pisalo. T. O.
Statistika o uspehih
celjsicih srednjih šol
Ker so vsi ti podatki zabeleženi v
Letnih poročilih posameznih šol, le
kratko informativno poročilo.
Prva gimnazija, ki je številčno naj-
močnejši zavod v Celju, je ob koncu
letošnjega šolskega leta dosegla takle
uspeh:
Nižji razredi znatno manj kot višji,
in to 63,71% ,medtem ko višji 78,18%,"
kar daje celotni šoli uspeh 69,58%.
Najboljši razredi na zavodu so bili
4. a ter vsi trije osmi, ki so dosegli:
100, 91,4 ter 90%. Od 87 maturantov,
jih je uspešno maturiralo 80%.
Na II. gimnaziji je procent precej
nižji; izdelalo je 57,97% dijakov. Pre-
ostali procent odpade na popravne iz-
pite ter na izključitve in ponavljalce.
Učiteljišče nam nudi takole sliko. Na
zavodu je 381 dijakov; od teh 282 po-
zitivnih in 75 negativnih; 24 jih je
padlo.
Maturantov je bilo 100, 12 jih ima
popravne izpite, 2 sta padla.
Na Ekonomskem tehnikumu je bilo
skupno število dijakov 190; procent po-
zitivnih znaša 59,48%. Maturantov je
bilo 39; med temi je 5 popravnih izpi-
tov in eden odklonjen za eno leto.
Ta bežen pogled nam dovolj jasno
pove da se s tak.-m uspehi ni mogoče
zadovoljiti ter da bo treb« še mnogo
mnogo d eia.
10-LETNI  PLAN  RAZVOJA  TURIZ-
MA MESTA CELJA
Pri trgovinski gostinski zbornici v
Celju je te dni izšel 10-letni plan, ki
obsega 22 strani večjega formata in ki
obravnava Celje in njegovo kotlino v
luči turističnih točk.
Tako je zaključila mladina II. osn.
šole v Celju svoje šolsko leto
Poleg težavnega šolskega dela v raz-
redu potrebuje naša mladina tudi du-
ševne razgibanosti. To se na naši šoli
v polni meri vrši. Otroku je potrebna
lepa pesem. Zato delujeta na šoli dva
pevska zbora. V prvega so vključeni
malčki nižjih razredov, ki s svojimi
nežnimi glasovi prav ljubko izvajajo
naše domače pesmice. Drugi razred se-
stavljajo pevci višjih razredo.v, ki nas
s svojirfl preciznim in prisrčnim ' izva-
janjem prav prijetno presenečajo.
Poleg petja so rajalne vaje ob zvo-
kih harmonike vzbujale otrokom čut
za ritmiko. Deklamacije, recitacije in
igrice so v učencih dvigale čut za le-
poto našega jezika. Kdor je gledal mla-
dino pri teh vajah, je lahko ugotovil,
s kakšnim veseljem in ljubeznijo se je
oprijela dela. Plod tega dela se je po-
kazal pri javnih nastopih.
V Tednu matere in otroka je mla-
dina naše šole počastila matere z lepo
uspelo akademijo v polno zasedeni bivši
gledališki dvorani. V istem tednu smo
šli s 170 nastopajočimi v Medlog, kjer
je mladina počastila kmečke žene in
matere s pestrim sporedom v novo
zgrajenem Zadružnem domu. Ves trud
je bil poplačan s prisrčnim sprejemom
tamošnjih množičnih organizacij in za-
dovoljstvom staršev.
Kot uvod k slavnostim 80-letnice ob-
stoja Cinkarne so naši otroci z uspeli-
mi nastopi ogreli in navdušili delavce.
Na naši šoli deluje tudi lutkovni kro-
žek. Ta nas je presenetil z ljubko par-
tizansko igrico »Tinček in Tonček«.
Naša mladina ima odprto srce tudi
takrat, kadar se spominjamo žrtev faši-
stičnega nasilja. Zbrala je za ureditev
grobišča na Rabu znatno vsoto 10.112
din.
Omenili smo le nekaj prijemov smotr-
ne vzgoje pri oblikovanju novega rodu.
Ce pravilno pojmujemo naše delo pri
vzgoji in pouku in pri tem vidiftio za-
dovoljstvo staršev, lahko z zadoščenjem
ugotovimo, da se naša mladina pravilno
vrašča v veliko socialistično skupnost.
Celjski študentje bodo ustanovili svoj klub
Vloga študentov v celjskem javnem
življenju v povojnih letih ni bila po-
udarjena v tisti meri, kot bi to z ozi-
rom na njih število pričakovali. Med-
tem kc je še tik pred drugo svetovno
vojno v Celju obstojalo živahno in or-
ganizirano družabno življenje študen-
tov, ne po osvoboditvi niso našle no-
bene oblike, ki bi študente trdneje po-
vezale s krajem, v katerem so doma.
To ni bil slučaj samo v Celju, ampak
skoraj v vseh krajih Slovenije, medtem
ko so v naših bratskih republikah bile
v večini krajev študentske organizacije
zelo aktivne in so pridno sodelovale v
kulturnem in političnem življenju svo-
jih krajev. Vloga študenta kot bo-
dočega ljudskega inteligenta zahteva
najtesnejšo povezavo z najširšimi ljud-
skim.! plastmi in že čas šolanja bi moral
dati prve napotke k temu. Tradicije
študentske aktivnosti po vsej Sloveniji
so stare in posebno na Štajerskem po-
membne še iz avstroogrskih časov, ko
so študentje in akademiki stali v-prvih
vrstah narodnostnega boja, pa tudi iz
časov stare Jugoslavije, ko so študent-
je pridno sodelovali v naprednih poli-
tičnih gibanjih.
Z ustanovitvijo Celjskega akadem-
skega kluba, ki se ustanavlja na ini-
ciativo Zveze študentov Jugoslavije,
naj bi se zopet ustvarili vsi pogoji za
čim uspešnejšo afirmacijo študentov v
krajevnem družbenem življenju. Tu se
bi povezali tako študentje iz Celja kot
študentje iz okraja Celja-okolice; se-
veda bi pomenilo Celje za nje predvsem
nek organizacijski center, medtem ko
hi oni sodelovali tudi pri delu svojih
domačih krajev (znani so iz medvojne
dobe napredni študentski klubi v Žalcu
in Šoštanju, ki so igrali veliko vlogo
v političnem in kulturnem življenju teh
dveh krajev. Večina okrajev v Slove-
niji je že ustanovila takšne klube, v
katerih je povezala študentsko mladino
pa tudi starejše tovariše akademike in
ponekod so dosegli prav lepe uspehe
(n. pr. kranjski študentje organizirajo
letos na Gorenjskem mednarodno štu-
dentsko brigado za gradnjo žičnice).
Organiziranje političnega, kulturne-
ga in družabnega življenja študentov
v domačem kraju, pomoč Ljudski uni-
verzi ali posameznim krajevnim od-
borom s predavatelji, organiziranje iz-
letov in taboren j, povezava s študenti
naših bratskih republik in naprednimi
študenti iz inozemstva, najožja pove-
zava z vsemi akademiki v Celju, po-
moč abiturientom ob vstopu na visoke
šole in univerzo — vse to bi bile prven-
stveno naloge tega kluba. Pri tem pa
ne smemo pozabiti tudi na ekonomsko
stran. V našem gospodarstvu se vse
bolj dograjuje sistem decentralizacije
in bo avtomatično prešel tudi na pod-
ročje štipendiranja oziroma dotacij za
študentske menze in domove, ki je za-
nje stroške nosil do sedaj MLO Ljub-
ljana. Posamezni okraji so že letos po-
magali svojim študentom z materialni-
mi podporami in letos bodo morali tudi
celjski študentje poskrbeti za pomoč
MLO, če bodo hoteli še naprej uživati
olajšave, ki vsaj deloma pomagajo pri
premagovanju materialnih težav, ki jih
ima večina študentov. Pomoč revnej-
šim tovarišem, eventualno organizira-
nje samopomoči — tudi to bo ena od
temeljnih nalog tega kluba.
Jasno pa je: kdor od skupnosti za-
hteva, mora skupnosti tudi dajati. Cim
uspešnejše bodo celjski študentje pri-
stopili k delu v svojem klubu in čim
večji bodo uspehi, ki jih bodo pokazali,
tem več lahko tudi oni pričakujejo po-
moči.
Upamo, da se bo ustanovnega občne-
ga zbora, ki se bo vršil prihodnji teden
(točnejši datum in kraj bosta še objav-
ljena), udeležilo čim več študentov me-
sta Celja in okolice, abiturientov, pa
tudi starejših tovarišev akademikov, ki
so najvljudeje vabljeni. O ustanovitvi
kluba bomo še poročali.
(Nadaljevanje s prve strani)
Konferenca SZDL
okraja Celje-okolica
v okraju so ostale še tri Icmetijske
delovne zadruge v Taboru, Vranskem
in Prekopi, kjer so zadružniki želeli
ostati v skupnosti. Neživljenjske za-
druge so se razformirale, nastalo pa je
več dobrih državnih kmetij in ekono-
mij, ki nadaljujejo z vzornim gospo-
darstvom v svojih okoliših.
Dokončno je z vsemi oblikami izko-
riščanja na vasi pometel zakon o zem-
ljiškem fondu. Ta zakon, ki ščiti ma-
lega in srednjega kmeta bo v našem
okraju prizadel le okoli 300 kmetskih
gospodarstev. Državni zemljiški fond
bo pridobil okoli 600 ha obdelovalne
zemlje. Tudi zakon o gozdarstvu bo
uravnovesil gozdno gospodarstvo.
Omejil bo prehudo izsekavanje, gozd-
ne takse pa bodo predstavjale nov vir
sredstev za pogozdovanje, zaščito go-
zdov, gradnjo gozdnih poti in čiščenje
gozdov.
RAZVOJ SOCIALISTIČNEGA
KMETIJSTVA
Vseh štirinajst državnih posestev v
okraju ima nad 2.0Ò0 ha zemlje. Ta
gospodarstva s svojim vzornim gospo-
darjenjem, s sredstvi, ki jih imajo na
razpolago, s strojnimi napravami na-
daljujejo zelo važno vlogo v splošnem
napredku vasi. Gojijo čistopasemsko
živino, gojijo prvovrstna semena. Z
uzakonitvijo zemljiškega fonda se bo-
do ta posestva še povečala.
Okrajni ljudski odbor je pripravil za
razvoj kmetijstva 10-letni kmetijski
načrt, ki pa še ni popoln. V tem načr-
tu se bo hmeljarstvo povečalo za 40%>,
sajenje krompirja pa za 100%. Pove-
čala se bo živinoreja, sadjarstvo in vi-
nogradništvo. Veliko manj bomo sadili
koruze, ki v naših krajih ne uspeva
dobro. Socialistična zveza mora o tem
načrtu razpravljati med kmečkim pre-
bivalstvom, zainteresirati ljudi, da bo-
do sprejemali dobre nasvete in pred-
lagali še več, kot je v načrtu predvi-
deno.
Veliko več bo treba žrtvovati za
razvoj kadrov v kmetijstvu. Kmetij-
ske zadruge naj bi stipendirale dobre
dijake za nadaljevanje šolanja v viso-
kih in srednjih kmetijskih šolah. Pri-
pravljamo obvezne kmetijsko-nadalje-
valne šole, ki bodo v treh letih zajele
vse naše področje. Na osemletnih šo-
lah bo uveden kmečki pouk. Brez stro-
kovnega kadra v kmetijstvu je težko
razvijati gospodarstvo na vasi. Prav
bi bilo če bi Kmetijske zadruge da-
jale 5 do 10% čistega letnega dobička
za vzgojo novih kadrov.
NOV  NACIN  OBDAVČENJA  JE
TOPLO POZDRAVLJEN PRISPEVEK
SKUPNOSTI ZA RAZVOJ
KMETIJSTVA
Nov način obdavčenja na velikost
in kvaliteto obdelovalne zemlje je na-
letel pri dobrih gospodarjih na odo-
bravanje. Prizadeti bodo seveda ne-
vestni gospodarji. S tem se bo dalo
priznanje dobrim kmetovalcem, druge
pa bo tak način prisilil, da bodo smo-
trneje gospodarili kot doslej.
Sicer so pri odmeri davčnih obvez-
nosti napake, zlasti tam, kjer so se v
komisije vrinili posamezniki, ki ščitijo
sebe in svoje sorodstvo.
Na drugi strani pa dokazuje statisti-
ka, da skupnost daje kmetijstvu več,
kot od njega prejema. Regresi na gno-
jila, stroji in drugi pripomočki terja-
jo velike izdatke. Letos se je na pod-
lagi teh ukrepov uporaba umetnih
gnojil potrojila, a če bi jih bilo dovolj,
bi se verjetno popetorila. Od zasluž-
kov v hmeljarski proizvodnji je za
razvoj kmetijstva v okraju določenih
209 milijonov din. Za elektrifikacijo bo
šlo nad 100 milijonov itd. Ce primer-
jamo celotni davčni predpis za leto
1952 vsoto 325 milijonov z zneski, ki
jih je skupnost dala za razvoj kmetij-
stva (ne da bi upoštevali izdatek za
äolstvo, javno varnost, zdravstvo in
socialno skrbstvo) je prispevek kme-
'tov polovico manjši od dajatev skup-
nosti.
USPEŠNO   KULTURNO-PROSVETNO
DELO
Napredek kulturno-prosvetnega de-
la je lep. Poleg 59 obstoječih kulturnih
in izobraževalnih društev je v okraju
11 »Svobod«, ki štejejo nad 2.000 čla-
nov, od tega pa 450 članov mladine.
Lani je članstvo v društvih naraslo za
270%. Značilno je, ^a v krajih, kjer je
politično delo slabo, prosvetno delo
napreduje, ker ljudje ob zdrahah in
nesoglasjih iščejo utehe v kulturnem
izživljanju. Tako je v Laškem, Polzeli
iitd. Slaba so društva še v Gnižah in
Preboldu.
VLOGA KOMUNISTOV V SOCIALI-
STIČNI ZVEZI
Ze IV. kongres ZKJ je nakazal vlogo
komunistov v SZDLJ. Preimenovanje
Partije v ZKJ in razširitev OF v SZDL
ima namen povezati v Socialistično
zvezo vse poštene socializmu naklonje-
ne ljudi neglede na osebno opredeli-
tev. Vloga komunistov v SZDL je, da
tvori jedro te široke organizacije. V
dobi od tega kongresa dalje je večina
komunistov prenehala s preživelimi
oblikami dela. Otresli so se oblik ko-
mandiranja in birokratskih metod.
Kjer pa se iz tega starega pojmovanja
niso uspeli dvigniti, jim grozi nevar-
nost, da jih bo razvoj prerasel, da po-
stanejo zavora razvoja in prenehajo
biti člani. Tipične primere tega vidi-
mo na Polzeli, Vranskem, Laškem in
drugod.
Socialistična zveza mora voditi vse
javno življenje na političnem, gospo-
darskem, kulturnem, upravnem, druž-
beno-vzgojnem ali katerem koli pod-
ročju. Njej odgovarjajo za politično
smer delavski sveti, direktorji, sindi-
kalne organizacije, ljudski odbori,
množične organizacije itd. Ponekod se
že kažejo razveseljive posledice sode-
lovanja kot v Zrečah, Storah, Šentjur-
ju, Pristavi, Kozjem, Brezah, Vitanju,
Frankolovem itd.
Ko je tov. Sumrada govoril še o
uspehih pni volitvah v občinske od-
bore SZDL je omenil tudi predstojeće
volitve.
NALOGE  SOCIALISTIČNE  ZVEZE
PRED VOLITVAMI  V REPUBLIŠKO
IN ZVEZNO SKUPŠČINO
Pri volitvah v odbore SZDL so ena-
kopravno razpravljali in izbirali kan-
didate. BCle pa so ponekod napake, ko
so stremeli le za volilnimi rezultati,
kar je povzročilo, da so marsikje pri-
šli v odbore neislîreni člani. So prime-
ri, da so v občinskih ljudskih odborih
ljudje (tudi predsedniki), ki niso
iskreni člani SZDL.
Pred nami so volitve v repubMško in
, zvezno ljudsko skupščino in v repub-
liški in zvezni zbor proizvajalcev. Na-
loga SZDL pri teh volitvah bo, da
izbere kandidate, ki bodo res ustvarili
dobro vez med prebivalstvom in naj-
višjimi organi v državi. Kandidira
lahko vsak član SZDL, ki ima neopo-
rečeno preteklost in je iskren do svo-
je organizacije. SZDL bo intervenira-
la le v primerih, če kandidat ne bo
izpolnjeval teh moralnopolitičnih po-
gojev.
VEC  POZORNOSTI  MLADINSKI
ORGANIZACIJI
V okraju je komaj 37% mladine v
mladinski organizaciji. Ce prištejemo
še mladino, ko je v raznih športnih, kul-
turnih in drugih množičnih organiza-
cijah, ostane še vedno polovica izven
vsake organizacije. Čemu je ta mla-
dina vse izpostavljena, ni težko ugoto-
viti. Toda mi v okraju organizacije
SZDL, ki bi jo lahko pohvalili za do-
bro delo z mladino. Veliko več pozor-
nosti bo treba posvečati mladini, ki na-
merava nadaljevati šolanje. Mi potre-
bujemo politično neskaljene mlade
ljudi za vrste bodočih strokovnjakov,
inteligentov in vzgojiteljev. O tem bo-
do občinski odbori morali v bodoče več
razmišljati.
RAZPRAVA BI LAHKO BILA
BOLJŠA IN KORISTNEJŠA
Razprava, ki je poročilu sledila je
bila zadovoljiva. Obravnavali so pred-
vsem kmetijske probleme, ki jih je
podkrepil predsednik OZZ tov. Lubej
z obrazložitvijo 10-letnega kmetijskega
načrta. Govora je bilo o delu organi-
zacij, o trgovini, o kmetijskem šolstvu
itd. Zal nam je, da diskusije ne more-
mo objaviti zaradi pomanjkanja pro-
stora in upamo, da bodo naši bralci z
izvlečkov referata in smernic povzeli
marsikaj za bodoče delo. Razprava bi
lahko bila živahnejša, to se pravi, go-
vorilo bi lahko več delegatov o proble-
mih, ki na terenu obstojajo.
Konferenca je izvolila nov Okrajni
odbor SZDL, komisija za sklepe in re-
solucije pa je izdelala podrobnejši na-
črt za bodoče delo organizacij SZDL.
DIJAKI NIZJE GIMNAZIJE V ŠTO-
RAH SE ZAHVALJUJEJO!       ^
Dijaki II. in III. razreda nižje gimna-
zije v Storah so napravili ob koncu
šolskega leta izlet v Baker, kjer so
prebili teden dni.
Brezplačno vožnjo nam je omogočila
uprava »Eksploatacija livarskega pe-
sila Store«, ki je z razumevajoče gesto
poklonila 21.000 din in s tem dokazala,
da ji je mladina res pri srcu. Pa tudi
tov. Orovič, šef »Preskrbe« in tov. Je-
kuš, upravnik mesarskega podjetja sta
rade volje odrinila svoj obulus v obli-
ki prehrane. OLO Celje-okolica pa nam
je dal na razpolago brezplačno upora-
bo doma z inventarjem za sedem dni.
Vsem, ki so prispevali, da so se naši
dijaki ki so povečini otroci delavcev že-
lezarne, dobro imeli, iskrena hvala!
Izlet je bil lepa ekskurzija, ki je poka-
zala dijakom mnogo lepega, novega, pa
tudi siromaštvo kraške prirode. Polni
lepih spominov, s prijetnimi doživetji
so se naši dijaki vrnili v zadovoljstvu
in se vsem, ki so pripomogli do izleta,
iskreno zahvaljujejo!
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 4. julija 1953
Stev. 26
Iz Celja...
Akcijo počitniške pomoči revnim dijakom
je doslej podprlo le podjetje Vino-Koper
Celje. Bo res ostalo samo pri tem?
Pričakovali smo večji odziv naših
podjetij. Upajmo, da se še mnogi niso
odločili, pač pa da mislijo in ukrepajo
o tej akciji. Dobili smo že prve proš-
nje, zvedeli smo pa tudi, da mnogi di-
jaki pod izredno težkimi pogoji preživ-
ljajo počitnice. Dve dijakinji, šibkega
zdravja, delata celo na železniški progi
skupaj z drugimi težaki, da bi si pri-
služili denar za nadaljnje šolanje. Mor-
da so podjetja, ki bi dijakom nudila za
dobo počitnic kakšno lažje delo, kajti
dela se. kakor vidimo, naša mladina
ne ustraši.
Uredništvo pričakuje, da bo v nasled-
nji številki lahko objavilo poleg Vina-
Koper tudi še druge darovalce, bo-
disi v obliki plačila brezplačnega leto-
vanja, ali v obiki dvomesečnega za-
služka najpotrebnejšim.
K SV. NIKOLAJU PRI KOPRU
STA ODŠLA ...
V prvo izmeno šestih desetdnevnih]
letovanj v Sv. Nikolaj pri Kopru staj
odšla dva odličnjaka: Hriberšek Mar-j
jan z druge gimnazije in Učanjšek Ed-j
var d z Državnega učiteljišč^ v„Celju
Ali je res potreba Celju še javnih stranišč?
To vprašanje je »Savinjski vestnik«
že nekajkrat načenjal v svojih predalih.
Jaz pravim, da jih ni potreba! Saj jih
imamo že itak povsod dovolj. N. pr. v
»Pruncgasi«, kakor imenujejo nekateri
M. Gubčevo ulico: med gostilno Krevh
in Strupijevo hišo, ki bo že zaradi bliži-
ne novega parkovnega prostora in od-
prtega pogleda s Stanetove ulice goto-
vo prej ko slej dobila novo zunanjost.
Ali pa med razvalinami Starega gra-
du!
O jej! Tujcev nikari ne vabite tja
gor, ne da bi jih prej oborožili s ho-
duljami!
i
Se NEKAJ O GOSTILNAH ]
Kakor v časopisih, tako smo tudi že
na raznih sestankih slišali, da je pre-
več gostiln. Ker se proti temu verjetno
ne da nič ukreniti, bi prizadeti prosili
merodajne činitelje, da store za nepi-
jance vsaj to uslugo, da bi se gostilni-
čarji držali predpisov glede zapiranja
lokala. Ta ko na primer smo sosedje go-
stilne »Amerike« na Sp. Hudinji res
dolžni poslušati do polnoči razgrajanja
in kruljenje pijancev prej iz gostilne,
potem pa še na cesti? Saj smo poveči-
ni delavci, ki moramo celo ob 4 zjutraj
v službo. Res se pijancev ne da krotiti,
potem naj se vsaj zaprejo vsa okna mi
vrata, da ne bo slišati hrupa na cesto,
naša milica pa naj bi imela toliko pra-
vice ,da ob določeni uri pomede s pi-
janci in jih razžene na vse strani, da
ne bodo potem še na cesti pred hišami
kalili nočnega miru. Sosedje takih go-
stiln se že ves teden bojimo sobote in
nedelje, ker vemo, da bomo ob ves po-
čitek. Ljudska milica naj bi lovila tu-'
di pijance ne samo kolesarje. ¡
LOKALNI PROMET V CELJU i
Toplo pozdravljam predlog pisca tega
članka, da bi se v Celju nabavui avto-
busi (trolejbusi), ki bi vzdrževali reden
promet med predmestjem in mestom
in to n. pr. do Zidanška za 5 din. Sem
nameščenka in moram res pešačiti po
8 km na dan, če imam poleg svoje služ-
be še kakšen opravek v mestu, pa naj-
si bo to v hudi poletni vročini, v dežju
ali zimskem času. Večkrat bi si želela
ogledati kak film ali gledališki komad,
pa si premislim samo zaradi hoje, zlasti
pa kadar dežuje, ker moram ta dan
itak že 8 ur prebiti na delu blatna in
mokra, kaj še da bi se taka prikazala
v kino ali gledališče. Poznam pa tudi
mnogo starih ljudi, ki bi si zelo radi
privoščili kak izlet po našem lepem
mestu, obiskali tu in tam kino ali gle-
dališče, pa jih ta dolga hoja ovira in
tako niti pojma nimajo kaj vse se do-
gaja v našem hiestu. Vem, da nisva s
piscem prvotnega članka sama, ki go-
jiva to skromno željo *po cenenem in
rednem prevoznem sredstvu, pokazal
se bo uspeh šele tedaj, če bi se ta želja
res kdaj uresničila.
Izgleda, da se vsi izletniki-Celjani bo-
je doma odložiti črevesne tegobe, ker;
so najpripravnejši le-taki kotički graj-
skih razvalin, pa — mani se ti tujca!
Cemu sploh rine sem gor! Mi se na
celjske grofe in njihove spomine ne po-
krajdamo! Kaj kultura in civilizacija,
pa tako imenovani tujski promet! Svo-
boda in demokracija! In te si tule ne
damo vzeti! Celjani smo in Celjani
ostanemo! Sicer pa tudi ni nikjer omi-
nozne tablice: »Ta prostor je prepove-
dano onesnažiti!« V vrsto se pa tudi
ni zato potreba nastavljati. Kjer se
oddahneš, tam je dobro. Ubi bene, ibi
patria!
Vtisi, ki jih takole stanje napravlja
na tujca, so porazna bilanca ravni kul-
turnega človeka. Pa bo nemara takle
^^kulturnik« še užaljen, če bi mu opo-
nesel tako nekulturnost, češ: Kaj tudi
kulturni ljudje nimajo človeških po-
treb; prav tako pa tudi planiranje, tek-
movanje in norme še niso bile doslej za
te vrste udejstvovanja razglašene!
Med »kulturnike« —--homo supersa-
piens — spadajo tudi »sejalci«.
Kratek in ozek je pas pred kratkim
pokošene lične rabate od hotela »Oj-^
strica« do mostička čez Sušnico, komaj
dobrih 40—50 korakov, pa si oglejte,
koliko papirja, cigaretnih skated j in še
razne druge šare lahko nabere cestni
pometač od enega obhoda do drugega
v presledkih po nekaj dni!
Drugih nečednosti in pobalinstev, ki
povzročajo celo ogromno škodo na raz-
nih napravah, brez razlike, čigava last
ali imovina je, skupna ali zasebna, pa
se vzdržim. Je pa to prav žalostno po-
glavje, ki nas postavlja pred svetom, ki
prihaja v »Belo Celje«, v pomilovalno
luč! Bezek
PISMO o HIŠNICI
Stanovalci hiše v Cankarjevi ulici 13 se res-
no vprašujemo zakaj imamo hišnico. Stano-
valcev je 53, poleg tega pa pride še nešteto
ostalih ljudi v stavbo. Stopnišče je pometeno
dvakrat tedensko, pajčevini ni mogoče dolo-
čiti starosti. Sreča je, da se stanovalci, pred-
vsem starejši in otroci, prijemajo, ko gredo
po stopnicah za ograjo stopnišča in na ta na-
čin obrišejo prah z ograje.
Kaj pa dvorišče? Saj bi se veselili lepega
vremena in sonca, pa smo kljub temu žalostni,
ker ni več dežja. V kotu dvorišča je na-
stalo smetišče. Jama za odpadke je polna,
nihče se ne pobriga, da bi jo izpraznili. Niti
najstarejši stanovalec hiše se ne spominja, da
bi bila kdaj taka nesnaga. Bojimo se, da bo
začelo, sedaj ko se bližajo toplejši dnevi, gno-
jišče smrdeti in se bo pojavila kakšna bole-
zen. Primorani bomo poklicati sanitarno in-
špekcijo, da odredi in izda odločbo, da se
dvorišče očisti.
Mnenja smo, da bi vsekakor moral oprav-
ljati delo tisti, ki je zanj plačan. Tukaj pa
je drugače, plačo prejema hišnica, ki je tudi
sklenila pogodbo, da bo delo opravljala. Stop-
nišče pometa njena tašča, pomiva pa neka
tretja oseba. Vsekakor bi bila dolžnost Upra-
ve stanovanjskih zgradb, da bi se s hišnico
pogovorili, ako ne more opravljati dela, ali
čc je preobremenjena drugje, na drugem de-
lovnem mestu, da prepusti mesto hišnice kaki
drugi osebi, ki še ni nikjer zaposlena in vse-
kakor potrebna zaslužka, ki pa, bi rada oprav-
ljala delo tako kot mora biti.
■   C. N.Í
Na ražnju pečeni odojki - na vrtu
UNÎON" vsako soboto in nedeljo!
...in zaledja
Brutalen nastop vojnishe učiteljice Aktih
Marije
Ne samo otroci — tudi odrasli ljudje
gledajo v učitelju nekak vzgled in nje-
govo vedenje v šoli in izven šole kri-
tičn'0 opazujejo. Tako so prebivalci bliž-
nje vojniške okolice nedavno spoznali,
da živi med njimi učiteljica, ki vse-
kakor močno kvari ugled vzgojitelja
današnje mladine.
Ko se je dne 26. t. m. 67-letna ženica
Platovšek Marija iz Vojnika okrog 17.
ure vračala z dela domov po poti, ki
jo domačini uporabljajo že nad 50 let,
ji je zastavila korak učiteljica Ahtik
in jo začela jezikavo obdelovati z vul-
garnimi izrazi. Utrujeni ženici ni bilo
do prepira z vaško učiteljico in je sma-
trala, da ji te zastarele poti, ki edina
vodi od njenega doma Ahtikova pač
ne more prepovedati, zlasti še, ker s.
to potjo zemljišče, ki je bilo po agrarnij
reformi dodeljeno Ahtik ovi v začasno
uporabo ne trpi nobene škode. Ker se
ženica ni umaknila s te poti, ji je Ahti-
kova začela groziti s srpom v roki. Na
mirne besede utrujene ženice, da ji na
tej poti ne dela nikake škode, se je
učiteljica nad staro ženico toliko spo-
zabila, da jo je s topim delom srpa —
z ročajem, močno udarila po levem ko-
molcu in jo s tem brutalnim nastopom
za par dni onesposobila za delo. Zdrav-
nik, ki je Platovškovo mater pregledal
naslednjti dan, je ugotovil poškodbo,
ki sicer ne bo pustila posledic in bo
poceljena v nekaj dneh.
Vprašamo se skupno s prebivalstvom
vojniške okolice, ki jih je ta surovi
nastop učiteljice. Ahtikove zelo raz-
buril, kako more vojniški učiteljski
zbor v svoji sredini trpeti tovarišico,^
ki na tak način jemlje ugled vzgoji-
teljem — tovarišem? In kako bo takšna
učiteljica v svojem razredu navajala
otroke na lepo vedenje, če sama ne
zna krotiti svoje jeze in si dovoli de-
jansko napasti staro ženico, ki ji ni
storila ničesar hujšega mimo dejstva,
da je njena utrujena noga stopila po
izhojeni stari poti brutalne lastnice.
SLOVENSKE KONJICE
V nedeljo dopoldne je bilo v Slov.
Konjicah širše posvetovanje sindikal-
nih odbornikov, na katerem so razprav-
ljali o nalogah iz III. kongresa ZSS.
Udeležba je bila zelo dobra iz podruž-
nice TKO Zreče, medtem ko so iz to-
varne usnja »Konus« prišli le trije od-
borniki Delegati kongresa so navzočim
pojasnili nekatera najvažnejša vpraša-
nja, ki jih je nakazal kongres sindikal-
nim organizacijam.
Navzoči odborniki so o predstojećih
nalogah sprožili več vprašanj, ki kažejo
precejšnje zanimanje o bodočem delu.
Tako so člani podružnice iz TKO Zre-
če bui mnenja, da je potrebno spreme-
niti programe dela na industrijskih šo-
lah, saj ti še slabo odgovarjajo da-
našnjemu stanju in razvoju. Večina
mladih lujdi, ki pride iz teh šol, je si-
cer dobro podkovanih v teoriji, dosti
pa jim manjka praktičnega znanja, ki
si ga morajo nato šele pridobiti pri delu.
Posamezni odborniki so opozorili tu-
di na pojave birokratizma v organih
delavskega upravljanja in v upravnih
odborih sindikalnih podružnic. V posa-
meznih podružnicah namreč vodi vse
delo sam predsednik, ne da bi se o tem
predhodno pogovoril s celotnim odbo-
rom. Popolnoma jasno je, da tak »od-
bor«, ne more biti življenjski. Podobno
se opaža tudi pri delu nekaterih DS in
UO podjetij, zlasti, kjer so sindikalne
podružnice in njihovi odbori do takih
pojavov premalo revolucionarni, da bi
jih zatrli že takoj v kali. Na posvetu
so sprejeli tudi sklep, da bodo naloge
kongresa prenesli med članstvo ter skr-
beli, da se izvedejo v življenju.   L. V.
IZ STOR РШ CELJU
MARIJAN LAVRIC
Nepričakovano nas je pretresla ža-
lostna vest, da je umrl tov. Lavrič Ma-
rijan. Vedeli smo, da Marijan boleha,
da se mu je zdravje precej zrahljalo,
toda težko smo se sprijaznili z resnico,
da bi življenje krepkega, komaj pet-
desetletnega moža moralo kloniti in
postati žrtev zavratne kostne jetike.
Pokojnik se je bil posvetil trgovske-
mu poklicu. 2e kot mladenič je prišel
iz Škofje Loke v službo v Celje, kjer
je bil zaradi svoje trgovske sposobnosti
več let poslovodja takratne veletrgo-
vine Stermecki. Zadnja leta je bil
uslužbenec prodajnega oddelka Žele-
zarne Štore. Kako priljubljen je bil ne-
pozabni pokojnik, je pokazal njegov
pogreb, saj se je zbrala nepregledna
množica ljudi domačinov, njegovih pri-
jateljev in znancev, obrtnikov in nek-
danjih stanovskih tovarišev iz Celja
ter delavcev in uslužbencev Železarne
Štore, da ga pospremijo na poti v nje-
gov poslednji dom. Nosili so ga doma-
či gasilci v slavnostnih uniformah, saj
je bü umrli vse od osvoboditve tajnik
in predsednik gasilskega društva v Te-
harju. Pogreba se je udeležila tudi četa
Okrajne gasilske zveze pod poveljstvom
okraj, poveljnika tov. Smoleta. Domači
teharski pevski zbor mu je odpel v
srce segajoče žalostinke, godba indu-
strijske gasilske čete Tovarne emajli-
rane posode iz Celja pa je ves čas po-
greba igrala žalne koračnice. Turobno
je odjeknila tudi sirena na Gasilskem
domu, kot zadnji pozdrav dobremu in
požrtvovalnemu gasilcu. Ob odprtem
grobu sta se od pokojnika poslovila to-
variša , Šmirmaul in Luževič. Lavrič je
bü dober frontovec in tovariš. Težko
smo se ločui od sveže gomüe, v kateri
počiva človek, ki je vedno rad poma-
gal vsakomur, ki je bil pomoči potre-
ben. Knjiga njegovega življenja je do-
bro, nesebično delo. Bil je tudi velik
prijatelj mladine in otrok.
Naj mu bo lahka teharska zemljica,
ki jo je ljubil z vsem srcem! ...
F. K.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
ODLOČILI SO SE ...
Zadnjič smo poročali, da so bua mne-
nja glede načrtov za novo šolsko po-
slopje deljena. Večina je bila proti pa-
viljonskemu sistemu. Büo je namreč
rečeno, da forsira Ljubljana pavüjon-
sko zidavo, kar pa, kakor se je naknad-
no dognalo, ne odgovarja dejstvu, zato
smo naročili nov načrt, ki bi ustrezal
našim potrebam in razmeram. Zadnjo
nedeljo pa je bü nov načrt že razstav-
ljen v Prosvetnem domu in ljudem na
pogled. Zbralo se je precejšnje število
ljudi, ki so ta načrt pod strokovnim
vodstvom pregledali Odločili smo se in
ga sprejeli. Tako upamo, da se bo sedaj
z delom čimprej pričelo.
GASILSKO DRUŠTVO PROSLAVLJA
SVOJO 50-LETNICO
12. julija bo tukajšnje gasüsko dru-
štvo slovesno proslavilo svoj 50-letni
obstoj. Celotni program prireditve bo
razviden na lepakih. K 50-letnemu plod-
nemu delovanju v korist sku'pnosti
iskreno čestitamo.
»VDOVA ROŠLINKA« PRIDE NA
VRSTO...
Naši vrli igralci, ki so pokazali zad-
nje čase, da so sposobni spraviti na
oder tudi težja dela, se sedaj skrbno
pripravljajo na uprizoritev »Vdove
Rošlinke«. Trdno smo prepričani, da jo
bodo podali tako, kakor to lahko od
njih pričakujemo.
KOLORADSKI HROŠČ SE POJAVLJA
Ker se v našem območju koloradski
hrošč vedno bolj širi, je sklenil odbor
KZ, da bo s svojo škropilnico poškropu
brezplačno vse okužene parcele. Po-
sestnike krompirišč, na katerih se je
pojavil hrošč, pozivamo, da jih dajo
takoj poškropiti.
IZ BRASLOVC
Gradnja Partizanske ceste čez Do-
brovlje se je že premaknila z mrtve
točke. Zavod za projekcijo vodnih in
nizkih gradenj v Ljubljani bo te dni
pričel s trasiranjem ceste, gradnjo sa-
mo pa bo Režijski odbor s pomočjo ob-
činskega ljudskega odbora prevzel in
izvršil v lastni režiji. Najprej bodo od-
prli kamnolom pod Dobro vi j ami, da
pridejo do kamenja za cestne temelje.
Okrajni ljudski odbor in komite ZK
Celje-okolica dajeta s svojim zanima-
njem za to delo največjo moralno opo-
ro. Tudi občinski odbor SZDL in novo
ustanovljena Komisija za razvoj tu-
rizma in tujskega prometa imata рнз-
speševanje te cestne gradnje v svojem
delovnem načrtu.
S postavijo planinske postojanke bo-
do Dobro,vlje pritegnile nase ljubitelje
naravnih krasot, z ureditvijo moder-
nih planinskih pašnikov bodo ti kraji
tudi v gospodarskem oziru obogateli.
*
V načrtu te komisije je tudi obnova
jezera izza celjskih grofov, kar bo po-
vzdignilo lepoto kraja in pospešilo
njegov tujski promet. Gradnja, beton-
skega mostu čez potok Trebnik in ure-
ditev modernega perisca bo spreme-
nüa ta zapuščeni kotiček v lepo cvet-
lično ulico. Obnova porušenega vod-
njaka in drevesni nasad y trgu bosta
lepoto kraja še bolj povzdignila.
Važna pridobitev za Braslovče so
pravkar urejeni gospodinjski prostori
s kuhinjo in jedilnico za gospodinjske
tečaje na braslovški osnovni šoli. S
podporo okrajnega in občinskega ljud-
skega odbora, državnega posestva Žov-
nek in kmetijske zadruge bodo ti pro-
stori po zaslugi šolskega sveta in šol.
upravitelja F. Kolarja nudüi nadalj-
njo izobrazbo dekletom in ženam, od-
daljenim šol. otrokom pa v obliki že
obstoječe šolske kuhinje potrebno te-
lesno okrepčilo.
*
Mladinski aktiv vajenske šole je
uprizoril Linhartovo igro Zupanova
Micka ter v režiji tov. Marije Kolar-
jeve začel vzgajati mlad naraščaj ljud-
skega odra. — Učenci kmetijsko-go-
spodarské šole so si v obliki poučne
ekskurzije ogledali državna posestva v
Mariboru in okolici.
KZ VOJNIK PRIREDI POD POKRO-
VITELJSTVOM OKRAJNE ZADRU2-Í
NE ZVEZE
5. julija v Vojniku veliko nagradno
tekmovanje koscev, grabljic, žanjic in
traktorjev vseh vrst v oranju in košnji.
Na sporedu je: nastop godbe na pi-
hala, povorka vseh tekmovalcev, trak-
torjev in vozil, svečani pričetek tek-
movanja, razporeditev tekmovalcev ter
razglasitev rezultatov tekmovanja in
razdelitev nagrad na veseličnem pro-
storu.
Skupni znesek nagrad je 150.000 din.
, Po tekmovanju prosto ljudsko raja-
nje!
Tekmovalni odbor KZ Vojnik
In še „resnici na ljubo"
Na članek »Resnici na ljubo«, ki ga^
je objavüo izvozno podjetje »Slovenija-
Sadje« iz Ljubljane v Sav. vestniku z I
dne 27. junija, v katerem obtožuje pod- \
jetje »Rastlino« iz Šempetra pri Go--i
rici širjenja neresničnih vesti o razde-'
litvi deviz, doseženih z izvozom bo-
rovnic in nelojalne konkurence, izjav-
ljamo, da Rastlina Gorica ni širila na
našem terenu nobenih neresničnih vesti
o poslovanju podjetja »Slovenija-Sad-
je«.
Pripomniti moramo namreč, da smo
lani dali na razpolago »Slovenija-Sad-
ju« ca. 50 ton izvoznih borovnic, toda
niti naše podjetje, niti Kmetijske za-
druge niso prejele pripadajočih deviz.
Trditev, da je devize prejelo podjetje
»Agrotehnika« v Ljubljani ne drži, saj
je računovodja tega podjetja izjavil, da
Agrotehnika ni prejela deviz za borov-
nice niti za celjski, niti za slovenjgra-
ški okraj.
Tudi letos smo bili pripravljeni iz-
važati borovnice preko podjetja »Slo-
venija-Sadje«, toda nismo mogli pri-
stati na zahtevo, naj vse devize pre-
pustimo temu podjetju za gradnjo hla-
dilnice v Ljubljani.
Ker nam je podjetje »Rastlina« Go-
rica zagotovilo 80% deviz, ustvarjenih
z izvozom borovnic, v ostalem pa nudi
enake   pogoje   kot   »Slovenija-Sadje«, ^
smo se odločili za sodelovanje z »Rast-
lino«, Gorica. Do tega koraka pa nas.
ni privedla nobena propaganda, temveč'
zgolj interes in dolžnost, da se Kmetij- j
skim zadrugam zagotovijo pripadajoča!
devizna sredstva.
Toliko resnici na ljubo.
Kmetijska zadruga v Zrejfah
za napredek kmetijstva
Kmetijska zadruga v Zrečah, ki je za
svoje uspehe v lanskem letu prejela
na nedavnem občnem zboru RZZ drugo
nagrado ,tudi letos skrbi za svoj na-
daljnji razvoj in utrditev v korist nje-
nih članov. V teku zadnjega leta si je
nabavila vrsto kmetijskih strojev, ki
pomagajo njenim članom pri različnih
poljskih in drugih delih, letos pa je
usmerila svoje delo še na ostala pod-
ročja.
Skupaj s sosednimi KZ (Vitanje, Sko-
marje. Loška gora in Oplotnica) so zre-
ški zadružniki uredili na Pohorju večji
planinski pašnik. Sedaj se pase tam že
okoli 150 glav mlade živine, sčasoma pa
se bo število lahko še mnogo povečalo,
kar se bo močno poznalo pri razvoju
živinoreje. Zato bo seveda potrebnih še
precej denarnih sredstev, toda ta se
bodo že v nekaj letih bogato obresto-
vala. Ko bo v prihodnjih letih na paš-
nikih več živine, bodo uredili še pre-
delovalnico mleka, za kar so nekaj stro-
jev že nabavili. Vsa dela pri ureditvi
pašnikov vodi poseben medzadružni od-
bor. Neki švicarski strokovnjak za ži-
vinorejo, ki je bil te dni v teh krajih
na Pohorju, se je zelo pohvalno izrazil
o dosedanjem delu, še bolj pa so s tem
zadovoljni kmetje, saj gre to le v nji-
hovo korist.
Še večjo nalogo pa je zadruga pre-
vzela z osušitvijo in ureditvijo 6 ha do
sedaj neplodnega zemljišča za sadonos-
nik v bližini Radane vasi Kmetje te
vasi, ki imajo tu svoje parcele, niso
imeli od njih skoraj nobene koristi. Za-
radi mokrega terena je na vseh 6 ha
rasilo le nekaj hrastov in jelš, poleti pa
še nekaj trave za pašo živine. Zadružni
odbor pa je dal pobudo, naj bi se to
zemljišče drenažiralo, nato pa posadilo
s sadnim drevjem za vzorni sadovnjak.
Z deli, ki jih financira KZ so pričeli
že pred nekaj meseci in zelo dobro na-
predujejo. Z goseničarjem so izpulili
štore, izkopali so že večino odtočnih jar-
kov v globino 1 do 1,30 m in v nje do
sedaj položili že 13.000 kom. drenažnih
cevi. Kakšno korist ima to delo, se je
videlo pri nedavnem deževju, ko se je
voda že lepo odtekala po teh ceveh.
Del stroškov pri tem bodo nosüi tudi
sami kmetje-lastniki, in sicer v obliki
kreditov, katere jim bo preskrbela KZ,
saj računajo, da bo stalo vse skupaj
3 milijone dinarjev, do sedaj so inve-
stirali že okoli en milijon dinarjev. De-
la si je ogledalo že več priznanih sad-
jarskih strokovnjakov, ki delajo tudi
načrte za nasad. Računajo, da bodo iz
parcele ,ko bo drevje pričelo roditi, do-
bili ob primerni letini od 10 do 15 va-
gonov sadja. Seveda bo zemlja ostala
še naprej last kmetov, le vodstvo, pri
vzgoji nasada bo imela KZ,
Vzporedno s tem so pričeli tudi raz-
mišljati o gradnji nove sadne sušunice
in skladišča, ki bo ostalo poleg želez-
niške proge za direktno nalaganje na
vagone. Pravijo, da bo med najbolj
modernimi v tej okolici. Eno sicer že
imajo, ki je uporabna tudi za .sušenje
gob in zdravilnih zelišč, vendar je spri-
čo vedno večjih potreb njena zmoglji-
vost postala premajhna, zlasti še ob
dobri letini.
Seveda bo za vse to potrebno precej
denarja. Toda v zreški zadrugi pravijo,
da so »najhujši« časi že za njimi. S
svojim delom v korist skupnosti in
članstva so kmetje dobili v njo polno
zaupanje. Toda pri tem imajo pa nere-
šeno še eno vprašanje, ki se sicer ne
tiče samo njih in ga bo verjetno razvoj
sam prej ali slej pomagal rešiti.
V zreški občini, ki je precej obširna,
so sedaj tri KZ (poleg zreške še Loška
gora in Skomerje). Slednji dve se naj-
več ukvarjata s prodajo lesa, v zad-
njem času pa tudi že skrbita za razvoj
živinoreje. To je tudi popolnoma razum-
ljivo ,saj sta to dve glavni panogi za
tamkajšnje kmete. Vendar pa so ti le
močno navezani na svoj prirodni center
v Zrečah ,kjer je razen sedeža občine
še matični urad, več trgovin, tu ^e že-
lezniška postaja, precej ljudi iz teh va-
si pa je našlo zaposlitev v zreški to-
varni kovanega orodja. Vse to pove, da
bi uresničitev te zamisli ne bua na-
pačna, razvoju 1ц utrditvi zadružništva
pa bi močno koristila. Taka močna za-
druga s takim zaledjem bi prav lahko
imela enega ali več kmetijskih strokov-
njakov, ki bi jih s svojim strokovnim
znanjem mnogo koristü. Toda k temu
kmetov-zadružnikov nihče ne more si-
liti. Ce bodo videli, da je to zanje
koristno, bodo tako odločitev brez dvo-
ma sami zahtevali in uresničili.
L. V...
stev. 26
»Savinjski vestnik«, dne 4. julija 1953
Stran 5
Kako so gradili savinjsko progo
Nemec Lapp je dobil naslov plemiča,
Ico je zgradil 10.210 m dolg predor na
višini 1310 metrov pri Arlbergu na pro-
gi med Tirolsl<o in Svico. Zgradil je še
mnogo prog po Avstriji in celo na Če-
škem. Leta 1885 je prišel v naše kraje.
•jCupil je rudnik v Skalah pri Velenju
jn rudnik Zabukovca pri Žalcu. Takrat
je Avstriia v 25 letih od leta 1878 do
1903 dobila 10 železniških prog, med-
tem ko je v Sloveniji poleg južne že-
leznice, ki je vezala Dunaj s Trstom,
bila le ena stranska proga Radgona—
Ljutomer. To so zgradili bolj zaradi
vinogradov in kleti v teh krajih, da so
bile gospodi bolj dostopne.
Pl. Lapp je vložil prošnjo za
gradnjo te železnice, češ da bo lahko
vozil premog do СеЦа. Vlada pa mu je
najprej ponujala dovoljenje za ozko-
tirno železnico in šele ko ie tudi jav-
nost zahtevala železnico, je dovolila
gradnjo. Izgovorila pa si je garancijo
od Lappa za zelo visoke dohodke.
Tako je Lapp dobil 1889. leta
koncesijo za gradnjo železnice, ki bi
imela 38 km in še dva kilometra indu-
strijskega tira Pesje—Skale. Se tisto
leto je začel vrtati predor v Skornem
pod Šoštanjem.
ŽALCANI SO SE RAZBURILI...
Ker je inž. Lapp 'zakoličil traso že-
leznice od Št. Petra bliže Savinji, kjer
danes teče, so se Zalčani razburili. Gra-
ditelj je namreč hdtel železnico speljati
čim bliže svojega rudnika v Zabukovci.
Toda Mihael Vošnjak je ta spor v
Gradcu hitro uredil. Po nekaj dneh so,
zakoličili traso skozi Zalee.
ŽELEZNICA JE IMELA ZGUBO ...
Ko je bila železnica dograjena in ko
so prvi vlaki peljali skozi hmeljske na-
sade, še ni bilo rednih potniških vla-
kov. Ljudje so se vozili v kombiniranih
vlakih, torej s tovori vred. Zato ni bilo
točnih voznih redov. Zaradi tega in še
morda zaradi česa drugega ni železni-
ca prinašala predvidenih dohodkov in
je pl. Lapp moral plačati vsako leto
veliko razliko. Razmere se niso zboljša-
le niti takrat, ko je bila železnica spe-
ljana tudi do Dravograda.
TUDI ANEKDOTA JE VMES...
Savinjsko železnico je leta 1900 kri-
tiziral v dunajskem parlamentu posla-
nec Pamer, ki je trdil, da napisi na že-
lezniških prehodih niso slovenski in za
prebivalce nerazumljivi. Namesto »Po-
zor na vlak« bi moralo stati »Ahtej na
cuk«.
PODRŽAVLJENJE ŽELEZNICE ...
Lapp s svojim rudnikom ni dosegel
kdovekaj. Premog se je nabiral. Zato
je zgradil briketarno. Le-to so pozneje
opustili, ko je država prevzela rudnik,
čeprav je dobro delala.
' Leta 1904 je bila železnica podržav-
ljena. Progo so zgradili še do Dra-
vograda. Pomnožili so potniške vla-
ke, tako da je promet na savinjski pro-
gi normalno in dobičkanosno stekel.
Plemeniti Lapp je prodal rudnik in se
preselil v Graz. Tudi tam je delal na-
prej. Razvijal je in proučeval napre-
dek kaloričnih central, ki bi delale
elektriko. Imel jo je namen zgraditi pri
svojem rudniku v Velenju, kjer danes
tudi je, toda ni prišel več do tega, ker
rudnik ni bil več njegov.
BRANJE     ZA     MEADINO
Stane   Terčak
Kurir Branko
Petnajstletni Dalmatinec Branko je
hil kurir v XIV. udarni proletarski di-
viziji in to celo eden najboljših. Šti-
rinajstletnega dečka so Italijani v Dal-
maciji ujeli, ko je nosil partizanom spo-
ročila. S tisočimi drugimi so ga iz do-
movine odpeljali v Italijo v taborišče.
Ko je Italija leta 1943 položila orožje,
se je mali Branko pridružil Slovencem,
ki so v taborišču skrbeli zanj. Na po-
vratku iz Italije se je na Primorskem
priključil našim partizanom. Tako je
prišel v XIV. divizijo, kjer je bil ves
čas kurir komandanta brigade Mica.
Partizani smo ga v šali imenovali
»komandantova senca«. Povsod, kjer
se je pojavil Branko, smo vedeli, da je
tudi komandant Mičo. Bil je v neštetih
borbah, ko je prenašal važna brigadna
sporočila. Mnogokrat so bila ta sporo-
čila odločilne važnosti za vso borbo.
Tega se je Branko tudi dobro zavedah
in z njim tudi mi. Vsi smo z njim ob-
čevali kot s pravim odraslim partiza-
nom.
Ko je šla leta 1944 divizija na Štajer-
sko, je bil z nami tudi kurir Branko.
Nemci so ga na pohodu ranjenega ujeli.
Pa jim jo je zagodel naš Branko. Ne
bi bil pravi kurir, če bi jim ne naredil
tako. \
V borbah na Paškem Kozjaku je bil
ranjen v nogo. Z nekaterimi ranjenci
smo ga pustili terencem in ti so jih
skrili po posameznih kmetijah po Koz-
jaku. Po izdaji so jih Nemci našli. Vse
ranjence so Nemci postrelili. Le kurir
Branko se je rešil. Odpeljali so ga s
seboj v Maribor 4n ga poslali v bol-
nico. Tam se je zdravil mali partizan
Branko tri mesece.
Ves čas je Branko v bolnici skrivaj
poizvedoval po partizanih in krajih,
kjer so se zadrževali. Napočil je dan,
ko je ozdravel, in začel je po malem
zopet hoditi. Včasih se je celo izprehajal
po bolniškem vrtu. Vedel je, da je se-
daj napočil čas, ko zdrav poišče svoje
tovariše partizane, ali pa ga bodo zo-
pet odpeljali v nemško taborišče.
Nekaj dni nato si je skrivaj oblekel
obleko svojega tovariša in mirno, po-
časi odšel iz bolniškega vrta mimo vra-
tarja v ~ svobodo.
Odšel je proti Teznu. Po dolgem le-
žanju v bolnici ga je hoja močno utru-
jala. Zato je poprosil prvega voznika,
ki ga je srečal na cesti, da ga vzame
na voz. Proti večeru je prišel v Fram,
vas na vznožju Pohorja. Tukaj se je
počutil že kot doma. Takoj za vasico
se razprostira gozd in Branko je po-
hitel v njegovo varno zavetje. Po ko-
lovozih je krenil naprej na Pohorje,
da pride čimprej na ozemlje, ki so ga
nadzorovali partizani. Pozno ponoči je
dospel v partizansko vasico Planico.
To noč se je v tej vasici nahajala
mala skupina partizanov.
Pri prvih kmetijah je izvedel, da se
nahajajo v bližini partizani in poprosil
je ljudje, naj ga nemudoma peljejo k
njim.
Komaj so zjutraj posijali prvi sončni
žarki izza Donačke gore, je bila naša
divizija že pripravljena na odhod nazaj
na Pohorje. Od daleč smo zagledali po
kolovozu prihajati proti nam malega
dečka, ki nam je mahal z rokami in
nas klical:
»Partizani, partizani!«
Radovedno smo gledali tega dečka,
ki je na vso moč tekel proti nam, če-
prav je šepal na desno nogo.
»Ali me ne poznate?« je zavpil in
ostal kakih dvajset metrov pred nami.
»Hџdimana, saj ni mogoče,, kaj nisi
ti kurir Branko?« smo mu skoraj v
zboru odgovorili.
»Jaz, jazi Kje je divizija? Kje je ko-
mandant Mičo?« so bile njegove prve
besede, ko smo ga vsi veseli objemali.
Drugi dan je že prišel v Jtab brigade
in se možato javil:
»Kurir Branko je ušel Nemcem, da
zopet prevzame v brigadi svojo dolž-
nost.«
Kurirsko dolžnost je Branko ves čas
partizanstva na Štajerskem opravljal
vestno in natančno. Sel je z divizijo
osvobodit naše'brate na Koroško. Po
končani vojni pa se je vrnil živ in
zdrav kot hraber borec v svojo sončno
Dalmacijo.
CELJSKE BODICE
ELEKTRIKA
Luč vztrepeče in že mrkne,
Celje zdrkne v črno noč.
V »Kopru« gost iz litra srkne,
tiho se pobere proč.
V Unionu kakor v Domu
film utone v gluhi mrak.
Parček pa ob tem polomu
se objame v stisk sladak.
V šoli se pero ustavi,
knjige je požrla noč
in dijaški vroči glavi
že odleglo je na moč.
V bolnici kirurgu roka
sredi reza zastoji.
V industriji pa brez toka
stroj izteče in molči.
Birokrat ob aktov kupu
neha riniti v papir,
puli si lase v obupu,
več ne najde v stari tir.
Mrak se stalno s soncem menja,
luč bojuje se s temo,
to je stari nauk življenja,
stvarnost nas uči tako.
noCna idila
Tihe ulice so celjske,
pozna ura je noči,
kdor je delal zdaj počiva,
nove zbira si moči.
In tedaj tišino mehko
trd preseka vik in krik,
izza vogla se vzvrtinči
do neba neznanski rig:
»Terezinka zgodaj vstala,
suhe zemlje ribala ...«
V hrupu se je luč neonska
nad ljudmi zazibala.   •
Človek delovni iz spanja
plane, mane si oči.
Tam na ulici pa gmota
opoteka se ljudi.
Prebude iz sanj se hiše,
zarja pa še trdno spi,
a nekje petelin prvi
že se plaho oglasi.
ZANIMIVOSTI
ZANIMIVE ŠTEVILKE
(iz svetovne statistike leta 1948/49)
Na svetu je okoli 659 milijonov glav
govedi, 260 milijonov svinj, 659 milijo-
nov ovac. Te številke predstavljajo vse
države razen Sovjetske zveze. — Konj,
brez števila v Sovjetski zvezi, je na
svetu bilo to leto 60 milijonov. Zani-
mivo je, da je bilo konj leta 1939 še
73 milijonov. Padec se da tolmačiti iz
razlogov, da je bila vojna in pa porast
mehanizacije na škodo konjskih vpreg.
Traktorjev je bilo leta 1948 v Ame-
rilá 2 milijona 950.000, v Sovjetski zvezi
430.000, v Kanadi 323.000 in v Angliji
233.000. Takrat je bilo v Jugoslaviji
6200 traktorjev. Istega leta so v svetu
posekali 1 milijardo 436 milijonov ku-
bičnih metrov okroglega lesa.
V letu 1949 so na svetu pridelali (iz-
vzeta je SZ) 742 ton zlata, 5000 ton
srebra, 434.000 ton nafte in 1122 tisoč
ton premoga (pri premogu ni znano,
koliko na Kitajskem).
Na vsej zemlji je leta 1936 bilo 1336
tisoč kilometrov železnic. Ta številka pa
je stalno naraščala.
KOLIKO LJUDI JE V ZADNJIH
151 LETIH VEC NA ZEMLJI
Od leta 1800, ko je bilo na zemlji pri-
bližno 775 milijonov ljudi, je v 151 letih
prebivalstvo našega planeta naraslo na
2 milijardi in 418 milijonov. Najbolj je
naraslo prebivalstvo v Avstraliji, kjer
je bilo leta 1800 komaj en milijon pre-
bivalcev, sedaj pa jih je 13 milijonov.
Vpliv vremena na življenje
Cesto se ne zavedamo, da živimo na
dnu globokega zračnega oceana, iz ka-
terega sprejemamo najosnovnejše prvi-
ne za naše življenje. Toda, ker je
ozračje podvrženo enkrat izredno moč-
nim, drugič milejšim spremembam, ki
se zrcalijo v kolebanju vremena in pod-
nebja, je naravno, da se to odraža tudi
v življenju žive in mrtve prirode na
naši zemlji. Eden izmed jasnih dokazov
za to je obdobje poslednjih močnih za-
ledenitev v Evropi, ki so j4m sledile
vmesne otoplitve s fazo današnjega tipa
klime in vremena, ki daje določene po-
goje za razvoj življenja.
Ako v širokem območju narave opa-
zujemo samo vpliv vremena na življe-
nje človeka, se nam pokaže ta ugoto-
vitev še močnejša. Jasno je, da je bilo
življenje primitivca mnogo bolj odvisno
od klimatskih in vremenskih prilik, ka-
kor življenje sodobnega človeka. Vendar
je dognano, da tudi danes, ko si je
človek s svojo visoko civilizacijo ustva-
ril močno okolje umetne klime, spre-
membe vremena niso brez vpliva na
njegovo življenje, zlasti še ne na živ-
ljenje bolnikov. -
Splošno je znano, da imajo bolniki z
revmatičnimi sklepnimi obolenji, kost-
nimi prelomi, nadalje pomladanske
pljučnice, pomladanska in jesenski re-
cidivij starih ulcerioznih obolenj že-
lodca ter različnih akutnih obolenj
močne indikacije prav v' vremenskih
spremembah. Dveletna opaizovanja v
ljubljanski bolnici, ki so jih vršili
dr. Oton Baje, dr. Vito Lavrič in dr. Ivan
Janež so dokazala izredno zanimivo po-
vezanost med vnetjem slepiča in Mrač-
nim pritiskom. Kljub kratki dobi so
zanimive ugotovitve: V času, ko je bil
zračni pritisk v stadiju močnega pa-
danja ali celo, ko se je Slovenija na-
hajala v območju depresije, so bila
vnetja slepiča izredno pogosta. Na-
sprotno pa so ta obolenja izredno redka
v času poi-asta ali stagnacije področja
visokega zračnega pritiska. GotovO' je,
da se ne more na osnovi enega meteo-
rološkega elementa postavljati zaključ-
kov o določenem tipu vremena, ki ima
takšen ali drugačen vpliv na to ali na
ono bolezensko dispozicijo, vendar se
iz tega primera vidi, da dejansko ob-
staja.
Prav tako so vpMv določenega vre-
menskega stanja na človekovo duševna
ravnovesje spoznali italijanski juristL
Oni so celo uzakonili kot posebno olaj-
ševalno in v določenih primerih opro-
stilno okolnost, ako se je zgodil tudi
težji zločin (umor) v času, ko je pihal
močan fen.
Podobno so raziskavanja bioklimati-
kov in medicinskih psihologov v novej-
šem času prišla do dztedno zanimivih
zaključkov. Tako so skandinavski, nem-
ški in ameriški strokovnjaki (M. Ehr-
ström, A. Hochrein, M. Curry, V. Frey)
prišli do ugotovitev, da imajo motnje
v krvni cirkulaciji, nervoze, psihopatije
itd. močne komponente v različnih kli-
matskih in vremenskih spremembah.
Zato predlagajo ti strokovnjaki, da je
potrebno predvsem raziskati okolje, v
katerem so živeli bolniki s temi mot-
njami v zvezi z določenimi meteorolo-
škimi elementi, in sicer predvsem: elek-
trične pojave, insolaci jo, temperaturo,
pritisk in vlago zraka.
Ze omenjeni V. Frey poroča v svojih
raziskovanjih, da je prišel do spoznanja,
da imajo električni p>ojavi velik vpliv
na vegetativni 'sistem in na spremembe
v psihološkem ravnovesju človeškega
življenja. Zaradi tega nastopajo pri ne-
katerih ljudeh določena obolenja, ki
povzročajo psihične motnje. Nadalje je
zanimivo, da insolad j a, temperatura,
vlaga in pritisk zraka močno vplivajo
na hitrost obtoka ormonalnih procesov.
Delovanje svetlobe pa je ugotovljeno
kot vegetativna veličina dnevne ritmike.
Iz navedenega vidimo, da so klimat-
ski, posebno pa še vremenski vplivi
močni faktorji v motnjah človeškega
življenja. Nadaljnja /raziskovanja na tem
področju bodo pokazala, kateri faktorji
vremena vplivajo v smislu jačamja ali
demoralizacije stanja človeške psihe.
S tem se je pričela še od nepoznane
strani osvetljevati statistika samomorov,
nadalje neproduktivnost duševnega in
telesnega dela in prav tako tudi njima
najuspešnejša aktivnost. Vsi ti važni
problemi bodo dobili na ta način ver-
nejšo rešitev pri njihovi analizi.
V Restavraciji „Pošta" nudimo vedno sveže morshe ribe
Marjan Kunej
Skozi gozd...
...Tiho je v gozdu. Veje se lahno
zibljejo v vetru. Skozi vrhove pravkar
ozelenelih bukev kuka sonce na svežo,
zeleno travo. Po ozki stezici se ziblje
včasih prijazni, včasih sitni stric Brun-
dač. Ze davno se je prebudil iz zim-
skega spanja. Toda njegov upadli tre-
bušček mu ne dovoli, da bi lenaril.
Vedno stika za satovjem in preganja
divje čebele. Ob mislih, da bo zopet
kmalu lizal sladki med, prične urneje
stopati. Lomasti po gošči, da se prebu-
di v grmovju speči zajček Topotač. Ko-
''пај si s tačkami pomenca oči, že mu
srčece poskoči na konec repa. Tako se
'^u mudi, da si niti za hip ne oddahne.
Požira, lovi sapo, vraies pa vzpodbuja
svoje nožice in jih prosi, naj že ven-
^o-r pohite. Ali vse zaman. Vedno bolj
^торе in teče vse bolj počasi. Glavica
2 dolgimi uhlji se mu nagiblje zdaj na
*o zdaj na ono stran. Kmalu se ustavi
se plašno ozre naokoli. Visoko se
"^-Pne na zadnje noge, striže z uhlji in
'f^oha po zraku. Srčece mu glasno utri-
pa. Sliši, kako mu v prsih nekaj ne-
prestano razbija.
V gozdu zašumi. Se za hip zajček ob-
stane, nato pa zopet izgine v visoki,
travi. Veverica se ziblje na veji in se
poredno smeje. — Zajček pa teče, teče.
Nenadoma se ustavi, še enkrat se po-
stavi na zadnje noge, prestrašeno za-
cvili in kakor mrtev obleži na jasi.
Zapre oči in poinoli od sebe vse štiri.
Tako je dolgo ležal.
Medtem se je pooblačilo. Sonce zdaj
tu zdaj tam pokuka iz oblakov. Iz da-
ljave se zasliši grmenje. Veter glasneje
zatuli. Iz gozda dostojanstveno prisopi-
ha zajec — star veteran. Previdno se
ozre naokoli in stopi čez jaso. Nekaj
časa previdno brodi po travi, kar se
nenadoma ob nekaj spotakne. Je že
precej ternno in revež ne more videti,
ob kaj se je spotaknil. Ze namerava
zbežati — saj za zajce beg ni nič sra-
motnega, ampak le dejanje poguma —
toda čudno se mu zdi, da se nič ne
zgane. Stoji in si ne zna pomagati. Ne-
nadoma se močno zabliska, da lahko
opazi pred seboj majhnega zajčka. Stari
zajec pobere Topotača in si ga oprta
na rame. Počasi stopa proti domu, ki
ga ima na nasprotni strani gozda. Spo-
tika se, sopiha in pada.
Nevihta se vedno bolj približuje. Za-
jec pohiti s težkim tovorom. Ves moker,
izmučen in lačen se ustavi pred svojim
domom. Potrka in na prag priskaklja
njegova hčerkica, mu zakliče dober ve-
čer in ko zagleda temno stvar na oče-
tovem hrbtu, je na mah zelo radovedna.
Oče zajec stopi v hišo in položi v po-
steljico zajčka-Topotača. Tudi mati
prihiti. Ko zagledata ljubkega Topotača,
obe hkrati vzklikneta: »Aj, kako ljubek
zajček!«
Topotač se prebudi in že misli zopet
poskočiti, toda zajec ga pomiri. Nato se
še nekaj časa pomenkujejo, kmalu za-
spe ...
... Mine nekaj dni. Topotaču se po-
vrne njegova veselost in se prične igrati
s hčerko svojega rešitelja. Kmalu se
sprijaznita in si obljubita, da se 'bosta
vzela. Nekega večera skupaj odskaklja-
ta na pašo. Sonce z zadnjimi žarki
osvetljuje jaso, na kateri je našel oče
zajec zajčka Topotača in kjer se sedaj
mirno -paseta srečna zajčka ...
FIEMSKO     ŽIVLJENJE
En dan življenja - dve uri jokanja
Tole naj bi bila neke vrste sentimen-
talna pravljica o bajeslovnem mehi-
škem junaku, ki zdaj že drugikrat umi-
ra sredi belega Celja — seveda na film-
skem platnu..., ki umira in umre, za-
to, ker »ne veruje v nič in v nikogar.«
Toda to še ni vse! Umre prav tedaj, ko
bi bil Mehiki najbolj potreben; (saj
zvemo, da je bil svojčas pravi junak!)
umre samo zato, da se lahko lepa Belen
Marti razočarana in objokana vrne spet
tja od koder je prišla, in naposled ne
umre nič manj zato, da je preračuna-
nost izpolnjena: solze so privrele in
vro, — ljudje so se — oprostite — od-
smrkali...
Res, bolj žalostni kakor film, so ne-
mara vsi ti objokani in izjokani obrazi,
ki zapuščajo dvorano, pobožno in ti-
ho... takole z neizmerno ginjenostjo
v srcih in s tekočim trakom atributov
in superlativov na ustih ...
Nisem fumski strokovnjak, tudi si ne
domišljam niti ne prizadevam, da bom
in da bi v tem smislu odkril nekaj ge-
nialnega; občutek pač imam, da je prav
ta mehiški film očitno postavil našo
filmsko kritiko pred problem, ki je v
njem ostala umetniška cena v nejasno-
sti. Menim pa, da je prav ta mehiški
»rebus« zelo enostaven: füm je namreč
slab, dvakrat slab! — Slab po svoji
umetniški koncepciji in slab v svoji
umetniški ideji; prav tako slab, kot je
odlična in dovršena igra.
Ce je bistvo umetnosti v »reprodu-
cirani stvarnosti,« kakor trdi to Belin-
ski; če je »umetnost človeško delo-
vanje, ki obstoji v tem, da človek s po-
močjo nekaterih zunanjih znamenj za-
vestno poroča soljudem o čustvih, ki
jih je doživel ,pri čemer se ostali ljud-
je teh čustev nalezejo in jih tudi ob-
čutijo,« kakor pravi Tolstoj in konec
koncev če ta (umetnost namreč) »ni pro-
izvajanje neke skrivnostne ideje in tu-
di ne neka igra, pri kateri se sprošča
preobilje nakopičenih energij... zlasti
pa ne užitek, temveč neko sredstvo za
občevanje med ljudmi, sredstvo, ki
združuje ljudi v enakih čustvih ...« te-
daj se ne morem znebiti občutja, da vse
to ob tem filmu docela obledi in da je
En dan življenja le bledi odblesk te ble-
de obledelosti.
Celotni film ni nič drugega nego en
sam zunanji efekt, ki v svoji plitkosti
teži za tem in izključno samo za tem,
da izvablja in — žal, tudi izvabi solze,
ki so lahko in so spet nič drugega kot
cenen in poceni izliv v neko prazno ba-
nalnost. To pa je okus!
Da je »umotvor« preračunan in da je
prav tu težišče, o tem ni nobenega dvo-
ma in že zato je brez vsega tistega, kar
žari iz »Zapate«
Reysov legendarni pohod v smrt je
seveda ne samo problematičen, temveč
docela neprepričljiv. Takih »junakov«
ni bilo, jih ni in jih ne bo; in če, se z
njimi ne moremo spoprijazniti, zlasti pa
ne v današnjem času.
Oditi v smrt, ko so ti dane vse mož-
nosti rešitve, oditi samo zato, da po-
staneš junak; zrušiti se v fiksno idejo
nekih medlih idealov, to ni samo naj-
popolnejša komika, temveč največji ab-
surd! Navsezadnje pa je tak »pohod«
seveda zelo lep, toda spet samo na film-
skem platnu!
Film sem gledal v Celju in Ljubljani
in povsod so v potokih vrele solze ter
se naposled izlile v mlakuže nekritič-
nosti in nezahtevnosti.
To pa je seveda spet tisti zunanji
efekt — ali manifestacija prazne senti-
mentalnosti.
-go-ar-
Vsako soboto in nedeljo na vrtu Hotela „Union" pies
NAJVIŠJE, NAJDALJŠE, NAJVEČJE ..
NAJDALJŠI PREDOR je med Italijo
in Svico (Simplón); dolg je 19 km in
823 metrov. ч
NAJVIŠJA ŽELEZNIŠKA PROGA
teče v Peruju (Amerika) v višini 4775 m.
NAJVEČ RADIJSKIH SPREJEMNI-
KOV je v Ameriki (81 milijonov): na
1000 prebivalcev 543 aparatov ali več
kot vsak drugi Američan.
NAJVEČ KNJIG so v letu 1948 tiskali
v Franciji, in sicer 16.000. Jugoslavija
je v sredini svetovnega merila s 3412.
NAJVEČ KINEMATOGRAFOV je v
Ameriki: 23.120 dvoran.
NAJVEČJA CELINA JE AZIJA: ima
44 milijonov kvadratnih kilometrov.
NAJVEČJE MORJE je Tihi oceae:
165 milijonov kvadratnih kilometrov.
NAJVEČJI POLOTOK je Arabija:
2,730.000 kvadratnih kilometrov.
NAJVEČJI OTOK je Groenlandija:
2,174.000 kvadratnih kilometrov.
NAJVIŠJI VRH je Mount Everest:
8888  metrov.
NAJGLOBLJI SLAP je Great Fais
(Labrador) v Ameriki. Voda pada 610 m
v globino.
NAJDALJŠI MOST je preko zaliva v
San Francisco: 6800 metrov.
NAJVEČ PREBIVALCEV ima New
York (14 milijonov 714 tisoč).
NAJVIŠJA ZGRADBA je Empire
State Building v New Yorku (381 m).

»Savinjski vestnik«,   dne 4. julija 195S!
Stev  28
Telesna vzgoja in šport
Kolektiv celjske Cinkarne
naiuspesnefsi na metalurških igrah \
Pretekli teden so mesto Celje poživili šport-
niki-metalurgi iz 21 delovnih kolektivov Jugo-
slavije, ki so se zbrali k I. sprotnim igram me-
talurgov FLRJ. Zanimiva športna tekmovanja so
bila na izredno kvalitetni stopnji iu so celjski
gledalci »enkrat na leto« lahko prisostvovali
raznim tekmam, ne da bi segli v svoj žep —
saj vstopnine ni bilo! Po obisku na nogomet-
nih tekmah sodeč, kjer je v nedeljo popoldne
bilo na Glaziji okrog 5000 gledalcev, bi Celja-
nom takšen način obiskovanja prireditev kar
edgovarjal . . .
Sportniki celjske Cinkarne so bili na teh
igrah najuspešnejši in so osvojili največje šte-
vilo točk in s tem krasen prehodni pokal. Ce-
ljani se veselimo tega uspeha naših športnikov-
delavcev, kar nam dokazuje, da je tudj naš
šport v vrstah našega delavstva prulobil na
kvaliteti.
Metalurgi so tekmovali v streljanju, odbojki,
atletiki, nogometu in v partizanskem maršu.
Največja udeležba je bila na nogometnem
tekmovanju, kjer je sodelovalo kar 19 moštev.
Od sodelujočih ekip je po mnenju nogomet-
nega občinstva bilo več ekip, ki so po kva-
liteti prekašale celo našega Kladivar ja! Lep
pokal si je priborilo moštvo Zenice z zmago v
finalni tekmi nad Borom z 2 : 1, Trepča pa je
z zmago 1 : O nad Siskom na 5. mestu, nogo-
metaši celjske Cinkarne pa presenetljivo na 5.
mestu s 3 zmagami in 1 porazom na vsem tur-
nirju.
V odbojki je nastopilo 17 moštev, ki so v
dveh dneh odigrali 56 tekem! Slovenska mo-
štva so v tej igri d9segla zavidljiv uspeh: Rav-
ne, Mežica, Cinkarna, Jesenice in Idrija — 1.,
2., 3., 5. in 6. mesto!
V atletiki so največ prvih mest in naslov
ekipnega prvaka osvojili Celjani, vendar so
bili Jeseničani kar nevaren nasprotnik. Vse
kaže, da bi v Jesenicah lahko ustvarili prav
dober atletski kolektiv, če bi se našli požrtvo-
valni funkcionarji ... Od ostalih kolektivov so
atleti Bora, Vareša in Smedereva na 3. mestu z
enakim številom točk.
V partizanskem maršu ali bolje malem ma-
ratonskem teku, ki se je vršil od groba talcev
nad Frankolovim pa na stadion Borisa Kidriča,
je zmagal z veliko prednostjo 6,i min. simpa-
tičen Dalmatince Lončarič iz Šibenika, ostali
mesti sta dosegla Kmetec in Kranjc iz Cinkar-
ne. Cinkarna ima žilave športnike-tekače in ni
nič čudnega, če so v tej disciplini, najbolj na-
porni od celotnega programa teh iger, kot eki-
pa osvojili 1. mesto. Ostali dve mesti — mo-
štveni — sta osvojili ekipi iz Jesenic in Raven.
V streljanju na 300 m z vojaško puško v
ljudsko tarčo je moštvo iz Jesenic imelo največ
uspeha in je s 185 krogi na 1. mestu, sledijo
kovinarji iz Stor s 176 in Cinkarna s 174 krogi.
Kot posamezniki so bili najboljši Seme (Jese-
nice) 98, Zupane (Ravne) % in Kranjc (Store)
91 krogov.
V celokupnem plasmanu je vrstni red kolek-
tivov na teh igrah naslednji: 1. Cinkarna 310
točk, 2. Jesenice 310 (manjše število doseženih
zmag!) in Ravne 220 točk. To je odličen uspeh
slovenskih kolektivov, ki so na teh igrah v
posameznih disciplinah (razen nogometa) do-
segli najboljša mesta. Edino senco na sicer od-
lično organizirane igre meče zaključek teh iger,
kjer so se zastopniki kolektivov kar 2 in pol
tiri prepirali o končnem zmagovalcu. Drug dru-
gega so obtoževali, da so se do uspeha priko-
pali z izposojenimi športniki. Zal so prav Je-
seničani imeli pri teh stvareh glavno besedo.
Tako je Cinkarna zaradi nastopa Čatra v nji-
hovem odbojkarskem moštvu izgubila 70 točk,
kljub temu pa je še obdržala 1. mesto. Izgleda,
da se bo ta prepir še nadaljeval s papirnatimi
protesti, saj tudi pri strelcih in nogometaših
ni HMo vse v redu! Lepo je dejal delegat iz
nekega kolektiva iz Srbije: »Mislim, da smo
vsi grešili in da nihče ni prišel na te igre iz-
ključno s športniki — delavci svojega kolek-
tiva!« Ta ugotovitev drži. Na II. igrah meta-
lurgov bo treba uvesti strogo kontrolo o pra-
vici nastopa posameznikov z izstavitvijo de-
lavske in sindikalne legitimacije.
Siiajni uspeh telovadcev iz Celja in olcolice v Ljubljani
Pretekli teden so bila v Ljubljani tekmovanja
za prvenstvo Slovenije partizanske organizacije
v plavanju, odbojki, atletiki, vajah na orodju
in mnogobojih. Telovadci iz Celja in okolice so
na teh tekmovanjih pobrali večje število prvih
mest in s tem dokazali, da tudi v partizanskih
društvih prihaja kvaliteta vedno bolj do iz-
raza.
V atletiki navajamo le zmagovalce: Pri čla-
nih na 100 m Kovača iz Žalca, na 800 m in
3000 m Vipotniku iz Žalca, v skoku v višino Ur-
bajsa iz Šentjurja in v štafeti 4 x 100 m Celje.
Pri mladincih je bil zmagovalec na 100 m Roš
iz Žalca, v skoku v višino in s palico Brodnik
iz Celja in v skoku v daljino Gabrijel iz Šent-
jurja.
V plavanju so presenetili mladinci iz Žalca,
ki so kot ekipa postali republiški prvaki, sle-
de jim mladinci Celje-mesto, na 4. mesto pa
so se uveljavili mladinci iz Šentjurja. Kot po-
samezniki je Kučer iz Žalca postal prvak v
prostem plavanju na 50 m, Zupane iz Celja
prvak v prsnem plavanju, štafeta iz Celja 5 x 50
metrov mešano pa je osvojila 2. mesto.
Prav dober uspeh so dosegli tudi orodni te-
lovadci.   V   kategoriji  mladincev   I.   razred  je
Sostai republiški prvak Л eber Tine, Celje-Ga-
erje, Travner Franjo in Zavodnik Lojze iz
istega društva pa sta dosegla 2. in 4. mesto.
Mladinci iz Celja so kot vrsta v kategoriji
III.   razreda   z velikim  naskokom  osvojili   re-^
publiško prvenstvo. Mladinke iz Celja so v
skupini II. razreda kot vrsta na 2. mestu, kot
posameznice pa na prvih mestih. Pri članicah
III. razred so se prav tako zelo dobro uvelja-
vile telovadke iz Celja-Gaberje, od katerih je
Ruža osvojila 2. mesto. Na dosežene uspehe v
vajah na orodju smo lahka ponosni, ker so bili
doseženi  v ostri  konkurenci 551   tekmovalcev!
Precejšnja škoda za ugled naših društev je
v tem, da so zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev morali ostati doma kvalitetni tekmo-
valci, ki bi na teh tekmovanjih osvojili se več-
je število republiških prvenstev. Ta ugotovitev
velja za obe celjski društvi, prav tako pa za
številna društva na podeželju! Smatramo, da bi
se vsaj za druga leta morala najti finančna
sredstva, da bodo na sličnih tekmovanjih lahko
naša društva prikazala vse svoje sposobnosfi.
Pri tem ne gre le za ugled posameznih društev,
saj nam doseženi uspehi prikazujejo le stopnjo
telesne kulture dotičnoga kraja in je potem-
takem dolžnost vsakega kraja oz. mesta, da
pošlje na takšna tekmovanja svoje najboljše
moči, ker bodo z uspehi utrjevali ugled svojih
vasi in mest!
Rokomet:
NA POLFINALNEM TURNIRJU FLRJ -
CELJANI DRibi
Moštvo ZŠD Celja se je podalo na dolgo po-
tovanje v Skoplje uverjeno, da se bo na tur-
nirju četvorice plasiralo na 1. mesto in se s
tem približalo naslovu najboljših rokometnih
moštev v FLRJ. Vendar so šli na pot prekasno
in prav v prvem srečanju so od niškcga Že-
lezničarja doživeli težak poraz. Čemu? Od
take rajže — pa po nekaj urah na igrišče se-
veda ne gre! Ne čudimo se, če igralci baje ni-
ti teči niso mogli v tej tekmi! Čudimo se, za-
kaj ni moštvo odpotovalo dan prej iz Celja, pa
bi s€ lahko vrnili domov z zmago v žepu. Ce-
ljani so v preostalih tekmah premagali Rabot-
ničkega iz Skoplja in Marjana iz Splita, ven-*
dar so se zaradi slabega količnika z istim šte-
vilom točk kot niški Železničar morali zado-
voljiti z 2. mestom!
Sabljanje:
ODRED - ZMAGOVALEC ŽENSKEGA
TURNIRJA
Skoraj brez gledalcev se je bil v nedeljo v
Celju zanimiv turnir žensk v floretu. na ka-
terem so nastopala društva Lokomotive in Mla-
dosti iz Zagreba, Odreda in Branika iz Slove«
nije. Zmagovalke turnirja so bile ženske Od-
reda iz Ljubljane, sledijo Lokomotiva, Mladost
in Branik. Najbolj uspešna od nastopajočih je
bila  Gredijova,  članica  Mladosti.
Atletika:
NOV DRŽAVNI MLADINSKI REKORD V
.•ŠTAFETI 5 X 1000 m
V nedeljo so mladinci Kladivarja Stožir, Gaj-
šek in Vipotnik na stadionu Borisa Kidriča po-
stavili nov rekord FLRJ v štafeti 3 x 1000 m v
sijajnem času 7 : 57,4. Stari rekord so izboljšali
kar za 19,6 sekund. Vipotnik je v tem teku pre-
tekel svoj del proge v 2 : 35,4!
Nogomet:
CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA JE
USTANOVLJENA
V nedeljo je 14 zastopnikov nogoraetnili dru-
štev formiralo celjsko nogometno podzvczo, ki
bo zajemala vsa nogometna društva, klube in
moštva iz partizanskih društev obširnepa pre-
dela okrajev Celje, Celje-okolica, Šoštanj,
Krško in Trbovlje. Namen te podzveze je raz-
bremeniti delo NZS in približati delo vodstve-
nega organa neposredno terenu. Po plodnem
razpravljanju in volitvah novega odbora, v
katerem so priznana imena izkušenih nogo-
metnih strokovnjakov, lahko pričakujemo
uspešno delo nove podzveze. Vodstvo podzveze
je poverjeno tov. Vagnerju, Presingerju Mir-
ku in Hočevarju.
MARIBOR VAS VABI NA NAJVEČJO
GOSPODARSKO PRIREDITEV - JUBILEJNI
lO.
MARIBORSKI
TEDEN
OD 4. DO 19. JULIJA 1953
Zastopana vsa večja industrijska podjetja države. Razstava kme-
tijskih strojev in orodja domače industrije in iz uvoza. Velika izbira
tekstilnih proizvodov in modna revija. Vinska razstava — pokušnja vin.
Bogat kulturni in športni program: »MIKLOVA ZALA« na prostem.
Veliki letalski miting s sodelovanjem vojnega letalstva JLA. Medrepubli-
ške motociklistične dirke. Republiška razstava »Življenje in tehnika«.
25% popust na železnici. 100-letnica mariborske pivovarne!
CELJSKI KAJAKAŠI SO OSVOJILI PREHODNI
POKAL
Ob priliki zleta »Svobod« na Velenjskem je-
zeru dne 14. junija so bile tudi kajakaške (ve-
slaške) tekme na jezeru na približno 500. lOO*
in 3000 m dolgih progah.
Pred več usui- gledalci se je razvila ostra
borba med najboljšimi kajakaši Slovenije. So-
delovala so Brodarska društva »Cveto Močnik«
iz Ljubljane. »Sidro« Maribor. BD »Polzela« in
»Rinka« iz Celja. Na tekmovanju je naittopilo
55 tekmovaleev-kajakašev.
Največ uspehov je imelo BD »Rinka« Celje,
ki je zmagalo ekipno kakor tudi posamezno ter
si je priborilo prehodni pokal »Svobode« pre-
mogovnika Velenje.
V juliju bo v Mariboru na Dravi republiško
kajakaško prvenstvo, kjer bodo Celjani odloč-
no posegli v borbo za prva mesta.
Pohvaliti je treba tudi BD »Polzela«, ki je le-
tos pokazalo precejšen napredek.
Rezultati:
500 m SKD-1 (20 tekmovalcev)
Oder Ernest »Rinka« Celje 1:2,5; Povše Anton
»Polzela« 1:15.2 in  Ulbing Bogo »Rinka« Celje
1:13.5.
100« m F-1 (5 tekmovalcev)
Šrol  Oskar  »Rinka«   Celje  2:36,5  in   Plaveč
Franc »Sidro« Maribor 2:49.
3000 m SKD-1
Oder Ernest »Rinka« Celje 12:36,2; Znidar E.
»Rinka« Celje 12:46 in Ulbing B. »Rinka« Celje
12:65.
Članice 500 m F-1 (3 tekmovalke)
Hočevar Pavla »Sidro« .Maribor 1:42.
600 m C-1 (kanu - enosed)
Požar  Miloš  in  Bernot  Natan  »Cv.  Močnik«
500 m C-z (kanu - dvosed)
Požar Miloš in Bernot Natan in »Cv. Močnik«
Ljubljana 1:20,6.
SAH
TURNIR KATEGORNIKOV BETONA
Šahovska sekcija Betona je pred dnevi za-
ključila turnir IV. kategornikov, katerega sta
se udeležila tudi dva III. kategornika. Zmagal
je Lipovšek, ki je od 10 možnih dosegel 8 točk
in s tem osvojil III. kategorijo. Sledijo: Šnaj-
der F. 7 in pol, Vučkovič 7, Tome in Tavželj
6 in pol, Zentner 6, Kevžič in Pelko po 4, Vo-
dičar 3 in pol ter Gajšek in Lah po eno točko.
III. kategorijo sta osvojila še Tome in Tavželj,
potrdila pa Šnajder in Vučkovič.
BRZOTURNIR  ZA  SINDIKALNO  PRVENSTVO
MESTA CELJA
Sindikalna šahovska sekcija Cinkarne je v
okviru proslave SO-letnice obstoja Cinkarne
priredila brzoturnir posameznikov za sindikal-
no prvenstvo mesta Celja. Turnir je bil v .Ša-
hovskem domu v petek, 26. junija in se ga je
udeležilo 40 igralcev. Zmagal je Fajs Mirko,
član sindikalne podružnice Tovarne perila in
prejel lepo nagrado (lik šahovnice s kmetom
iz bakra in cinka na lesenem podstavku — iz-
delek Cinkarne). Posamezni rezultati finala:
Fajs 6 in pol, Oder 5, inž. Pipuš 4, Piki 3 in
pol, inž. Stegenšek 3, Hojnik 2 in pol, Sušin 2
in Pajman 1 in pol točke. V predtekmovanju
po skupinah so zmagali: v A skupini Oder 8
in pol, v B skupini Fajs in Piki 8, v C sku-
pini Hojnik 8 in v D skupini inž. Pipuš 8 točk.
MOŠTVENO PRVENSTVO METALURGOV LRS
Poleg že omenjenega brzoturnirja je Sind,
šahovska sekcija Cinkarne jÄiredila minulo ne-
deljo moštveno tekmovanje ekip metalurškiЋ
podjetij LRS. Tekmovanja se je udeležilo pet
ekip. Prepričevalno je zmagala ekipa Impola iz
Slov. Bistrice z 18 točkami in prejela lep pokal.
Sledijo: Cinkarna 13, Idrija 11, Aluminij in Što-
re po 9 točk. Moštva in posamezniki so prejeli
spominska darila. Kot posameznik v tem tek-
movanju je dosegel 100% uspeh na prvi deski
Gregorin Dušan, član ekipe Železarne Store.
POVRATNI DVOBOJ OBRTNIKOV
V LJUBLJANI
Šahovska ekipa članov Obrtne zbornice Celje-
mesto je mintilo nedeljo vrnila obisk ljubljan-
skim obrtnikom. Tudi ta dvoboj na osmih de-
skah se je končal z neodločenim rezultatom
4:4. Posamezni rezultati: Šnajder : Blatnik re-
mi, Vučkovič : Janinikar 1 : O, Davidovac : Je- .
romen remi, Novak : Bokal 0:1, Kompan : Zr-
nec 0:1, Rovan : Korun 1 : в in Godnik : Kav-.
šek 1 : 0. Prvoinienovani so Celjani.
Izpred
okrajnega sodišča
DVE NEPOBOLJSLJIVKI
.Mam Vilma in Zupane Ivanka sta se spo-
znali v kazenskem poboljševalnem zavodu v
Brestanici, kjer sta prestajali neko kazen. Po
prestani kazni sta se znašli v Celju in se do-
govorili, da bosta odšli brez dovoljenja čez
državno mejo v Avstrijo. Se prej pa je Mam
V41mu nagovorila Zupane Ivanko, da je Zu-
pane Mariji na Cankarjevi cesti v Celju
ukradla več kosov perila. Nato sta se odpe-
ljali v Maribor. Ker nista mogli pobegniti čez
mejo, sta se vrnili v Celje. V vlaku se je Zu-
pane Ivanka izdajala za uradno osebo. Od
15-letne sopotnice Počivalnik Angele je zahte-
vala osebno legitimacijo in ker je Počivalni-
kova ni imela, je od nje zahtevala 300 din
kazni. Nato je Počivalnikovi med vožnjo
ukradla še razne stvari v vrednosti okrog
2157 din in 800 din gotovine. Martiova in Zu-
pančeva sta bili pri okrajnem sodišču v Ce-
lju obsojeni vsaka na 6 mesecev in 15 dni za-
pora. Sodišče je pri odmeri kazni smatralo,
da je taka kazen z ozirom na večjo družbeno
nevarnost obeh storilk primerna in tudi od-
govarja  namenu  kaznovanja.
OSTRA KAZEN ZA TATVINO KOLESA
Tatvine koles se tako množijo, da jih bo
mogoče vsaj delno omejiti le z najostrcjšimi
kaznimi. Ne mine skoraj dneva, da bi v našem
mestu in okolici ne bilo ukradeno kolo. Ta-
ko se je znašel pred okrajnim sodiščem v
Celju Ojstršek Ivan. ki je 14. 3. 1953 izpred
restavracije v Šentjurju ukradel moško kolo
Žniaher Karlu, vredno 16.000 dinarjev. Organi
LM so ga v Mariboru izsledili in mu kolo od-
vzeli. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je
obtoženec nagnjen h kaznivim dejanjem, saj
je bil že 22. 4. 1953 v Mariboru kaznovan za-
radi  tatvine na 3 mesece zapora.
TUDI  V   RAZBURJENJU  SE  JE  TREBA
OBVLADATI
47-letni tovarniški delavec Jug Frane je 28.
marca letos na Ljubljanski cesti s palico uda-
ril po ustih Šuštar Rudolfa, da mu je hudo
poškodoval zgornjo ustnico in mu izbil tudi
nekaj zob. Obtoženec se je zagovarjal, da Je
bil tisti dan močno razburjen, ker je Šusiar
po svojem stanovanju, ki je nad Jugovim sta-
novanjem razgrajal in razbijal. To ga je spra-
vilo v nevoljo še posebno zato. ker je to bilo
v nočnem času in ni mogel zaspati, zjutraj pa
je moral zgodaj na delo. Sodišče pa je prišlo
do prepričanja, da obtožencev zagovor ne drži
in je Juga obsodilo na 4 mesece zapora.
DVA VROCEKRVNEZA
Cerovšek Kari iz Bodreža in Kolar Alojz iz
Završ pri Šmarju pri Jelšah sta se 28. februarja
1953 sitbrekla in je med njima prišlo tudi do
pretepa, v katerem sta bila oba lahko telesno
poškodovana. Kolar je moral iskati zdravniško
pomoč v bolnici. Prevročo kri si bosta oba hla-
dila v zaporu, in sicer Cerovšek 1 mesec. Kolar
pa 21 dni. Oba sta pa imela eden proti druge-
mu tudi odško<lninske zahtevke. Te pa si bosta
oba morala uveljaviti po poti civilne pravde.
Živahen zbor volivcev v Laškem
Pod gornjim naslovom je 'bil objav-
ljen v Sav. vestniku št. 5 od 27. junija,
1953 članek o zboru volivcev v Laškem,j
ki je bil 18. junija 1953. !
Pisec članka je imel netočne podatke.j
ki mu jih je dala oseba, katera ni bila!
niti navzoča na zboru volivoev. Ker јв'
resnica popolnoma drugačna, smatramœ
v interesu navzočih, volivcev in v in-'
teresu MLO Laško za dolžnost, objaviti,
zadevo, ki odgovarja resnici.
Omenjeni zbor volivcev je bil za raz-,
mere Laškega obiskan dobro. Po obšir-j
nem poročilu predsednika se je razvilai
zelo plodna razprava po vseh gospodar-,
skih vprašanjih. Volivci so iznašali pro-'
bleme in predloge, ki bodo služili Mest-I
nemu odboru za nadaljnje delo irr
lahko trdimo, da so bili skoro vsi pred-!
logi zelo pametni, gospodarski in dobro-;
namerni. Zbor je potekal demokratično,
predvsem pa v vzdušju, da smo eno, da.;
ni bilo prepada med volivci in LO, če-;
sar do sedaj ni bilo. Volivci so gotove
stvari tudi kritizirali, kar pa je bilo
popolnoma na mestu (razen enega sta-
novanjskega primera, katerega obrav-|
navamo v drugem članku). Za takšen^
način kritike je lahko MO svojim voliv-]
cem samo hvaležen. \
Za kakšno sektaško diskusija, ki bii
se naj začela takrat, ko je predsednücj
sporočal, da se bodo morale stranke izj
postajnega poslopja zaradi novogradnje'
preseliti, ne ve niti MO niti ostali vo-^
livci. Nasprotno je bilo v poročuu po-;
hvaljeno zadržanje vseh strank iz po-j
staje, ker je dejstvo, da gredo neka-^
tere v slabša stanovanja in se bo to iz-!
vedlo brez komplikacij, kakor je v\
takšnih primerih v Laškem že kar V|
navadi. 1
Članek zaključuje z ugotovitvijo, da;
je bil zbor volivcev res morda živahen,;
toda dober del te živahnosti je bila mia-;
čev prazne slame. Da je dejstvo pO--
polnoma nasprotno, dokazuje že gora j:
navedeno, predvsem pa izjave mnogihi
volivcev, da si takšnih zborov še želijo.i
Neizpodbitno je, da laški volivci niso"
tako na nizkem nivoju, da bi ne znali^
razločevati koristno od nekoristnega.^
Prepričani smo, če bi bila razprava resi
mlačev prazne slame, da ne bi biloi
treba delovnemu predsedniku ob 23,30;
prekiniti razpravo in zaključiti zbor za-^
radi pozne ure, ker bi se isti še na-^
daljeval. Nadalje dokazuje tudi ugoto-;
vitev, da je bü zbor res ploden, šei
dejstvo, da je istega od začetka pa doj
zaključka zapustil predčasno samo li
volivec.
Za zaključek lahko ponovimo dejstva^
z vzemi dokazi, da je prišla ravno na^
tem zboru volivcev vsa demokracija doR
popolnega izraza in da se je čutila po-;
leg že omenjenega še odgovornost in za-;
nimanje volivcev do reševanja vseh^
vprašanj, ki jih v Laškem ni malo.i
Smatramo, da izražamo željo vsehj
dobronamerno mislečih volivcev v La-'
škem, da bi bui vsi zbori volivcev v bo-
doče takšni, kot je bil obravnavan, kar
bo končno samo v korist razvoja in
napredka Laškega.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA
K zgoraj priobčenemu članku pripo-
minjamo, da smo omenjeni članek pri-
občili deloma iz podatkov, ki smo jih
dobili od našega dopisnika v Laškem,
največ pa iz osebnega pogovora s tov.
Vodovnikom, predsednikom MO. Ta
razgovor pa je potekal pred zborom
volivcev in je odraz stanja pred tem
zborom, ko *^je Občinski odbor Laško
res naletel na težave okoli novograd-
nje postajnega poslopja. Med tem so
predstavniki občinskega odbora dosegli
s stanovalci ugoden sporazum, zato je
kritika, ki je našla mesta v poročilu o
zboru volivcev zakasnela. V članku pa,
ki nam ga je dopisnik poslal in ki ga
nismo objavili, pa izzveni, dâ so neka-
teri Laščani »sektaško« kritizirali tudi
na zboru volivcev in ne samo na ulicah.
IZ ŠENTJURJA
Dve razstavi risb in ženskih ročnih
del zaključujeta konec letošnjega šol.
leta osnovne šole in nižje gimnaziije v
Šentjurju. Razstava kaže, kaj vse je
lahko doseči, če spremljata delo v raz-
redu in doma ljubezen in vztrajnost in
če vzgojitelj zna p>oleg tega vzbuditi v
mladini še zanimanje za predmet. Nje-
na prednost tiči prav v tem, da ne
razstavljajo samo nadarjeni poedinci,
marveč kar ves razred. Ciste in lično
izdelane risbe že v prvem razredu
kažejo smotrnost pouka in veliko pe-
strost motivov od originalnih zami-
slekov najmlajših o spretne upora-
be različne tehnike na višji stopnji.
Prav ta originalnost in dosledno na-
vajanje k prostem risanju po naravi
moreta voditi učence k tako lepemu
uspehu.
Smoter vzgoje dobrega okusa in
praktične uporabnosti opazimo tudi na
lepih izdelkih ženskih ročnih del. Os-
novne vaje tu niso nanizane v dolgo-
časnih vrstah, marveč na kosu blaga,
ki je hkrati praktično uporaben. Mno-
golična velikost ročnih izdelkov kaže,
kako se da z materialom varčevati. S
tem tako vzgojena mladina do skraj-
nosti znižuje razmeroma visoke stro-
ške, ki jih imajo starši pri koristnem
pouku tega predmeta. O tem se lahko
prepričajo na razstavi, še bolj pa ta-
krat, ko bodo dekleta prinesla svoje
lične izdelke domov in jih začele ta-
koj praktično uporabljati.
F. K.
PROMOCIJA
Na vseučilišču v Zagrebu јк JO. JUnija
promoviral za doktorja medicine tov.
Jože Cetina iz Celja.
Preselitev nadrobnega skladišča „KURIVO"
Vsem odjemalcem mesta Celja in okolice sporočamo, da smo se preselili
i2 sedanjih prostorov v Vrunčevi ul. (bivši Kalan) na Mariborsko cesto 9.
Novo skladišče in prodajna pisarna se nahajata pri javni tehtnici ob
glavni cesti. Za nakup se priporoča uprava »Kurivo«.
OBJAVE IN OGLASI
Vsem rezervnim oficirjem mesta Celja, spo-
ročamo, da bo v četrtek 9. julija ob 17. uri
I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ZDRUŽENJA  REZERVNIH  OFICIRJEV  .MESTA
CELJA
v prostorih starega geldališča v Stanetovi ulici
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo Mestnega odbora Združenja.
2. Razprava po poročilu.
3. Volitve novega odbora, nadzornega odbora
in odbora časti.
4. Sklepi.
5. Razno.
Mestni odbor Združ. rez. oficirjev. Celje
Mestna obrtna zbornica Celje, poziva vse
one obrtne vajence, ki so uspešno končali
vajeniško šolo in imajo poziv za odsluženje
kadrovskega roka. T>A SE TAKOJ priglasijo
pomočniški izpitni komisiji pri Mestni obrtni
zbornici, ki bo v ta namen pred rednim ro-
kom zasedala.
OPOZORILO
Ponovno opozarjamo vse delodajalce držav-
nega, zadružnega in privatnega sektorja, ka-
kor tudi zavarovance, da do 10. VIT. 1933 pred-
ložijo vse niiinjkajofc dokumente za izplačeva-
nje otroških dodatkov, ker vsem tistim, ki do-
kumentov ne bodo nredložili. ne bomo potrdili
nalogov za \B za dvig otroških dodatkov.
Vabimo vse čitatelje - zavarovane — da opo-
zorijo na ta članek svoje delodajalce!
Zavod za socalno zavarovanje za
mesto in okraj v Celju
KKOXOMSKA PISARNA Celje. Stanetova 13 tel.
21-81 ima v PRODAJI v vseh krajih
Slovenije in Hrvatske vse vrste nepremičnin,
tovorne in osebne avtomobile. Cene ugodne,
informacije zastonj.
RAZGLAS
Mestni odbor Protiletalske zaščite Celje ob-
vešča vse Drebivalce mesta, da bo dne 4. ju-
lija 1933 točno ob 12. uri preizkus alarmnih
električnih siren v mestu in v tovarnah na pod-
ročju mesta. Za i)reizkušnjo se bo dal znak s
sirenami v enoličnem tonu. ki bo trajal eno
minuto. Sirene se bodo odslej. preizkušale vsa-
ko prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Mestni odbor Protiletalske zaščite Celje
OPOZORILO
Živinski sejem se odslej vrši vsako sredo in
soboto na zemljišču ob strugi Voglajne pri že-
lezniškem   prehodu   v   Zavodni.
Javne naprave Celje — Uprava
P0(;REZLJIV šivalni stroj prod'am. Naslov т
upravi lista.
IZ CELJA DO VOJNIKA sem izgubil denarnico
z osebno legitimacijo in vsemi mladinskimi
izkaznicami. Ker sem dijak prosim najdi-
telja, da mi vrne dokumente, denar naj si
obdrži kot nagrado.
SPOSOBN.\ šiviljska pomočnica išče takojšnje
namestitve. Naslov v upravi lista. 5
ENOSOBNO STANOVANJE v bliinji okolici
Celja, menjam za enako kjer koli v Maribo-
ru.  Naslov v upravi lista.
ŽELEZARNA ŠTORE sprejme v službo samo-
stojno moč. perfektno v strojepisju in ste-
nografiji. Plača po tarifnem pravilniku. —
Ponudbe poslati sekretariatu Železarne Store.
PISALNI STROJ prodam. Informacije v upravi
lista. •
PRODAM dobro ohranjeno moško kolo znam-
ke >Puchî, močne izdelave. Naslov v upravi.
PROD.\M klavir, dolga lesena konstrukcija, za
30.000 din. Naslov v upravi lista.
KNJIC,OA'ODSK.\ dela honoriramo, prevzamem
v državnem ali privatnem sektorju. Naslov
v upravi lista.
FIXANCNI KNJIGOVODJA z večletno prakso
lahko dobi takoj namestitev pri podjetju
Toper, Celje. Plača po tarifnem pravilniku
podjetja.
BUKOV GOZD. velik, ugodno prodam (Cena
63.000 din). Naslov v upravi lista.
PRODAM stavbno parcelo 763 m^ ob cesti na
Teharje. Naslov v upravi lista.
PREKLICUJEM neresnične besede, izrečene pro-
ti Toman Antonu.
Dolenc Ivan
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 3. julija 1953. tov. dr. Fišer Jože, Celje,
Gregorčičeva ulica 7.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure dalje, do ponedeljka do
8. ure zjutraj.

KINO UNION CELJE
Od 3.-10. VII.
>EVA PODEDUJE RAJ^, nemški film
Od 11.-17. VII.
»RAPSODIJA OTOZNOSTL, ameriški film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede-
ljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 2.-6. VIL
sBELI HODNIKI*, angleški film
Od 7.-9. VIL
>\MNCHE.STER 73<, ameriški film
OD 10/-13. VII.
.HOTEL SAHARAc, angleški film
Predstave dnevno ob 18.15 uri, o6 nedeljah
ob 16.15 in 18.15 uri.
LETNI KINO CELJE
Od 5.-7. VII.
»OBČINSKO DETEc, jugoslov. film
Od 8.-10. Vil.
»FESTIVAL CHARLIA CHAPLl.NAc, amer. Г.
Od 11.-14. VII. •
-TRIO«, angleški film
Predstave dnevno ob 20.30 uri.