Knjiga Slovenska V XIX. veku. Matija Majar (Mayer, Majer), r. 7. febr. 1809 v Goričah (Boriuov) v Ziljski Dolini, mašnik 1. 1836, po mnogih službah na Koroškem bil nekaj let kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu, potem župnik v Gorjah, opeša na oech ter se v pokoju preseli naposled v Prago, kjer živi sedaj zlatomašnik od I. 1883. V slovenščini je jel delovati v Celovški duhovjčnici, kjerje A. Slomšek bil mu voditelj, in v knjižici ,,Troje ljubeznivih otrok" 1. 1838 je I. veselo pripoved za otroke: Pavle Hrastovski vravnal Matija Majar Silan (A. M. Slomšeka Zbrani Spisi I. str. 236; prim. str. 232). Tako mu je v knjigi: .Ponovilo potrebnih naukov za ne- delske šole na kmetih" — 1. 1854 sostavil III. oddelek: Spisovanje listov str. 315—373. Kaj se ima v liste pisati? Kako liste spisovati, kaka mora biti zvunajna oblika listov, kako spisovati javne pisma in listine, vadba v spisovanju javnih pisera in listin. ,,Ta knjiga je prava enciklopedija za slovensko ljudstvo", rekel je o njej M. Majar sam (Vid. str. 446-7 Zbr. Spis. I). Zgodaj se je soznanil s Stankora Vrazom in v I. knjigi ,,Kolo" 1. 1842 nahaja se vže prvi njegov ,,Dopis iz Koruške". Knjiga IV. 1844: ,,Vile i šta o njih pripoveda narod u Koruškoj". Knjiga VI. 1847: ,,Putovanje po kotaru Goričkom, Mletačkom i Tarštjanskom" od M. Majera Ziljana. Kmetijskim in rokodelskim Novicamje Matija Majer, domski kap1 a n, prvi list v Gajici napisal v Celovcu 4. prosinca, češ, kaj u kmetijskih novicah naj bolj dopade meni: 1. Da se novice vsakiga prepiranja sogibljejo ... 2. Da ne gledajo samo na krajnske Slovence, ampak, da nas vse vkupej bratersko objemejo ... 3. Da se te novice pomalim u jeziku približujejo narečji bližnjih Slavjanov u Horvatskej, Slavonii, Dalmacii itd. (1. 1844 str. 11. 12). - Gosp. Jarnik so umerli (str. 103). - Nekaj od Slovencov, o njihovih lastnostih, narodnih pripovedkah in pesmih, posvetnih iri svetih, o Sibilah, starem malikoslovju, o sedanjem vzajemnem spisovanju in delovanju narodnem (str. 136—176). Na primer bodi: ,,Neki mlad Slovenec je pol leta na Nemškim bil, in se je toliko naučil nemšine, kolikor se človek v pol leta naučiti more, ako prej celo nič ne zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih, in da je samo nekako klaverno po neraško čekljal. Mladi ošaben šterkovec pa noce biti v-eč Slovenec, noče več govoriti v svojim maternskim jeziku hvastavši se, da ne zna več slovensko. ker je že vse pozabil. Za vsako stvar je grajomeč popraševal: Wie hasst dos Ding af vvindisch? — Enkrat so ležale grablje pred njiin na tleh znak, da so moleli zoblje na kviško. On stopuje rahlo na zobe, da je grablišče na kviško migalo, bolj ali manj kakor je nazobe stopil moeneji ali slabeji. Tako si jigraje pa zopet poprašuje: Wie hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče mabne s tako močjo na kviško njemu črez usta, da se mu per tej priči kri curkoma iz nosa perlije. ,,Te preklete grablje!" je rekel prav gladko po slovensko. Sadaj je dobro vedel: W i e hasst dos?" — To je godcova. Tako le sim jaz na Koroškim slišal itd. (str. 138 cf. Dragotin Dežman: ,,Proklete grablje" v Koledar. Bleiw. 1. 1855 str. 55 — 57). Novicam k novimu letu (1845) čestita Matija Majer iz Celo vca na pr.: ,,Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli žive; bodi na Zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Beli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga — povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepeval — trikrat bi ,,Slavo" glasno zagnal, da bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je ,,Novice" nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam ,,Novice" izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnemalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznain; samo želje preserčne, samo ta listič beli Vam pošljem itd. (str. 2)!" — Slovenske besede (str. 155—186) v razgovoru, v kterem Radislavu lepo svetuje, kako naj se slovenšeina vzbuja in pospešuje, zlasti po dobrih šolah. ,,Da se šole poboljšajo, morejo naj več pomagati duhovniki in učitelji in pa šolski starešini. Taka je. Duhovniki so duša za šolo. Srečna soseska, ki ima skerbljivega duhovnika in prid- nega učitelja, ktera imata do otrok in do slovenščine veselje itd." — Slovenskaželja. Vsegamogočni Bog, mogočni Oče vsih narodov ! glej, na početku novega leta (1846) k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premili, na vsem tebi hvala! Kar je bilo, da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam tekle po licu bledem', kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog prcmili, na vsem tebi hvala! Kar je bilo, saj da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te treh zlatih darov iskreno prosimo, ker jih neobhodno potrebujemo Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! . . Drugi zlati dar: daj! da nara v domovini sije še drugo sončice, — oj presvetli kralj in cesar Ferdinand! . . Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcov sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega itd. (Novic. str. 2)! — Zernce gorušično t. j. 5 gold. sr. vredništvu, da pošilja jedne Novice nar pridnišimu šolnimu pripravniku v Ljubljani, druge pa jednemu v Celji, ki ima naj bolj veselje s slovenščino. Radislav (str. 39). — Vesela vest, da je A. Slomšek vladika Labudske cerkve (str. 119 - 128). Slovenske misli, dopis v Novicah 1. 18 47 (str. 2-10), kaj na pr. želimo zdaj za našc sluvstvo : da bi vsigdar upotrebovali obči naš pravopis, besede znane vsim Slovencam in morebiti še drugim Slovanam, da bi se varovali kovati novih besed, da bi skerbeli za slog slovanski, naročili si drugih slovanskih knjig ali časopisov in jih brali, da bi nam naši pesniki po slovensko pesme zlagali, da bi v Novicah radi napisali, kar narodnost in narodno izobraževanje zadene, po- stavim od šolskega izpraševanja itd. — Pod naslovom: Slovenščina na Koroškim — vesel popisuje Radislav tako slovensko izpraševanje v seminišču Celovškim (str. 91). — Slovenski besednik za poduk in kratek čas (59 — 192). — Prva knjiga njegova tudi v Gajici pa je: 1. Pesmarica cerkevna, ali Svete Pesme, ki jib pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven pot, zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu. L. 1846. Nat. in zal. J. Leon. 12. XXVIII. 29 — 236. - V predgovoru (III — XXVIII) opisuje pesmi ter naposled pravi: ,,Zapisival sim jih na tenko, kakor ljudi izgovarjejo . . Tudi sim v te bukvici vzel jedno ilirsko. Dve v Čehah obče navadni sim po našim poslovenil, že zato, da bi se vidilo. kako so si ilirsko- in česko-slovenske pesmi raočno podobne v smislu in v besedah. Jedna je istrianska . . Pravopisa sim se v teh bukvicah deržal občega, zato ker je med Slavjanimi, ki s latinskimi pismeni pišeino, naj bolj razprostranjen . . Napevi so s dvojnim številam zaznamenovani". .. Od str. 237: Kazalo, po redoma, kakor cerkevno leto teče. Adventne pesme. Koledniška. Božižne . . . Kazalo v abecednem redu. -- Slava Boguvvišavahinna zemlji mir ljudem dobrega serca! Prisijalo je ruuieno sončice tudi nam Slavenam! Kar smo iskreni domorodci želeli, to se je, hvala Bogu! 15. Brezna tega leta zgodilo. Presvitli naš Cesar Ferdinand so dali vsira svojim narodam ustavo (konstitucijo)! Tako je pisal ves navdušen Matija Majer 1. 1848 v Novice (str. 50), češ: Pri nas je tako, da v Celovcu, kar stoji, še nikoli ni bilo takega veselja. Na novim velikim tergu stoje ljudje, gospoda, šolska mladost, kmetje, duhovniki . . Danes smo ustanovili narodno stražo . . Vse kar hlače nosi, ima bele kokarde . . Celovec je razsvitljen . . Kaj bodemo pred vsim drugim naj serčnejši svojim poslanikam naložili, da za nas na zborih govore? . . — Marljivo je dopisoval tedaj v Slovenijo na pr. 1. 1848: Slaveni in Nemci (1. 2—5). Sloga slovenskih družtev (47. 48). Kralj Matjaž (str. 44). Slavenska sloga. Dežele našega cesarstva itd. — L. 1 849: Učilišne knjige slavenske (I. 6—8). Slovensko slovstvo (cf. Drobtince). Ponatiski iz ,,Pravil" in iz .Predpisov". — Ilirskoslavenski jezik (str. 388). Čitanka (str. 412) na pr. za Slovence u nižjem gimnasiu mora 1. biti tiskana s latinskimi i cirilskimi tiskavnimi i pisavnimi pismeni; 2. mora obseči u pervoj polovici sostavke slovenske, u drugoj ilirske. To je glavna stvar, vse drugo je le malenkost. — L. 18 5 0: Učilišne knjige itd. itd. — Takrat je priobčil: 2. Pravila kako izobraže va t i ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Spisal Matia Majer u Celovcu. U Ljubljani nat. J. Blaznik. 1848. 8. V. 130. — -Dve stvari dokažujem u ovoj knjižici, pervič: da se mora dosadanjih 14 do 16 slavenskih književnih jezikov i jezikičev uzajemno približevati, a ne se oddaljivati; drugič: kako se moraju ilirska podnarečja, namreč: slovensko, horvatsko i serbsko izobraževati, da se po malo približaju . . Pisal sem po ilirsko-slovensko pa tako, da bi bilo, kolikor moguče, lehko razumljivo Slovencem i zajedno Horvatom i Serbljem itd. (str. III. IV). Krasna so v tej knjigi nepremenljiva prireeja, slavenski izreki i do 1400 slavenskih poslovic (str. 92— 129). 3. Predpisi latinsko- in cirilsko-slavenski. Spisal in na svetlo izdal Matia Majar. U Zlatnom Pragu lčta 1849. Tisk. B. Haaze. (Predgovor v 15 odstavkib je pisan na Višarjih. Ponatisnjen v Sloveniji 1. 1849 str. 288- 296). 4. Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matia Majar. U Ljublani leta 1850. 8. 51. Nat. J. Blaznik . . _Ta slovnica uči tako govoriti in pisati, da bi, kolikor je mogoče, lehko razuraili Slovenci, Horvati in Serblji — ona uči govoriti in pisati po čisto slovensko, po gospodsko, po književno, ali kakor nekteri to imenujejo: po ilirsko, po jugoslavensko . . Ta slovnica je kratka; dokazov za pravila najdeš u mojej knjigi: ,,Pravila kako izobraževati ilirsko narečje itd." Ta knjižica ima tri razdele: 1. Naukoslovje za učitelje posebno potržbno. 2. Slovnico. 3. Pravopis . . U Žabnicah meseca Novembra leta 1849. — 5. Spisovnik za Slovence. Spisal Matia Majar. U Celovcu 1850. 8. 68. Nat. J. Leon. — Predgovor je spisan u Šumičicah pri Zili; knjiga pa ima v sebi nauk: 0 pravopisanju. 0 spisovanju u obče. 0 spisovanju listov, javnih pisem in listin, ki so na pr. izpiski, placilni, prejemni, odpovedni, vozni listi, svedočbe, zavezna i ženitbena pisma. Oporoka. Javni oglasi. Prositbe. Domovnice.