KATOLIŠKI
LETO XLIII. - Štev. 39 (2164) - Četrtek, 17. oktobra 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERgUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO ll/70°/o - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:
RIVA PIAZZUTTA,18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499
Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Zapleti v slovenski notranji politiki
Kaj je to kristjanov misijonski poklic
Stanko Pavlin krščuje
Oktober je misijonski mesec, ko se kristjan poglobi v svoje poslanstvo: širiti Kristusovo veselo oznanilo med vsemi, ki Kristusa še ne poznajo, tako bližnji kot daljni.
Poklicani smo, da znova odkrivamo misijonsko razsežnost, ki je znotraj vsakega poklica. To je vsakodnevno poslanstvo kristjana, da živi misijonskost v svojem poklicu, kjerkoli se nahaja: v družinskem krogu, na delu, v cerkvi, pač povsod tam, kamor ga je postavila božja previdnost.
Misijonar je kristjan, ki se trudi, da osvoji Pavlov ideal: Da se le oznanja Kristus (Flp 1, 18). Želja oznanjati Kristusa izvira iz pristnega notranjega veselja, radosti, ki nam jo daje vera v Vstalega. Kdor ljubi namreč, želi posredovati še drugim svojo srečo, je ne tišči le zase.
Misijonar je kristjan, ki s svojim življenjem pričuje in oznanja ter tako povezuje, ustvarja skupnost ljudi ter rešuje. Najgloblja potreba vsakega človeka je intimno srečanje z Bogom in Jezus je popoln odgovor na to človekovo pričakovanje. Kristjan spoštuje in spremlja vsakogar, ki iskreno išče svojo pot. Z božjo besedo prepleta situacije nemira, ki jih srečuje v družbi.
Misijonarje nadalje kristjan, ki se zaveda, da želi Bog rešitev vseh ljudi in celega človeka. Jezus je namreč oznanjal božje kraljestvo s tem, da je ozdravljal bolnike. Zato se vernik zavzema za celotno osvoboditev človeka od greha in vsake oblike malikovanja, od lakote in zasužnjeno-sti, od bolezni in osamljenosti. Zlasti pa od tistega tako razširjenega krivičnega »blagostanja«, ki slepo sledi konzumizmu, uživanju, ki odvrača od Boga in slepi človeka, da ne vidi potreb revežev. Kristjan skuša vplivati na vzroke vsega tega.
Misijonarje kristjan, ki se vedno zgleduje pri univerzalnosti evangelija. Univerzalnost evangelija — to je pojem, ki fascinira in vključuje obenem gibanje in stabilnost. Evangeljska misel, da se vse stvarstvo pomika na poti v »smer Nove Zemlje«, ki je
pravi cilj, odklanja tako brezciljno beganje kot ozko zaprtost in ne-gibnost.
Kristjan zato čuti v sebi potrebo po poglabljanju, po umirjenosti in po solidarnosti. Potrebno je globoko poznanje situacij in ljudi, da lahko imam pravo solidarnost do človeka. Vernik je nasproten vsakemu zapiranju v svoj kulturni, jezikovni ali družinski krog. V sebi ima odprtost in veselje do »gibanja«, do novosti: srečevati drugačne in oddaljene.
Misijonar je kristjan, ki se trudi, da živi univerzalnost v trojni obliki: prva je zavzetost za vse ljudi in ne samo za nekatere. V župniji se je potrebno zanimati za vse člane skupnosti in ne le za tiste, ki so bližnji. Druga razsežnost je v tem, da na vsak način prepreči zapiranje lastne skupnosti v samo vase. In tretja razsežnost je ta, da kristjan organizira in podpira ter sodeluje z vsako pobudo, ki ustvarja nove odnose z drugimi Cerkvami in z drugimi narodi. Zato podpira misijonarje, ko odpotujejo, delujejo na terenu in jih spremlja, ko se vračajo domov.
Priredila T.S.
Medtem ko se je na Kubi zaključil kongres tamkajšnje še vedno stalinistične Castrove komunistične partije, se v Moskvi postopno nadaljuje razvoj demokratizacije in novih odnosov med republikami. Pred dnevi se je sestal Državni svet, sedanji najvišji organ države in pod vodstvom Gorbačova obravnaval nadaljnje korake v smislu nove konfederalne oblike nedkanje ZSSR. Sestanka so se udeležili predstavniki vlade in posameznih republik, odsotne pa so bile Georgija (Gruzija), Moldavija in seveda tri baltske republike, ki so medtem že postale samostojne države. Zanimivo je, da je medtem tudi Moskva že sklenila meddržavne pogodbe z njimi. Na seji Državnega sveta je predsednik Gor-
Na slovenski notranjepolitični sceni te dni najbolj odmeva razcep znotraj SDZ - Slovenske demokratične zveze. Za Kmečko zvezo prva slovenska stranka z zelo raznovrstnim članstvom je bila sicer že dolgo predmet napovedi o razcepu, toda zdi se — tako Pučnik — da je Demos vendarle pričakoval le spremembe v vodstvu.
Intelektualno jedro stranke, ki je skoraj identično z uredništvom Nove revije (in sedaj predstavlja odcepljeni del oz. novo, manjšinsko stranko), je že dalj časa zavzemalo drugačna stališča kot pa Svet stranke, ki je bližji veliki večini članstva. To se je pokazalo ob Ruplovih izjavah izpred mesecev o klerikalizmu in posebej ob aferi Drobnič, saj je njegov odstop s podpisom »državljana« terjal tudi Rupel.
PREMIK V DESNO
Na sobotnem kongresu stranke je Svet predstavil nove programske usmeritve v dokumentu, imenovanem Identiteta SDZ in zahteval spremembo imena stranke v SDZ-NDS, t.j. s pridevnikom Narodno demokratska stranka. »Premik v desno«, kot to imenujejo v Ruplovi stranki, je izvedel krog okoli pravosodnega ministra Pirnata, ki je tudi postal predsednik prej imenovane stranke.
Medtem ko naj bi bil Pirnatov krog bližje krščanskim demokratom, pa je bil Rupel s strani desnice v svoji stranki že dalj časa deležen očitkov, da se spogleduje z levico. To se utegne prav kmalu pokazati v parlamentu, pač glede na to, za koga (za Rupla ali za Pirnata) se bodo odločili poslanci nekdanje SDZ. Nova Ruplova stranka je sicer že dan pozneje postala sedma stranka Demosa, lahko pa predstavlja jeziček na tehtnici, zaradi katerega bi Demos izgubil večino v najpomembnejšem družbenopolitičnem zboru parlamenta. Tudi kritike Peterletove vlade utegnejo postati močnejše.
bačov podčrtal nekatere glavne teme, ki jih je treba nujno rešiti. Še posebej kar se da pred zimo problem prehrane in na sploh gospodarskih zadev.
Naj omenimo še nekatere važne korake v tej smeri. Predsedstvo države je sklenilo razpustiti KGB, skoraj tri četrt stoletja obstoječo politično policijo slabega spomina, krivo smrti, obsodb ter izginotja milijonov sovjetskih državljanov zlasti v Stalinovi dobi. Zadnji »podvig« te ustanove je bila udeležba njenega voditelja avgusta pri državnem udaru proti Gorbačovu.
Med novimi potezami Moskve v zunanji politiki je omembe vredno vabilo predsednika Gorbačova hrvaškemu in srbskemu predsedniku,
JANEZ JANŠA - SAMOTNI JEZDEC
Janez Janša, obrambni minister in dosedanji predsednik Sveta SDZ pa je po svojem neuspelem prizadevanju, da bi obe struji dosegli kompromis, izstopil iz stranke in se torej ni pridružil Ruplovi, kot je to storil Bavčar, s katerim sta veljala za ne-razdružljivi tandem. (K Ruplu je pristopil tudi France Bučar, predsednik parlamenta.) V ponedeljkovi televizijski oddaji Žarišče je Janša dejal, da so nujne predčasne volitve, pred njimi pa še sprememba obstoječe ustave in sprejem ustreznega volilnega zakona. Prvak Demosa, Jože Pučnik pa meni, da se bo treba, če ne bo drugače, o ustavi ter celo o lastninski zakonodaji odločati z referendumom. Sprememb v vladi sicer kot zgleda še ne bo in Drnovšek, ki je po 7. oktobru brez funkcije, menda ne bo zamenjal Rupla, čeprav se mu obeta zelo visoka funkcija, morda osebnega odposlanca slovenske vlade.
SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA
V	zvezi s slovensko zunanjo politiko je potrebno omeniti Ruplovo razočaranje po vrnitvi s ponedeljkovega plenarnega zasedanja zunanjih ministrov jugoslovanskih republik v Haagu, v okviru mirovne konference o Jugoslaviji. Rupel je vodstvu konference izrazil stališče, da se konferenca za Slovenijo odvija odločno prepočasi. Po prihodu poverjenika Združenih narodov Vancea se je še okrepilo vztrajanje na »ohlapni zvezi«, čeravno v njej na Slovenijo menda nihče več ne računa. Pač pa je Slovenija talec jugoslovanskega problema, saj je možnost njenega priznanja napovedana šele za konec konference, kar je posebej slabo za slovensko gospodarstvo in tolar, ki si je sicer že utrdil pot v obmejne menjalnice, praviloma visoko nad dinarjem.
Tudjmanu in Miloševiču, da obiščeta Moskvo. To kaže, da želi poleg Evropske gospodarske skupnosti v aktivnih prizadevanjih za mir v nekdanji Jugoslaviji tudi Sovjetska zveza dati svoj prispevek. Kakšen, še ne moremo vedeti.
Zadnje čase je tudi pravoslavna Cerkev pridobila večjo moč in možnosti delovanja. Naj tu le zabeležimo čudno potezo moskovskega patriarha Aleksija II., ki je zavrnil vatikansko vabilo za udeležbo svojih opazovalcev na prihodnji evropski škofovski sinodi v Rimu. To pomeni vsekakor korak nazaj v postopnem ekumenskem odprtju ruske Cerkve. Verjetno je mogoče to povezati s problemom katoliških unia-tov v Ukrajini.
Svoje mnenje o Jugoslaviji pa spreminja Italija — vsaj tako bi sodili po izjavah podsekretarja Vitalo-nija in kasneje samega De Michelisa. Medtem je šla Evropa Srbiji že drugič naivno na led, saj je Kadijevič, zatem pa v imenu pučističnega jugoslovanskega predsedstva tudi Kostič, dejal, da prejšnji četrtek niso sklenili nikakršnega dogovora o umiku Armade iz Hrvaške. Van den Brooke in Carrington sta sicer ponovno zatrdila, da je šlo za ustni dogovor o umiku, očitno pa je Srbija — tako kot že prvič, ko ji je bilo zagroženo z ekonomskimi sankcijami — v strahu pristala na vse in celo za nekaj dni prekinila spopade.
NESREČNI VUKOVAR
Tako seje pod okriljem evropskih opazovalcev iz Zagreba proti nesrečnemu Vukovarju - hrvaškemu Stalingradu, kakor ga tu imenujejo, odpravil konvoj z medicinsko pomočjo, ki naj bi iz mesta ob Donavi, na srbski meji evakuiral ranjence, ženske in otroke. Toda konvoju niti po treh poskusih ni uspelo priti do Vukovarja, pač pa ga je vojska izrabila za trojanskega konja, saj je konvoj speljala le do vukovarske armadine vojašnice in med vozila s hrano in zdravili vrinila 32 tovornjakov svežih mož in 28 tankov, ki so kmalu zatem začeli streljati na Vukovar, medtem ko se je opeharjeni konvoj vrnil nazaj proti Vinkovcem. Tudi o tem bo zagotovo tekla beseda na petkovem plenarnem zasedanju predsednikov jugoslovanskih republik v Haagu. Leon Marc
Popis prebivalstva
Pravilo je, da se vsakih deset let vrši popis prebivalstva ali cenziment. Včasih so samo prešteli prebivalce, bilo je »ljudsko štetje«, kot ga poznamo tudi iz Sv, pisma. Že Mojzes je namreč ukazal prešteti ljudstvo v puščavi. Danes pa ne gre več za preštevanje prebivalstva, temveč za ugotavljanje gospodarskega in socialnega stanja v državi.
Tak podpis seje začel v Italiji pretekli teden. Kakih sto tisoč poverjenikov bo obiskalo vse družine, jim izročilo popisne pole z vprašanji, na katere mora vsaka družina odgovoriti. Odgovori ostanejo tajni in ne pridejo v roke financi ali komu drugemu nepoklicanemu, služijo samo v statistične namene.
Popisane pole so večjezične, samo slovenščine na njih ni. Na Tržaškem pa je možno zahtevati popisne pole v slovenščini. In tu nastane težava: Ali bodo na podlagi pol v slovenščini indirektno izvedli tudi narodno štetje? To se pravi, da bodo na podlagi izročenih popisnih pol v slovenščini sklepali tudi o številu Slovencev v tržaški pokrajini. Uradno bi se kaj takega ne smelo zgoditi, toda smo v Italiji, kjer nobena beseda in obljuba politikov ne drži.
Politični razvoj v Sovjetski zvezi
V	PROTITO
O
Skupina mladih Argentincev na obisku v Furlaniji-Julijski krajini
Zamujena priložnost »drugega Trsta«
Kdor je prejšnji teden sledil oddaji »Mixer«, ki je bila posvečena vprašanju fojb, je verjetno ostal razočaran. A ne zaradi sloga in vodenja oddaje s strani Giannija Minolija, saj je vsem znano njegovo provokativno vedenje: mnogi Slovenci so ostali razočarani nad izvajanji prof. Sama Pahorja, ki je bil skupaj z Lui-gijem Papom gost oddaje. Od prof. Pahorja, ki je dober poznavalec medvojnih in povojnih razmer na Tržaškem, bi si bili objektivno lahko pričakovali kaj več od pokazanega.
Že na začetku oddaje bi bil moral prof. Pahor Luigija Papa razkrinkati kot bivšega fašističnega častnika in poveljnika postojanke v Motovunu v Istri, ki se je bila med vojno izkazala s terorjem nad krajevnim prebivalstvom. Zaradi tega so do danes imele jugoslovanske oblasti Papa za vojnega zločinca. Prof. Pahor pa je v teku oddaje le enkrat — resnici na ljubo bežno — omenil, da je bil Pa-po pripadnik fašističnega polka v Istri, to pa je bilo tudi vse.
V oddaji tudi ni bilo pojasnjeno, kaj fojbe pravzaprav pomenijo, za kaj torej gre. Seveda ni res, da je šlo za genocid nad Italijani, kot trdijo tukajšnji italijanski nacionalisti. Vendar ni niti točno, da so bili v brezna zmetani pretežno fašisti, kolaboracionisti in vojni zločinci. Fojbe niso namreč nič drugega kot tržaška varianta Stalinovega terorja v Sovjetski zvezi, Katyna in tistega, kar se je pred dvajsetimi leti dogajalo v Vietnamu in v Pol Potovi Kambodži. Šlo je torej za fizično likvidacijo vseh tistih, ki so bili ali ki bi lahko bili nasprotniki nastajajočega komunističnega sistema. Seveda, potekala so tudi osebna obračunavanja in maščevanja za v preteklosti storjene krivice, ampak v bistvu je šlo za boljševiški teror, ki ni delal razlik med Slovenci, Hrvati in Italijani. Če si bil resničen ali samo potencialen »razredni sovražnik«, je bilo po tebi. Takega mnenja je tudi pisatelj Boris Pahor in take občutke zasledimo tudi v spominih Giannija Barrala na ujetništvo v Sloveniji, ki so bili objavljeni v Zalivu. Ni verjeti, da so ljudje, ki so leta 1943 italijanskim vojakom pomagali izogniti se nemškemu ujetništvu, leta 1945 Italijane množično pobijali iz nacionalnega sovraštva ali pa da so jugoslovanske oblasti načrtno izvajale genocidno politiko. Odgovornost za ta pokol ne nosi niti partizansko gibanje kot tako, saj so se naši ljudje množično borili za osvoboditev Slovencev izpod fašističnega jarma, ne pa da bi neki stranki pomagali, da pride na oblast.
V oddaji pa nista ne Pahor ne Pa-po prišla do takih zaključkov. Prišlo je praktično do kreganja, končalo pa se je s posegom tržaškega župana Richettija. Prof. Pahorje imel v oddaji »Mixer« izrednč priložnost, da pred milijoni gledalcev zbije teze italijanskih nacionalistov, v svojih izvajanjih pa ni bil prepričljiv: trditev, da je treba preveriti, kaj so pobiti delali prej, v svojem življenju, drži samo do neke mere. Če bi takratnim jugoslovanskim oblastem šlo resnično za kaznovanje fašističnih vojnih zločincev, bi proti njim javno uprizorili sojenje. Dejstvo pa je, da so bili pobiti brez procesa in vrženi v jame, kar v bistvu potrjuje tezo o izvajanju komunistič-
ne revolucije, ki se je hotela znebiti vseh »razrednih sovražnikov« ne glede na narodnost in ne glede na to, če so bili fašisti ali ne. Zato pomeni nastop prof. Pahorja v bistvu poraz za slovensko stran, saj ni pojasnil tega, kar je v bistvu vprašanje fojb in tako naredil praktično italijanskim nacionalistom uslugo, »drugi Trst« pa je s tem zamudil priložnost, da zada silam, ki se problema fojb poslužujejo za protislovensko propagando, močan, morda tudi odločilen udarec. Izbral pa je komunistično teorijo, da je šlo za kaznovanje fašistov in kolaboracionistov ter si s tem naredil medvedjo uslugo. Slednje pa ni naredil samo sebi, ampak tudi nam vsem: vprašanje je namreč, ali si kot slovenska narodnostna skupnost v Italiji lahko še privoščimo take spodrsljaje.	n|
Arheologija o krščanstvu na Slovenskem
Prigoda iz zgodovinskega spisa Conversio Bagoariorum et Caranta-norum, »bele knjige« salzburške Cerkve o njenem misijonskem delu med Karantanci, odstira verska, etnična in družbena razmerja v slovenski Karantaniji v 8. in 9. stoletju, ki so se izoblikovala v sožitju staroselskih Romanov s tedaj komaj naseljenimi Slovani. Prvi so bili že pravoverni, torej kristjani, saj so bili dediči in posredovalci antične omike ter rimske državne vere, drugi pa so bili sicer gospodarji, vendar še zagrizeni pogani. Kljub temu so bili pripravljeni, da sprejmejo v zameno za »vero staršev« nov nauk s posredovanjem misijonarjev iz dveh središč, iz Salzburga in Ogleja.
Ta povezava in obenem različnost dveh svetov in omik, sprva tudi dveh ver in nato ene same - katoliške, ta dvojnost je osnovno vodilo velike pregledne razstave »Pismo brez pisave« (Carta sine litteris) s podnaslovom »Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem«, ki so jo
9.	oktobra odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani. Razstava bi morala biti na ogled že v času Svetovnega slovenskega kongresa (od 28. junija do 20. avgusta), zaradi agresije Jugoslovanske armade na Slovenijo pa so jo preložili do začetka oktobra, odprta pa bo še ves ta in prihodnji mesec.
Razstava »Pismo brez pisave« je svojevrstna arheološka predstavitev prvih stoletij krščanstva na slovenskem ozemlju, sodi pa v vrsto preglednih razstav, s katerimi osrednja slovenska muzejska ustanova v Ljubljani že nekaj let predstavlja domačim in tujim obiskovalcem različna obdobja, ki so pomembna za naš zgodovinski spomin. Prvi del razstave obsega čas pozne antike in njenega zatona ter staroselsko tradicijo vse do preseljevanja narodov (4. - 7. stoletje), drugi pa obravnava slovenski zgodnji srednji vek (8. - 11. stoletje).
Narodni muzej v Ljubljani predstavlja obiskovalcem še eno svojevrstno novost. V novem razstavnem prostoru sta namreč postavljeni veliki maketi dveh cerkva. Zgodnjekr-ščansko obdobje ponazarja cerkev-maketa, ki je postavljena na tlorisni obliki številnih izkopanih arheoloških primerkov ter zajema vhodno lopo, ladjo in prezbiterij. Arhitektura druge cerkve-makete pa je povezana z arheološkimi ostanki na Blejskem gradu in v stari cerkvi sv. Jurija v Batujah ter z ohranjeno srednjeveško cerkveno arhitekturo v Dalmaciji.	I.V.
23. in 24. septembra smo imeli pri nas v gosteh skupino argentinskih dijakov iz Buenos Airesa. Poleg obveznega šolanja so namreč ti fanti in dekleta obiskovali tečaj slovenskega jezika in so letos maturirali.
Njihov prihod je bil predviden za ponedeljek, toda dospeli so le pozno zvečer. Na mejnem prehodu pri Rožni dolini sta jih sprejela predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič in predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin. Po večerji smo jih v Katoliškem domu sprejeli s prijetnim družabnim srečanjem, ki so ga pripravili in organizirali goriški skavti in skupina Izvir. Prijatelje iz Buenos Airesa smo najprej sprejeli s slovenskim obredom (oz. kruhom in soljo), nato pa smo predstavili delovanje naših mladinskih skupin. Iz prijetnega uvodnega pogovora je srečanje prešlo v zanimivo debato z vprašanji o argentinski stvarnosti. Program so popestrile bodisi slovenske kakor tudi narodne argentinske pesmi. Začetno zadrego smo premagali tudi z raznimi skeči in vici.
Družine, ki so naše argentinske prijatelje sprejele, so nestrpno čaka-
Prva številka priljubljene otroške revije Pastirček je svoje bralce in prijatelje razveselila že prve dni oktobra. Veliko je v njej poučnega branja, zabavnih strani in spominov otrok na vesele počitnice.
Takoj na prvi strani pa šolarje spomni Ljubka Šorli, daje treba septembra počitniške potrebščine zamenjati s šolskimi in pridno začeti z učenjem. Sledi prikupna risanka o Hajdi. Olga Tavčar piše o navadah starih Slovanov pod izvirnim naslovom Od Peruna do Jezusa. Naši vzorniki — svetniki otroke in odrasle vabijo k dobrodelnosti, prav tako tudi Čumi na počitnicah Jelke Cvelbar. Kot vedno, ne manjkajo prijetne zgodbe Mar>ze Perat in Berte Golob ter pesmi Zore Saksida.
le, kdaj jih bodo lahko odpeljale na svoje domove. Tako smo morali pozno v noč to lepo srečanje prekiniti.
Naslednjega dne smo se spet vsi zbrali in začeli z ogledom mesta Gorice in njene okolice. Krenili smo najprej v Števerjan, kjer nas je sprejel tamkajšnji župnik g. Anton Lazar. Naše prijatelje je presenetila lepa števerjanska gričevnata pokrajina z nasadi vinskih trt. Ker pa pokrajina v času trgatve nenadoma zaživi, bi se radi pridružili kaki skupini trgačev, toda čas nam tega ni dopuščal.
Po Plešivem smo se nato peljali skozi Krmin in Podgoro spet v Gorico. Ogledali smo si spomenik mučenika-skladatelja Lojzeta Bratuža v Podgori, razkazali pa smo jim tudi naša središča oz. Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, Glasbeni center »Emil Komel«, Katoliški glas, Mohorjevo družbo. Vozili smo se mimo Kulturnega doma, Škofijske stavbe, Travnika in občinske palače.
Krenili smo do novega poslopja slovenskih višjih srednjih šol, kjer so nas sprejeli in razkazali novo stavbo. Zelo posrečeno je bilo srečanje z di-
Anamarija Zlobec piše o lastovicah, o njihovem sporočilu otrokom ob začetku šolskega leta. Uglasbeno pesem je prispeval Ivo Bolčina, ilustracije pa Danila Komjanc. Urednik Marjan Markežič pa se pojavlja med mnogimi zanimivimi stranmi Pastirčka, ki čaka še zadnje male in velike zamudnike-bralce. Pohitite, saj je druga številka že v tisku!
700-letnica frančiškanov v Bosni
Prav v teh težkih časih so frančiškani v Bosni slavili visoko obletnico svojega delovanja v Bosni. Delo frančiškanov v Bosni je s toplimi besedami pohvalil predsednik predsedstva Bosne Izetbegovič - musliman. Frančiškani v Bosni so se načelno izogibali vsakega političnega delovanja. Če se je kak redovnik zapletel v politično delovanje, je moral red zapustiti. Posvečali so se izključno pastoralnemu delovanju med ljudstvom. Zato so vedno uživali visok ugled tudi med nekatoličani.
Umrl je carigrajski patriarh Dimitrij
V	starosti 77 let je v Carigradu umrl patriarh Dimitrij I. Življenje mu je ugasnilo zaradi oslabelega srca. Bil je duhovni poglavar 300 milijonov pravoslavnih vernikov. Nasledil je patriarha Atenagoro, ki je umrl 16. julija 1972.
Zbor »Slomšek« s slovensko zastavo v Vatikanu
Po zgodovinskem 7. oktobru, ko je Slovenija razglasila svojo suverenost, je pevski zbor »Slomšek« iz Maribora bil prva slovenska skupina v Vatikanu s slovensko zastavo. Sv. oče jih je takole pozdravil:
»Pozdravljam pevski zbor ”Slomšek” iz Maribora v Sloveniji. Svoj letni program pevskih nastopov želite zaključiti z obiskom Rima, kjer je med drugim grob sv. Cecilije, za-ščitnice petja. Naj Vas rimska krščanska kultura še bolj poplemeniti, obenem pa po besedah božjega služabnika Slomška opozori, da je naša domovina v nebesih. Očetovsko blagoslavljam Vas in Vaše drage.«
jaki, s katerimi so Argentinci navezali prisrčne stike in si izmenjali naslove.
V	pokrajinski palači je skupino sprejel odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan, ki je gostom podaril knjižno izdajo ter lepo predstavil go-riško stvarnost ter nasploh stvarnost slovenske manjšine v Italiji.
Po kosilu smo krenili proti Doberdobu, kjer nas je sprejel g. Ambrož Kodelja. Ekskurzija se je nato nadaljevala v Devinu, kjer sta nas čakala predstavnika zbora Fantje izpod Grmade. Razkazala sta jim to prečudovito vas. Lepo vreme je prispevalo tudi k uresničitvi želje mnogih, da bi se lahko kopali v morju. Iz Devina je skupina nato krenila v Trst in Repentabor.
Zaključni večer so Argentinci imeli zvečer v Finžgarjevem domu, kjer se je predstavil dekliški zbor Vesela pomlad.
Na večer jih je predsednica SSO Marija Ferletič pospremila v Lipico, kjer so imeli tudi lepo doživetje.
Naslednjega dne so si ogledali Škocijanske jame.
Popoldne jih je v Kopru sprejel škof Metod Pirih.
Njihov obisk pri nas se je tako nagibal proti koncu. Žal nam je bilo, ker smo imeli premalo časa, da bi si ogledali vse zanimive kulturne in zgodovinske objekte na Goriškem in Tržaškem. Ne nazadnje pa bi rabili več časa, da bi se pobliže spoznali.
Zahvaliti se moramo številnim družinam, ki so to mladino sprejele, nato g. Karlu Bolčini, g. Marjanu Markežiču in g. Francu Močniku za razpoložljivost Alojzijevišča.
Zahvala naj gre tudi g. Kodelji in Lazarju ter dr. Mirku Špacapanu. Pohvaliti moramo tudi našo mladino, ki se je res potrudila in pripravila lepa družabna večera. Hvaležni smo vsem, ki so na katerikoli način prispevali, da je to gostovanje uspelo. Vse bi bilo res težko omeniti.
Ker je bilo precej organizacijskih zapletov in o točnem urniku prihoda še sami nismo vedeli, saj smo bili vezani na programe, ki so jih Argentinci imeli širom po Sloveniji, se oproščam za vse neprijetnosti, ki smo jih lahko komu povzročili.
Gostovanje Argentincev je nedvomno obogatilo vse nas in najbolj nas je presenetilo to, da smo se zamejska mladina in argentinska skupina počutili kakor vrvi, ki se prepletata
v	vozlu (kakor so si to predstavljali naši skavti) in navsezadnje tako enaki v željah in mišljenju, čeprav živimo na različnih koncih sveta. Združuje nas slovenski jezik, naša kultura in zgodovina ter dejstvo, da si za prihodnost obetamo le najlepše.
MP
Pastirček št. 1
Spominska fotografija argentinske mladine
DUHOVNA MISEL ZA 29. NAVADNO NEDELJO
»Kaj hočeta, da vama storim?«
(Mr 10, 36)
Božja beseda nam postavlja preprosto vprašanje: »Vi, ki ste sprejeli Kristusa in mu sledite, kaj pričakujete od tega, kakšne koristi? Kaj si želite... za vas? Za kaj prosite v svojih molitvah Gospoda? Hočete, podobno kakor Jakob in Janez, prva mesta, oblast, uspeh, da bi šlo vse po vaših željah, načrtih, volji?«
Jezus nas odvrača od takšnih želja in hotenj. Vedno znova nas opozarja: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil...« (Mr 8, 34-35). Njegova naloga, »da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mr 10, 45), mora postati tudi naša naloga.
Mati Tereza iz Kalkute je svojim sestram namenila te besede: »Jezus nas je poklical in izbral, da bi postale njegova Ljubezen in njegova Luč v svetu. Duh odpovedi in žrtve mora biti vedno sol naše skupnosti.«
MILAN NEMAC
Občni zbor tržaškega dela slovenske zamejske skavtske organizacije
V	nedeljo, 6. oktobra 1991, so se voditelji in voditeljice tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije in vsi starejši člani in članice zbrali na rednem občnem zboru. Že zjutraj so se zvrstila poročila načelnika in načelnice, blagajnika, gospodarja ter predstavnikov vej. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je bilo minulo leto zelo uspešno. Letos je ponovno naraslo število članov in se počasi približuje številu 400. Največ članov je v srednji veji skavtske organizacije, to je izvidnikov in vodnic, po padcu v zadnjih letih pa postopoma narašča tudi število volčičev in veveric. Poleg običajnih srečanj za Božič, Veliko noč, pustovanj in raznih izletov je organizacija pripravila za svoje člane pet taborov na Koroškem, ki so ravno zaradi oddaljenosti od Trsta zahtevali precejšen organizacijski in finančni napor. Veliko truda so vložili tudi v organizacijo skavtskega športnega srečanja ali skavtijade, ki so se je udeležili poleg tržaških še goriški in koroški skavti ter skavti iz Slovenije. Veliko pozornosti so voditelji posvetili tudi kvaliteti: tako so v minulem letu prvič uvedli imenovanje voditeljev, ki morajo ustrezati določenim pogojem (polnoletnost, eno leto pripravništva in specializacija v eni skavtski stroki). V ta sklop spadata tudi dva nova projekta za delovanje v veji izvidnikov in vodnic (starost od 11 do 16 let) ter novincia-ta in klana (nad 16 let). Prvi projekt predvideva posebno metodologijo dela v srednji veji skavtske organizacije in sloni na osebnem napredovanju na vseh področjih,
posamezniku pa stojijo ob strani voditelj, ki sodeluje pri njegovem napredovanju, in ostali člani voda, ki aktivno pomagajo pri uresničevanju ciljev, ki si jih posameznik postavi iz leta v leto. Drugi projekt je logična sosledica prvega in predvideva osebno napredovanje posameznika kot aktivnega člana skavtske organizacije, slovenske manjšine in družbe, ki ga obdaja. Oba programa, ki sta bila predstavljena širšemu vodstvu v jutranjih urah, bo vodstvo postopoma uvedlo v delovanje.
V	popoldanskih urah so bile na programu debata in volitve novega vodstva Tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Največ govora je bilo seveda o novih programih, ki jih je občni zbor odobril z veliko večino. Razpravi, ki se je dotikala najbolj perečih problemov v organizaciji, so sledile volitve. Za načelnico, ki bo svojo funkcijo krila tri leta, je bila izvoljena Vera Tuta-Ban. Z njo bo sodeloval načelnik Teo Kralj, ki je bil ponovno izvoljen soglasno. V pokrajinskem vodstvu bodo še tajnik-blagajnik Stojan Pahor, duhovni vodja Tone Bedenčič, gospodar Tomaž Petaros, po dva predstavnika vsake veje in pet stegovodij. Novo vodstvo se je sestalo že v petek, 11. oktobra, in izdelalo celoletni program delovanja po smernicah občnega zbora.
Občni zbor so voditelji sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval duhovni vodja Tone Bedenčič.
M.P.
20-letnica smrti msgr. Jakoba Ukmarja
2. novembra bo minilo 20 let od smrti msgr. Jakoba Ukmarja, obenem bo letos tudi 60-letnica tistega čudovitega govora, ki ga je imel msgr. Ukmar v škedenjski cerkvi zadnjega maja, »O krščanskem sožitju med narodi«.
V nedeljo, 27. t.m., ob 15.30, bo v škedenjski cerkvi posebna proslava: slavnostni govornik bo prof. Tomaž Simčič, pel bo Tržaški oktet. Ob tej priložnosti bomo tudi predstavili ponatis omenjene pridige v slovenskem in italijanskem jeziku.
d.j.
Za priznanje Slovenije
Izjava narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti ob dokončni razglasitvi slovenske suverenosti in neodvisnosti.
V okviru dnevov na Koroškem je prišlo 9. oktobra v Celovcu do tradicionalnega srečanja političnih delavcev obeh pokrajin. Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti iz Furlanije-Julijske krajine so svoje razgovore posvetili zlasti položaju po poteku moratorija in dokončni osamosvojit-
vi	Slovenije. Potrdili so svojo popolno podporo rojakom v Sloveniji in demokratično izvoljenemu slovenskemu vodstvu ter ponovno naslovili zahtevo na osrednje oblasti na Dunaju in v Rimu, naj takoj priznajo neodvisno Slovenijo in z njo uredijo kar najboljše dobrosesedske odnose.
Zanimiva knjižica
V založbi Braitan na Furlanskem je pred kratkim izšla štirijezična izdaja »Slavospev stvarstva« z naslovom »Hvalospev brata sonca«, ki ga je okrog leta 1225 napisal Frančišek Asiški. Zdaj so verzi napisani še v slovenskem, nemškem in furlanskem jeziku. Prevode so preskrbeli Gustav Januš, Hans Kitzmiiller in Celso Macor.
Razstava ikon
Prvi večer nove sezone v Peterlinovi dvorani (ul Donizetti) je zadihalo nekaj posvečenega. Škof Bellomi je predstavil avtorico svetih ikon g. Silvo Bogateč pa tudi napisal uvodne besede v brošuro, ki je spremljala ikonografsko razstavo: Ikona ponazarja skrivnost s slikarsko kompozicijo, ki je v njej intenzivno prisotna. V ekstatični kontemplaciji si nadene Nevidno in Večno.
Unita v soboto 13.X.1991
Pred tržaškim županstvom na trgu Unita je bila med zasedanjem občinskega sveta manifestacija za priznanje in ovrednotenje prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v statutih tržaške občine in pokrajine. Pred množico, ki se je zbrala kljub slabemu vremenu, so v imenu Slovenske skupnosti, ki je manifestacijo priredila, spregovorili pokrajinski in deželni tajnik Miro Opelt in Ivo Jevnikar ter tržaški občinski svetovalec prof. Aleš Lokar, solidarnost pa so izrazili še tajnica Sindikata slovenske šole prof. Živka Marc, tržaški občinski svetovalec Demokratične stranke levice Ravel Kodrič in nekateri posamezniki. Govorniki so podčrtali nujnost, da bi statuta tržaške občine in pokrajine na primeren način odražala tržaško stvarnost, katere nepogrešljiv del smo tudi Slovenci. Statuta morata upoštevati pravice, ki Slovencem pripadajo na osnovi Ustave, Londonskega memoranduma, Osimskih sporazumov, kakor tudi resolucij Evropskega parlamenta in dokumenta o manjšinah, ki ga je odobrila Pentagonala.
Delegacijo demonstrantov, ki sta jo poleg predstavnikov Slovenske skupnosti sestavljala tudi tajnica Sindikata slovenske šole in dijak, sta sprejela tržaški podprefekt dr. Lui-gi Camerlengo in tržaški župan dr. Franco Richetti.
Misijonar Miha Drevenšek z mladinskim zborom iz Zambije na Koroškem
Po kosilu smo si ogledali podzemno železnico. Ta je svetovno znana zaradi lepih postaj, ki so okrašene z marmorjem, dekoracijami, štukaturami, granitnimi ploščami in mozaiki. Vseh postaj je okrog 80, z nekaj kopejkami lahko prevoziš skoraj 200 km poti, kot se razteza mreža podzemne železnice. Tu se vrstijo imena Pribaltskaja, Beloruskaja, Komsomolskaja, Dinamo, Arbat-skaja in še številne druge.
Zvečer smo namenili ruskemu Cirkusu, ki ima nekajkrat v tednu stalne predstave. Nemogoče je popisati spretnost in lepoto prizorov, ki so jih izvedli nastopajoči v skoro dveurnem programu. Ogromni cirkus je bil prepoln domačinov in turistov. Kdor si je ogledal predstavo, mu ni bilo žal in težko jo bo pozabil.
Zadnji dan v Moskvi smo najprej posvetili sv. maši, ki smo jo imeli v katoliški cerkvi sv. Ludovika pri francoskem poslaništvu. Katoliška misija stoji prav nasproti zloglasnih ječ KGB. Ta cerkev je tudi edina ka-
Potovanje v Rusijo in Ukrajino
toliška v Moskvi in okolici. Pred revolucijo je moskovski dekanat imel tri župnijske cerkve v mestu in 10 na podeželju, vseh katoličanov je bilo nad 25.000, danes je okrog 2000 vernikov, ki so zelo razpršeni po mestu in podeželju.
Po maši smo obiskali Puškinov muzej, ki je po Ermitažu naj večji v Sovjetski zvezi. Razstavlja figuralno umetnost od asirsko-babilonske umetnosti do današnjih umetnikov Matisse, Picasso in ruskih ustvarjalcev. V atriju je bila lepa razstava ikon.
Popoldne smo se podali še enkrat na Rdeči trg, ki je ves žarel v soncu in svoji lepoti. Obiskali smo tudi veletrgovino GUM - ki pa je bila skoro prazna in hudo zanemarjena, prazne sobe in prazne izložbe. Pred
desetimi leti je bilo v njej še nekaj blaga in življenja, sedaj je bilo bolj mrtvilo, kljub temu da so ljudje hodili iz nadstropja v nadstropje in iskali, česar ni bilo.
ODLET V KIJEV
Zaradi oblakov nismo mogli iz letala gledati na obširno rusko pokrajino. V dežju smo prispeli v Kijev, prestolnico Ukrajine. Mesto leži ob Dnjepru in ima danes nad dva milijona prebivalcev. Na letališču nas je pričakala vodička Alina, ki nas je spremljala najprej v hotel Rus. Živahna vodička, navdušena Ukrajinka, nam je že v avtobusu začela razlagati zgodovino mesta, ki se ponaša s 1500-letno ustanovitvijo. Kijev ali kot ga imenujejo Ukrajinci Kijv je »mati vseh ruskih mest« in »zibelka ruskega krščanstva«. Tu je kijevski knez sv. Vladimir pred tisoč leti začel s pokristjanjenjem svoje kneževine.
Začetek mesta sega v 5. stoletje,
ko so trije knezi bratje Kij, Šček in Horiv postavili temelje novemu mestu in dali ime po starejšem bratu, ime reki pa po svoji sestri Lybed. Danes imenujejo reko Dnjeper oz. Dni-pro, na čegar bregu stoji veličastni spomenik sv. Vladimirju.
Že prvi dan je bil namenjen starim razvalinam mesta, ki ležijo na osrednjem griču in pričajo, da je tu že v 5. stoletju stala krščanska cerkev. Videli smo tudi velik spomenik, posvečen zedinjenju sovjetskih republik.
V	Kijevu smo takoj začutili, da je mesto živahnejše od Moskve in Sankt Peterburga, polno zelenih površin in kostanjevih dreves ter brez. V parku večne slave je spomenik junaškim Kijevčanom med drugo svetovno vojno; ravnokar so ga čistili, ker so pričakovali Bushev prihod. Razgibano mesto nam je nudilo vtis skoro evropskega mesta, ker je tudi v trgovinah bilo kaj videti, ljudje so bili tudi lepše oblečeni.
J.M.
Otvoritev »Centra Zeleni market« v Trstu
Kmetijska zadruga v Trstu je v četrtek, 10. oktobra, ob 17. uri odprla »Center Zeleni market« v Industrijski coni — Domio v ul. Travnik
10.	Nove prostore je blagoslovil tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi.
Otvoritev so se udeležili gostje: deželni odbornik za kmetijstvo, predsednik Tržaške pokrajine, predsednik Tržaške pokrajinske zbornice, predsednik komisije Sklada za Trst, predsednik ustanove EZIT.
V Marketu je možno dobiti vse potrebno za kmetijstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, čebelarstvo, živinorejo.
Poleg Marketa so še topla greda, skladišče, mehanična delavnica, zbirni center za analizo vina, oljčnega olja in zemlje. V sestavu je tudi zadružna torklja za stiskanje oljk.
Ugodno je tudi, ker je ob Marketu obširno parkirišče.
Število bogoslovcev v naši deželi
V naši deželi so štiri škofije: tržaška, goriška nadškofija, videmska nadškofija in pordenonska. V vseh štirih škofijah se trenutno pripravlja 40 bogoslovcev na mašniško posvečenje. Po dogovoru med škofi je študij organiziran tako, da pet letnikov bogoslovcev študira v Vidmu, bogoslovci šestega letnika pa v Trstu. Temu dogovoru se ni pridružil por-denonski škof, ki je ohranil svoje lastno bogoslovje. Tržaška škofija ima v vseh šestih letnikih skupno 15 bogoslovcev.
Zlata maša
Dr. Lojze Škerl bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 9. uri daroval zahvalno sv. mašo v Rojanu ob 50-letnici majniškega posvečenja.
Pastoralno zborovanje - nadaljujemo!
Po poletnem premoru bomo spet začeli delovati v okviru pastoralnega zborovanja.
Dobro vemo, kaj moramo storiti: najprej in predvsem duhovniki, potem verniki.
Naj nas spet prevzame duh te naše odgovorne pobude, tako da bomo skupaj prispevali pri rasti naše krajevne Cerkve. Pastoralno zborovanje je danes primerno sredstvo za dosego tega cilja.
Morda je med nami premalo prisotna kultura skupnosti, obenem pa tudi osebna »cerkvena zavest«. Nekateri so odmaknjeni, ne pristopijo, drugi odklanjajo vprašalne pole, češ tako me duhovnik nadzoruje. To odločno ne drži! Namen pole je ta: mnenje, prispevek k rešitvi skupnih cerkvenih problemov. Kdor misli drugače, se zelo moti.
Znova vas vabimo, da se redno srečujete s svojim duhovnikom, skupno obravnavate določeno temo in izrazite svoje mnenje. Če želite, lahko izpolnjene pole pošljete tajništvu.
V	tem mesecu obravnavamo vprašanje mladine. S pastoralnim zborovanjem smo to vprašanje na poseben način odprli in bi ga radi s skupnimi močmi, predvsem s pomočjo mladih, rešili.
Z našo prisotnostjo na rednih župnijskih srečanjih raste v nas zavest kristjana, pripadnika krajevne Cerkve. Ne pozabimo: prihodnost naše Cerkve je tudi v naših rokah!
Dušan Jakomin
Novi slovenski šolski center
Na pobudo svetovalske skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu v Gorici je v torek, 8. oktobra, delegacija občine obiskala novi slovenski šolski center; namen obiska je bil, da se občinska uprava seznani z najnujnejšimi problemi, ki zanimajo slovensko šolo v prvih dneh po preselitvi v nove prostore. Poleg inž. Cefarina, ki vodi dela, ter arh. Kogoja iz občinskega tehničnega urada sta bila prisotna tudi odbornik Breščak ter svetovalec B. Špacapan. Ravnatelj prof. Šturm je obiskovalcem prikazal probleme, ki gredo od naprave za ogrevanje, ki še ni dokončana, do vrste večjih in manjših težav, ki se pojavljajo v novi zgradbi. Najbolj pereči so finančni problemi v zvezi z opremo nekaterih lokalov, npr. avditorija in tehničnih kabinetov. Kot znano je občinska uprava že porabila vsa sredstva, ki so bila namenjena slovenskemu šolskemu centru, in bo treba zdaj iskati novih možnosti. Med temi prav gotovo izstopa Kmečka banka, ki je prevzela stroške za opremo knjižnice, ki bo skupna za vse šole. Sledil je obisk nove zgradbe, ki dobiva razsežnosti in oblike, ki so vsekakor zanimive tudi iz arhitektonskega vidika. Obiskovalci so bili enotni v sodbi, da smo lahko Slovenci v Gorici ponosni na to novo pridobitev, ki daje našim višjim šolam pomen, ki si ga zaslužijo.
Podgora
Nastop domačega zbora
V soboto, 12. oktobra je na mednarodni Reviji »Alpe Adria canta«, v organizaciji USCI-ja iz dežele Furlanije-Julijske Krajine, kot gost in predstavnik slovenske manjšine nastopil tudi MePZ »Podgora«.
Skavtsko delovanje
V mesecu septembru je goriška skavtska organizacija imela veliko število dejavnosti. Najpomembnejši dogodek je bil vsekakor potovalni tabor veje RP. Začel se je 7. septembra, ko so udeleženci odpotovali izpred goriške železniške postaje v smeri Pušje vasi. Tu so izstopili in peš prehodili pot do Cavazza, kjer so proti večeru imeli pomemben obred. Šest članov je zaključilo svojo vzgojno pot v skavtski organizaciji in zato zaprosilo vodstvo za odhod. Vsakdo je v prošnji povedal, na katerem področju bo uresničeval izbiro službe in tako dalje izpričeval vrednote, ki si jih je osvojil v skav-tizmu. Po tem obredu se je skupina ločila. Tisti, ki so prejeli odhod, so šli na haike in se v nedeljo zvečer vrnili domov, ostali pa so nadaljevali svojo pot. Cilj tega tabora je bil namreč sestaviti in podpisati listino klana. Listina klana je dokument, s katerim si člani začrtajo smernice svoje osebne rasti. Roverji in popotnice so celo skavtsko leto obravnavali teme, ki se tičejo njihove osebne rasti, zato so v teh dneh sestavljali le dokument, ki izpostavlja posamezne obveze za dosego zastavljenih ciljev. Listino so podpisali 10. septembra v cerkvi sv. Petra v Karniji. Istega dne so se članom klana pridružili še člani noviciata, ki so istega dne prestopili v klan in si znova nadeli rute, ki so jih v začetku sezone dali v varstvo botrom.
V nedeljo, 29. septembra, se je v prostorih, ki so jih ponudile sestre v Žabnicah, odvijal redni občni zbor Slovenskih goriških skavtov. Tu so
določili strukturo organizacije v tem letu in obenem predstavili vzgojni načrt. Na ta način si organizacija prizadeva nuditi čimvečjo kvaliteto v vzgoji svojih članov. Redni občni zbor se je zaključil ob 20.00.
M.S.
Šport
V	sklopu manifestacij ob 30. obletnici svoje ustanovitve, organizira SZ. OIjmpia mednarodna odbojkarska turnirja.
Zenski se bo odvijal v nedeljo 20.10. Nastopale bodo poleg Olym-pie še naslednje ekipe: Sloga iz Trsta, O.K. Nova Gorica (SLO) in ekipa iz San Vita pri Tagliamentu.
Spored tekem bo sledeč: ob 10.00 01ympia - Nova Gorica; ob 11.30 Sloga - San Vito; ob 13.30 Finale 3 mesto; ob 17.00 finale 1 mesto.
Moški turnir bo v četrtek 24.10. Igrale bodo tri ekipe in sicer: ASFJR iz Čedada, Kamnik iz Kamnika (SLO) in 01ympia. Prva tekma bo ob
18.00	uri, druga ob 19.30 in tretja ob
21.00.	Oba turnirja se bosta odvijala v telovadnici Slovenskega Športnega Centra, Drevored XX. Septembra, 85.
Misijonska prireditev v Brdih
Tudi v Števerjanu se pripravljamo na misijonsko nedeljo, ki bo letos 20. oktobra. Obiskala nas bo usmiljenka in dolgoletna misijonarka z Madagaskarja sestra Marjeta Mrhar.
Zjutraj nas bo posebej nagovorila med obema mašama, popoldne ob 15. uri, po molitvi v župnijski cerkvi, pa bo v Sedejevem domu predstavila svoje misijonske izkušnje z Malgaši. Prikazala bo diapozitive.
Sledil bo recital o našem velikem misijonarju Frideriku Baragi, ki je deloval med Indijanci. Bolj ko ga človek odkriva in spoznava, bolj se zaveda njegove veličine in modernosti, saj je deloval v duhu II. vatikanskega koncila, ki veliko poudarja inkulturacijo.
Recital bo predstavila števerjanska mladina. Sodelovali bodo tudi šte-verjanski zbori: mladinski zbor, dekliški zbor Alenka in upamo tudi mešani zbor ter popestrili s svojim petjem nedeljsko prireditev.
Pripravljamo tudi srečolov za misijone. Izkupiček bomo namenili našemu rojaku misijonarju Ivanu Bajcu, ki na novi postojanki v kraju Meagui (država Cote dTvoire), nima še cerkve in mašuje v baraki.
Prisrčno zato vabimo na to misijonsko prireditev vse župljane, pa tudi rojake z Goriške in od drugod.
Torej: v nedeljo, 20. oktobra, ob 15. uri v Sedejevem domu v Števerjanu! župnijska skupnost svetega Florijana
P.S. Sestra Marjeta bo govorila tudi v cerkvi Sv. Ivana v Gorici in sicer, 20. oktobra, med mašo ob 11.30. Vsi vabljeni!
V nedeljo, 27. oktobra, bo v KATOLIŠKEM DOMU ob 16. uri MISIJONSKA PRIREDITEV S SREČOLOVOM
Nastopila bo skupina ODER 90 z igro B. Nušiča
»E>r.«
Med odmori bo bogat srečolov za misijone.
Toplo vabljeni!
Slovensko stalno gledališče Abonma 1991/92 v Gorici
Sofokles: Kralj Ojdipus, tragedija.
Tone Partljič: Moj deda, socialistični mrtvak, kriminalna komedija Sergej Verč - Boris Kobal: Ime mu bo Just, satirična komedija Ivan Cankar: Romantične duše, melodrama Aleksij Pregare: Črni galebi, drama o ricmanjski aferi Carlo Goldoni: Počitniška trilogija, tri komedije.
VVilliam Shakespeare: Hamlet, tragedija.
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure; ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20 - tel 33288).
V	znamenju sprave in miru
Spet se cerkev z mladimi vzpenja na goro
(kot tudi svetogorska bazilika »spet trdno stoji na gori«)
Mladi Slovenci in Italijani bomo v nedeljo, 27. oktobra, poromali peš do Marijinega svetišča na Sveti Gori. Odšli bomo ob 8. uri z obmejnega prehoda Solkan (tokrat bo dovoljeno tudi z osebno izkaznico) in skupaj prečkali mejo.
Med skupno hojo se bomo nekajkrat ustavili v molitvi in ob Božji Besedi. Na vrhu si bomo razdelili naše izkušnje in hrano, ki jo bomo prinesli s seboj. Zaključili bomo s sveto mašo (okrog 14.30).
Mladi Slovenci in Italijani, vabimo vas, da se skupaj z nami povzpnete na goro!
Mladi iz centra Stelle Matutine
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
in
ZBOR »S. IGNAZIO« IZ GORICE prirejata koncert ob 200-letnici smrti
W.A. Mozarta
Missa brevis G-dur KV 49 Missa brevis C-dur KV 259
Izvajajo:
MEŠANI PEVSKI ZBOR »HRAST« IZ DOBERDOBA
Vodi Hilarij Lavrenčič
ORKESTER OPERA GIOCOSA IZ TRSTA
Dirigent Severino Zannerini Solisti:
Sopran Livia Valentinsig Mezzosopran Romina Basso Tenor Luca Dordolo Bas Paolo Albertelli
Gorica, cerkev sv. Ignacija Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri
Prispevki za Caritas
KINOATELJE s SLORI-jem, Kulturnim domom in ob strokovnem sodelovanju Centra za slovenščino kot drugi jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani organizira
INTEGRACIJSKI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA
Poseben dopolnilni multimedialni tečaj za vse, ki aktivno obvladajo slovenski dialekt ali pogovorni jezik, radi pa bi se naučili pravilnega pisanja in izražanja v knjižni slovenščini.
Tečaj bo poučevanje jezika združeval s kulturnimi informacijami, srečanji, izleti, ob uporabi filmskega in video medija-Prijave: - Kulturni dom, tel. 33288
- Knjižnica Damir Feigel, tel. 531733
__ obvestila_________________________
V	društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 21. oktobra, govoril Alojz Kržišnik, župnik v Rodiku, na temo »Ali ima primorska Cerkev sporočila za mlade«. Predstavljeni bodo rezultati ankete med mladimi Primorci. Začetek ob 20.30
Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi k molitvi za misijone na misijonsko nedeljo, 20. oktobra, ob 16. uri. Dekan g. Rudi Bogateč bo ob 16.30 v srenjski hiši prikazal z diapozitivi nekaj misijonskih dežel. Srečanje se bo zaključilo z bogatim srečolovom. Polovica zbranega denarja bo šla za lačne po svetu, polovica pa za potrebne na Hrvaškem.
Š.Z. Olvmpia organizira za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj bo dvakrat tedensko, v popoldanskih urah. Vodila ga bo priznana prof. telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice.
Prijave sprejemajo Alenka Bevilacqua tel. 82826, Edi Lutman tel. 81907 ali pa v telovadnici Slovenskega Športnega Centra Drev. XX Septembra, 85 v večernih urah, tel. 32310.
Prosvetno društvo »Štandrež« sklicuje
LETNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 24. oktobra ob 20.30 v mali dvorani župnijskega doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
DAROVI
Za Hrvaško Karitas: N.N. 50.000 lir.
Za cerkev na Sv. Gori: N.N. Podgora
100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N.N. Podgora
50.000 lir.
50-letniki iz Štandreža v spomin na pok. Alojza Mušiča za PD »Štandrež«
90.000 in za PD »O. Župančič« 90.000 lir.
N.N. daruje: za slov. misijonarje 500.000; za dom srečanja na Višarjah 300.000; za Katoliški glas 50.000; za Katoliški dom 25.000; za pomoč Sloveniji 25.000; za cerkev Sv. Ivana v Gorici 25.000; za Alojzevišče 25.000: za telovadnico 25.000; za Sv. Goro 25.000 (skupaj
1.000.000 lir).
Za sovodenjsko cerkev: ob obletnici poroke F.T. in S.T. 50.000 lir.
Za Karitas: N.N. 150.000 lir.
Za misijone: Nino Rustja ob 2. obletnici smrti žene Pine 50.000; Pina Peschia-ni 50.000 lir.
Sorodniki v spomin pok. Jožefa Tula: za Hrvaško 1.000.000; za domačo cerkev 500.000; za Katoliški glas 300.000 (denar je pri meni - Zorko), za cerkveni pevski zbor 100.000, za PD Mačkolje 100.000; družina Tul 15.000; člani žup. p. sveta 115.000; sosedi Marija in Ernesta Tul 50.000 lir.
Župnija Mačkolje je zbrala za odpravo posledic vojne v Sloveniji 5.020.000
Spored od 20. do 26. oktobra 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Branko Hofman: »Ringo potepuh«. 4. del. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Državne meje in družinske usode. 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Moč tišine — 5. oddaja: Slovenski romantiki. 11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1990: mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Možiček Kopitjaček«. 14.30 Made in Italy. 15.00 Ko zgodovina zazveni (ponovitev). 16.00 Mi in glasba. Flavtist Raymond Guiot, pianistki Vesna Zuppin in Beatrice Zonta. 17.10 Jože Plečnik, slovenski svetovni arhitekt.
Torek: 8.10 Alpe - Jadran (ponovitev).
11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«.
12.00 Življenju naproti. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Zborovska glasba: mešani zbor Gallus iz Buenos Airesa.
14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Slovenski izvajalci na laserskih ploščah: simfonični orkester Slovenske filharmonije. 17.100 Dopisnice z najbližjega vzhoda.
Sreda: 8.10 Državne meje in družinske usode (ponovitev). 11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 12.15 Slovenska lahka glasba. 12.40 Vokalna skupina Sovo-denjska dekleta. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del).
14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 16.00 Slovenski izvajalci v Mozartovih skladbah: pianistka Dubravka Tomšič in Simfonični orkester RTV Slovenija. 17.10 Jugoslavija po letu ’45.
Četrtek: 8.10 Slovenski vojaki v 1. svetovni vojni. 11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 22. del. 12.00 Skozi tančico molka. 12.20 Slovenska lahka glasba.
12.40 Vokalna skupina Sovodenjska dekleta. 15.00 Spomini Henrika Tume. 16.00 Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta.
17.10 Četrtkova srečanja. 17.40 Mladi val.
Petek: 8.10 Halo, dober dan! 11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 23. del.
12.00 Prvine Sredozemlja pri primorskih pesnikih in pisateljih. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Kje je pristalo letalo? 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 16.00 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio. Trio Lorenz. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 9.30 Zdravniški nasveti. 10.10 Koncert v gledališču Ristori v Čedadu. Violončelist Menahem Meir in pianist Renato Štrukelj. 11.30 Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 24. del. 12.00 Krajevne stvarnosti: Rezija in Kanalska dolina.
12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon.
15.00 Svet skozi lunin pogled (ponovitev). 16.00 9. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel. 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA