,c 81. številka. V Trstu, v sredo 8. oktobra 1890 i Tečaj XV. „E O I N O S T" izhaja dvakrat na reden. vsako ireio in »ofcoto oh 1. uri popoludn«. „Edinost" stane : /.a vse leto gl. H.-; izvan A«t. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 , za Setrt lera „ l.ftO: , „ 2 25 „ Posamične fttevilke *e dobivajo t pro-dajainicah tobaka v TratV po & nov., y Gorici in v Ajdovičini po «* nov. Na naročbe "brez priložene naročnine le spravnlitvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila ne rm'unn po m nov. vrsiim v petitu ; za naslove r. debelimi orkiuni hi» pluoiijn prostor, kolikor bi ga dIino^Io navadnih vrntir. Poilana. javne zahvale, osmrtnice itd. hh rac'uno po pogodbi. v dopi*i mo pošiljajo ur«dniitvu v ulici Carintia At. 25. Vsako pirimo tnora biti franlcovano, kt»r nefrankovana we ne npre-jemajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, r«tno tukaj razkladali, ker takovo razkladanje ni namen tomu spisu. Povemo samo, da je dvojno mogoče: človek zapade zamrtništvu, ak pljuča ne dobivajo zraka za dihanje. To se godi n. pr. o različnih nesrečah : če se kdo utopi, obesi itd. Takim ponesrečencem je treba takoj priskočiti na pomoč. Kak«> se to godi, to vsak lahko bero v koledarji družbe sv. Mohorja 1. 1878, stran 105. Zamrtniko oživljati uči tudi deželni zakon a 1858. 1. na 36. strani. Glavno vodilo vedna masa. Vsakdo ima nevednih in nezavednih prijateljev in znancev, prijateljic in znank, katere nam izvestno vgrabi sovražna nam roka, ako pravočasno ne poseže vmes rodoljubni upliv. Obračumo se v prvej vrsti do velečastite duhovščine in in do gospodov učiteljev, potem pa tudi do vseh druzih rodoljubov z iskreno prošnjo, d« ob priliki ljudskega številjenja store svojo domorodno dolžnost, da poučujejo nevedno ljudstvo in mu predočijo veliko važnost tega Čina. Kolikor več duA otmeš rodu svojemu, toliko večja je tvoja zasluga. Glejmo torej, da se rojaki naši — naj jim je sicer občevalni jezik ta ali oni — vpišejo za to, kar so — za S 1 o-vence. Vnemajmo jih, da se ne ustrašijo pritiska, ki gotovo pride z raznih strani ; delajmo, da jih ne premamijo vabljive iu mamljive besede lokavih protivnikov. Vlada jo sicer obljubila na to gledati, da izvršujoči nje organi postopajo nepristransko. Bode pa-li res ostala zvesta svojej obljubi P Imali dobro voljo za to in ima-li — in to je glavna stvar — potrebne moči in potrebnih sredstev, da zabrani vsako zlorabo službenega stališča od strani njenih organov P Bodimo pravični : vlada niti ni v stanu — ako bi tudi hotela — zadostno nadzorovati svojih uradiiikov. Iu ti uradniki, osobito po onih krajih, kjer so Tržaškim slični odnošaji! Razni mogočni uplivi in tradicijelni predsodki zvabijo tnnogokaterega uradnika na pot, po katerej ne bi smel hoditi, dasi je sicer poštenjak. Nevarnost nam toraj preti od raznih strani. Zato pa vas prosimo še enkrat: poučujte nevedneže, svarite malo-marneže, vnemajte nebrižne! Skrbite, da vsacega, ki je rojen Slovan, vpišejo tudi za Slovana. Kdor svojim vplivom reši prilično število duš, je velik dobrotnik svojemu rodu , plačilo pa mu bode ona pre-sladka zavest, ki mu podeli pravioo, da sme ponosno vsklikniti: Storil sem svojo rodoljubno dolžnost. Pri predstojećem ljudskem številjenju bodi nam geslo zahtevanje : Slovane Slovanom ! Politični pregled. Notranje dežel«. Vsi Dunajski židovski listi jočejo britko na razvalinah njihovega grdega gospodarstva. Poraz, katerega so doživeli na Dunaju pri volitvah v N i ž j e a v-strijski deželni zbor je grozovit, uničevalen. V ponedeljek doletel jih je še zadnji udarec. Tega dne bila je nam. reč v III. okraju ožja volitev mej kandidatom združenih kristijanov in kandidatom nrmških liberalcev, ker pri prvih dveh volitvah ni dobil nobeden kandidatov absolutne večine. Ponedeljek pa ju bil voljen duhovnik Schnablz 2738 glasovi proti 2490, katere je dobil liberalec dr-Grflbl. V občo so dobili na Dunaji liberalni kandidat je 23.193 glasov, protilibe-ralci pa 22.858 glasov ; kakor se vidi, je torej že polovica Dunajskega prebivalstva prav odločno obrnila hrbet liberalnej te-roristiškej stranki. Obup liberalne stranke je skrajen ; gospoda si ne vedo drugače pomagati, nego da kličejo — vlado na pomoč, ono vlado, katero so pri vsakoj priliki označevali kot najslabcjšo. 'Glavni organ to stranke, „Neue Freie Presse", vsklikne namreč v svojem obupu : „Le vlada more zabraniti, da ne zadenejo (proti-liberr.lci) mesta Dunajskega naravnost v srce!" Ubogi bedaki so Se vedno identiH-kujejo 7. mestom Dunajskim. Ali motijo se: ne mesto to je zadeto v srce, ampak zadeta je ona stranka, katere gospodarstvo je bilo v veliko nesrečo mestu Dunajskemu. Toda izid rečenih volitev je tudi še z drugo strani velike važnosti. Znano je namreč, da vlada naša kaj rada z jednim očesom škili tja v nenoško-libcralni tabor, češ, tam je prava „državna stranka-. In uprav v zadnjem času se je mnogo govorilo, da pristopijo nekateri kolovodjo te stranke k vladnim jaslim. No, izid teh volitev jo napravil liberalnej stranki in — vladi veliko črto čez račun, kajti vsakdo mora vprašati: koga prav za prav zastopa ta stranka, kdo stoji za njo P Nikdo! je, da take ponesrečence prinesemo na svež zrak in da skušamo dihanje pri njih vzbuditi na umetalen način. Posebno pogosto je zamrtništvo pri n o v o r o j e n-c i h. Tudi tukaj skušamo umetnim potom obuditi dihanje pri revnem otročiči. Treba uiu je v usta vdihovati sape ter prav nežno ga pritiskati na trebušek tja proti preponki, da vdihana sapa zopet ide iz otroških pljuč. Drugič utegne zamrtništvo nastopiti tudi vsled prejšnjih boleznij, kakor smo videli v obširno navedenem našem slučaji. Človek jo lahko nehal dihati, žila mu več ne bije, oko mu je ostoklelo, život mrzel — in vender to vse še ni gotovo znamenje, da je mrtev. Edino, nedvomno znamenje nasto-pivšo smrti je, ako srce popolnoma prestane delovati. O tem so prepričamo, ako človeku odpremo krvno cev (žilo). Če je človek resnično mrtev, iz nje n e priteče kri. Resnično mrtvi človek tudi odreveni in pokažejo bo na njem mrliške m a r o g e ; vrhu tega se širi od mrliča poseben duh, mrliški duh, ker mrlič piiČenja gnjiti. Mrliške maroge ali mrliški madeži so zelenkaste ali modro-rdeče barve. Take maroge zapaziš posebno na onih mestih trupla, na katerih mrlič leži. Ako taka znamenja vidiš pri človeku, potom je nedvomno mrtev. Pri tem pa si ne moremo kaj, da ne bi opozorili na neko razvado, ki se nahaja pri nas. Ko nam draga oseba „izdihne", jamemo navadno jokati, obupovati, potem pa ropotamo, premikamo pohištvo pripravljajo „pare" ali mrliški oder. Pri tem glasno govorimo o nastopivšoj smrti, o tem, kako jo ima vršiti pogreb itd. To je brezpogojno grajevrodno in razvado to moramo odpraviti na vsak način ! Bolniške sobe ni treba takoj preminjati v mrtvašnico ! Mrliča nam tudi ni puščati brez nadzorstva, t. j. samega, marveč nadzorujejo naj ga pametni ljudje. Obraza mu no zakrivajtno in, ako je noč, sobo, v katerej leži, razsvetlimo ; če jo pa dan, no pregrinjajmo oken! Ako se vrhu trga držimo natančno po predpisih — da mrliča ne zagrebemo pred časom — — potem se nam ni bali, da koga se živega odnesemo v grob. Mrliškim oglednikom pa priporočamo, da pazno čitajo to našo razpravo. Napisali smo jo v prvej vrati njim v pouk ! O stranki prav za prav niti ni govora, ampak k većem o nekoj kliki ali koteriji. In na neko kliko, katere nikdo noče, katero radi njene grde sebičnosti vsakdo sovraži, hoče se vlada opirati?! Naj le poskusi, blamirala se bode prav pošteno. Iz Trsta pišejo .Politiki": Govori se, da pride v Dalmacijo za namestnik a F. M. L. A 1 b o r i. To bi bil po dolgem presledku zopet prvi Dalmatinec na namestniškem sedežu Dalmatinskem. Ako bode postopal v duhu njega prednikov, koristil bode veliko deželi in državi. Po Dalmaciji še ni vse tako, kakor bi moralo biti, ali na bolje gre vender-le; pri nas na Primorskem pa gre vedno na slabše, dasi moramo priznati, da ima sedanji namestnik dobro voljo. Gospod Rinaldini potoval je ravnokar po gorenjem delu dežele ; tu so mu Slovenci, Italijani in Nemci prirejali sijajne vspre-jeme ; ali gospod Rinaldini naj pohodi tudi Poreč in Rovinj in videl bode gole čudeže. Zadoščenjem konstatujemo, da jeden del poljskih listov korektno piše o češko-nemškej spravi. „Dziennik Pulski" pravi : „Dunajski kabinet se se vedno trudi, da bi Staročehom dokazal, da je njih dolžnost glasovati za spravo. In čudimo se, da tudi en del poljskega časopisja podpira vlado pri tem nje nastojanju. Toda denimo, da Staročehi res ugode želji vlade in glasujejo za spravo — ali ne bi pa češki narod takoj prešel preko teh poslancev na dnevni red; ali ne bi jih — vmikajoče se pritisku od zgoraj — pritisk od zdolaj takoj popihnil raz politično pozorišče ? Tn potem ? Odgovor na to vprašanje naj dajo oni, kateri hočejo Staročehe poučevati o dozdevnih politiških dolžnostih." To je poštena, pame tna beseda. Kaj pomaga vsa sprava, ako je pa narod ne odobri. Narod more pač preko Staročehov preiti na dnevni red, ali Staročehi preko naroda nikdar ! Vlada pa tudi ne ; naj se že zove ta vlada TaaffV-Gautach ali Chlumecki-Plener. Vnanje države. Sijajni vspehi zadnjih ruskih vojaških vaj so nemško vojaške kroge uprav presenetili. „Hamburger Naohrich-ten" pišejo o teh vajah jako laskavo in povdarjajo posebno ogromno množino vojaštva, kateremu sta zapovedovala generala Gurko in Dragomirov ter vskliknejo: „V očigled tem vajam ne da se tajiti, da se je tu izvršil čin, kakoršnega ni dosedaj poskušala izvršiti nijedna druga država."I Čitateljem našim je znano, da je v Švicarskem kantonu Tesin nedavno buknila vstaja, katera je bila naperjena proti klerikalnoj vladi. Liberalci zahrevajo namreč revizijo ustave. Ob tej zahtevi liberalcev bilo jo te dni ljudsk i glasovanje. Za revizijo izreklo se je 11.728 glasov, proti pa 11.607. Zmagali so torej liberalci, četudi s prav neznatno večino. DOPISI. Iz Ljutomera dne 14. sept. [Izv. dop.J (Gledišče.) Bila je v našem trgu zabava, kakoršnih užijemo pri nas žali bog preredkokrat. Naša čitalnica je namreč po dolgih počitnicah priredila glediško igro „Kje je meja?", katero je spisal že pokojni Jož. Ogrinec. Moram reči, da je bilo modro in zelo pemptno, da se je spravila ta igra na oder. V njej vidimo sliko iz navadnega kmečkega življenja. Ravno taki prepiri zaradi meje so zelo navadni. V njih vidimo v resnici največkrat trmoglavost kmeta, ki ga spravi prepogosto na rob siromaštva. V takej igri zvezana je torej zabava s poučljivostjo, kar moramo odobravati. Vsi igralci brez vse izjeme izvršili so svojo nalogo tako točno in naravno, da smo so jim čudili. Oče Kraž (g. Iv. Karba), miren značaj, a ne brez trmoglavosti; Marijana, (gdčna. E. Razlag) Kraževa soproga, v resnici pravi značaj naše kmečke žene, pametna in premetena, pa tudi jezična in energična, kjer vidi, da je v hišno korist ; sosed Križ (g. Jožef Freuensfeld), mlad posestnik, trmast, a v gorkej ljubezni do prelepe Polonice pozabi prepira; Polonica, zala hčerka Kraža in Marijane, (gospica Anka Preširnova) nepokvarjena, najivna mladenka, ki a čistim čuvstvom ljubi Križa, nevoljna nad nesrečnim prepirom, ki hoče razdreti bodočo srečo; Zveriga (g. Fr. Schneider), pisač pri uovodošlem advokatu dr. Svindelber-gerju, vliva olje v ogenj razpora, pri tem pa hoče celo Polonico za svojo ženo, opiraje se na svojo plačo in na svoj visok stan. V obče moramo reči, da je igra vzbudila po pravici vso pozornost, katero so še igralci povečali z narodno nošo. kakoršno še najdeš, žalibog le tu in tam, na Murskem polji. Omeniti nam je, da so sodelovali vrli naši Cvenski tamburaši pod svojim kapelnikom g. Šneidorjem in čital-niški pevski zbor zapel nam je pod vodstvom g. Jož. Horvata marsikatero mično pesmico. Slušalcev se je kar trlo. Ta lepi večer hoče nam ostati v spominu. Bila je duševna zabava, blažilna za dušo in telo. Ljutomerske rodoljube, ki so nam naredili tako redek užitek, prosimo, da ponovijo večkrat kaj jednacega. Bog in sreča junaška! Domače vesti. Politišno društvo .Edinost". Pred-sedništvo politišnega društva „ Edinost" sklicuje gg. odbornike in namestnike za nedeljo dnč 12 t. m. ob 10. uri v jutro k rednej seji v prostore „Dol. podpornega društva" (Via Molin piccolo št. 1) Nj. Vis. nadvojvodinja Štefanija prišla je dne 3. t. m. na Lloydovem parniku „Najade" v Opatijo. Sprejeli so jo ravnatelj južne železnice in drugi dostojanstveniki ; ljudstvo je priljubljeno princosinjo burno pozdravljalo. Ko je stopila v prijazno letovišče Villa Angiolina, do katere jo veže toliko spominov, pristavila se je nehote ter se globoko zamislila. V Opatiji ostane štiri ali pet tednov; v kratkem prido v Opatijo tudi knez Wurtenberg s svojo družino. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda darovali so trije rodoljubje 187 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda nabral ie g. Srebotnjak Jakob gld. 170. — O priliki praznovanja desetletnice „Trž. podp. in bralnega društva" dne 5. oktobra v hotelu „Europa" nabralo se je j 14 gl. 74 kr. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti darovali so „zaostali krokarji" v nekej kavarni 70 nč. „Delal. podp. društvu" darovali so trije rodoljubje 188 gld. Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina. (Dalje) Meseca junija obiskal je oba razreda c. kr. šolski nadzornik II. Zavagna ter se izrazil povoljno o napredku. Sklepna preskušnja se je dobro obnesla; z vspehom te šole amo zadovoljni. Ravno zdaj ob pričetku šol odprli smo za šolsko |eto 1890/91 III. razred in učiteljem imenovali Ivana K i f o r I e. To vam je, častna gospoda, v Trstu jedina slovenska šola, dasi biva ondi morda toliko Slovencev, kakor v našej prestolnici ljubljanskoj. Kot nov zavod je prirastel lansko leto otroški vrtec v Rojanu. Razmere so nanesle, da smo morali osnovati za našo mladino tu na prav primernem in lepem kraju slovensko zabavišče. Po mnogih zaprekah jo načelništvo na Greti odprlo ta zavod na imendan Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabeto s slovesno božjo službo. Oglasilo se jo toliko otrok, da jih zbog prepičlega prostora neso mogli vseh sprejeti. Obiskavalo ga jo redno 53 otrok. Vrfnarica je gospica Irma F a b i a n i. Z vspehom jo bilo ondotno načelništvo zadovoljno. V Go rici se Slovencem, a le vsled lastnih naporov, v šolskem oziru nekoliko boljše godi, kakor v Trstu. Da se prepreči raznorodovanje ondotnih otrok, ustanovljen je otroški vrtec v Pevmi blizu So-činega mosta. Tako se je otelo krog 40 slovenskih otrok. Vrtnarica je Karolina L a š i č. Goriško načelništvo je pohvalilo ta zavod. Isti namen je v življenje poklical: otroški vrtec v Podgori. Rodoljubnemu županstvu ondotnemu zvesto na strani stoji naša družba. Krog 70 otrok se lepo vzgaja v materinem jeziku. Z vspehom so rodoljubi zadovoljni. Ko omenjamo družbenih zavodov, za-molčati ne smemo človekoljubnega delovanja onih udov raznih naših podružnic, ki te zavode neposredno nadzorujejo in uspešno podpirajo. Tu pa nam je imenovati narodnega ženstv a, ki se je zbralo v svojih podružnicah v Trstu in Gorici, in uzorno izvrševalo svojo nalogo. Ženske podružnice so osobito Bkrbele, da so se praznovale božićnice in druge otroške veselice, pri katerih so otroci pokazali t, molitvijo, petjem in deklamovanjem svoj napredek in razveselili navzočno občinstvo, a tudi oni so bili razveseljen i, ker dobre roke slovenskih dam razdelile so jim obleke, jestvin in drugih primernih reči. Iz poročil ondotnih načelništev povzamemo, da so otroci tudi cerkveno praznovali začetek in sklep šolskega leta, imendan Nj. Veli* čanstev, blagdan družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da so v poletnem času hodili k sv. maši itd. „Iz tega se razvidi — smem si prilastiti besede Rojanskega poročila — da je bila vzgoja v našem zabavišču popolnoma po namenu družbe sv. Cirila in Metoda ter se lahko pričakuje, da že to prvo šolsko leto ne ostane brez blagodejnega, trajnega sadu." (Dobro, dobro !) Vodstvo je pospeševalo napravo p o-učnih in šolskih knjižnic, iz katerih si lahko družbeniki, kakor učenci izposojujejo primernega berila. Razdelilo je zopet letos večinoma ob jezikovnih mejah blizo 2000 molitvenih, šolskih, podučnih, zabavnih knjig, ki ob svojem času obrodč svoj sad. Ako k temu dodamo še razna učila in šolske p o-m o č k c, darove — mej katerim jo Katoliška Bukvama darovala 000 pisank in 100 prelepih podobic za obdarovanju pridnih šolskih otrok, kar tu hvaležno beležimo s posebno zahvalo — smemo reči, da je družba tudi v tem oziru dosegla svoj namen, izražen v § 2 svojih glavnih pravil. Isto velja o denarnih p o d p o r a h, ki jih je vodstvo po pretehtanju vseli okoliščin tu in tam dovoljevalo. Najtežavniše je delovanjo na K o r o š-k e m. Naši bratje prosijo, trkajo, mole-dovajo za katoliško in slovensko šolo, a dozdaj je zastonj vsak poskus. Naših 13 podružnic so namreč glasen protest zoper tak uk, ki ni osnovan na podlagi materinega jezika. Družbeniki naši — v velikej večini slovenski oratarji —^so neustrašljivi bojevniki za zaželeno šolo z materinščino kod učnim jezikom — in njihovi nazori bodo slednjič zmagali, ker slono na pravej pedagogiškej podlagi. Naša družba jim je za zdaj b primernimi knjigami pritekla na pomoč. V očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo šolsko mladino je vodstvo osnovalo „Knjižnico družbe sv,- Cirila in Metoda". Večkrat se je žo poskušalo dajati na svetlo tako zbirko primernih spisov, a iz raznih razlogov je to zastalo. Slavna „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" obrnila se je bila do nas, naj so mi, ker spajamo v svojoj družbi vse potrebne pogoje, lotimo tuceta podjetja. Vodstvo je pretresalo to resolucijo in — akopram si jo bilo v svesti, da bo v idoji vso lepšo vidi, nego je pa v dejanji, — vendar sklene vstreči tej želji, ter nadaljevati knjižnico. Zbog tega pa se je meseca avgusta 1889 v posebnej okrožnici štev 7H1 zglasilo pri vseh podružničnih načul- ništfih z vljudno prošnjo, naj bi v svojem okrožji poiskala takih poverjenikov, ki bi s požrtvovalno ljubeznijo hoteli prevzeti mzpečavanje društvenih spisov. V olajšanje tega posla dalo je natisniti posebne vpisne pole za knjižnico družbe sv. Cirila in Me_ toda ter jih poslalo vsem podružnicam. A žal! da uspeh dosedaj ni ugoden, kolikor se tiče skupička, ker družba si hoče zago-viti le založnih in upravnih troškov brez ozira na kak dobiček. Da bi to podjetje imolo še varnišo podlago, neko glavnico za izdavanje dobrih spisov, zaprosilo je vodstvo osobito iz tega obzira preslavni kranjski deželni zbor in veleslavni občinski svet deželnega stolnega mesta ljubljanskega. Ta dva visoka zastopa sta uslišala vodstveno prošnjo in slavni deželni odbor je naznanil z dopisom dne 20. decembra 1889 št. 9481 r da je visoki deželni zbor družbi dovolil za leto 1890 podpore 1000 gld. in slavni mestni magistrat z dopisom dne 13. marca 1890 št. 2170, da je občinski svet v isto svrho podelil 400 gld. v dveh obrokih. Vodstvo so je, potrdiv&i prejem hvaležno zahvalilo visokima korporacijama, ki tako blagodušno podpirata kulturni razvoj naroda slovenskega. (Slava, slava!) — Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda je narasla od lanske skupščine za dva snopiča. IV. njen zvezek opisuje slovenskej mladini „Junake" skoro zgolj slovenskega poko-lenja, može in žene, ki so se skazali junake ali junakinje ter so se borili in krv prelivali za »vero, dom, cesarja." (Konec prih.) K občnemu zboru „Deialskega podp. društva" v nedeljo, dne 5. t. m. došlo je zadostno število članov. Ob 4. uri popo-luuue odpre predsednik društva zborovanje. V svojem nagovoru navaja veliko sitnosti, koje je imel odbor s prenaredbo pravil v smislu obstoječih postav. Konečno je pa vztrajnost odborova premagala vse ovire. Predsednik omenja pohvalno društvenikov, ki so društvu ostali zvesti, dasi so svoje prispevke morali plačevati na dve strani (iemu društvu in c. kr. okrajnej blagajni). Konstatuje, da v financijelnem pogledu to leto za društvo ni bilo ugodno, na čemur je pa krivo veliko število slučajev bolezni. Po nagovoru predsednika vršila ae je takoj volitev novega odbora. In sicer so voljeni: Predsednikom : prof. M a t o M a n d i č. Odbor: Kalister Vekoslav, Gorup Jakob, Perhavec Jakob, Zitko Fr., Cotič Maks, Sla.jko Anton, Furlani Ljud., Polic Fran, Šmidt Drag., Ilervatin Miha, Čarga Fr., Lotrič Gregor, LoviŠček Franjo, Novak Indihar Fr., Kljun Anton, Vertovec Andrej, Prelc Josip, Lovrenčič Vincenc, Ma-carol Ivan, Krapeš Iv., Živio Matija. Namestniki : Može Peter, Kalister Ivan, Rep Anton, Grahor Miha, Prelc Franjo, Poljšak Miha. Pregledovalci računov: Pitamic Ivan, dr. Turna, Kikel Ivan. Sodniki : Renčelj Josip, Ster Valentin. — Po do-končanej volitvi in objavi nje vspeha zaključil je g. predsednik zborovanje s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja in udje so se navdušeno pridružili temu vzklicu. Pridodati nam je, da se je za društvene objave določil list „Edinost1*. Veselica „Trž. podp. društva" v spomin 10 letnega njega obstoja vršila se jo velečastno. Ne spominjamo se, da bi bili prostori v hotelu „Europa" A» kedaj tako natlačeno polni, nego so bili ta večer. Videli smo goste iz vse Tržaške okolice, z Goriškega in Istre. Predsednik društva, g. Kala n, pozdravil jo lepim nagovorom zbrano občinstvo. Osobito so nam ugajale njega besede ; „Gledalo bode, da živi z vsemi drugimi domačimi društvi v lepem sporazumljenji. Ljubimo so med seboj — to je in bode geslo našega društva ; ljubimo se med seboj, zakličom Vam tudi danes, pozdravljajoč Vas najprisrčneje!" Vse točke koje so proizvajali pevci bratskega „Del. podp. društva", tamburaši in dramatični odsek „Trž. Sokola", izvršile so se povsem častno. Posebno pohvalno nam je omenjati gledališčnih igralk, gospodičin: K o-balove in Furlani j eve. Tudi im- provizovani prizor „Liberalec41 ugajal je občinstvu. Nabrala se je lepa svt>u za družbo sv. Cirila in Metoda. Sklepajoč to kratko poročilo, želimo od srca, da društvo to raste in procvita. Tržaški msstni svet imel je predvče-rajšnem na večer svojo sejo. Dr. D o m-pieri jo poročal o vsprejemu deputacije, katera je odisla na Dunaj, da izroči Nj. Veličanstvu in dotičnim ministrom posebno spomenico, dotikajočo se onih naredb, koje bodo potrebne ob priliki odprave proste luke. Njeg. veličanstvo poslušalo je milostno govornika deputacije. Cesar je obljubil, da hoče natanjčno poizvedovati o željah mesta Tržaškega ; povdarjal je važnost naredb v pomoč avstro-ogerskemu Lloydu ter pristavil, da je železniško vprašanje jako komplikovano ter da je premagati obilo težkoč. Zatem je dr. Dom-pieri poročal o vsprejemu pri ministrih-Iz njega besedi posnamemo, da so odgovori visokih gospodov — osobito pa gospoda finančnega ministra — v članih deputacije vzbudili — malo upanja. — Po tem poročilu so obravnavali ob predlogu šolskega odseka in municipalne delegacije, da se osnuje na Greti na občinske stroške italijanski otroški vrt. Nabergoj se protivi temu predlogu trdeč, da je temu vrtu namen l-aznarodovati naše otroke na Greti. Predsednik ugovarja Nabergoju, Češ : ako bi stariši ne želeli, da se otroci uče italijanščine, ne bi pošiljali svoje dece v to šolo. Galerija je pritrjevala tem besedam. Na to piramidalno argumentovanje odgovorimo prihodnjič. Obravnava višjega državnega sodišča glede ugovora dr, Cofflerja, predsednika bivše „Pro Patrie44, da je ministerstvo notranjih poslov postopalo proti zakonitim naredbaui o zadrugah in društvih, bode dne 25. t. m. Tržaški listi bo objavili ugovorno opravičenje notranjega ministerstva glede svojega vedenja proti bivšemn društvu, proti kateremu se je vlada prav milo in prizanesljivo vedla ter spregledala več okolnosti, ki so zakrivile nemudni razpust; vendar pa do tega ni prišlo, dokler mera ni bila prepolna ter ho hoteli društveni kolovodje, prekoračivši društveni delokrog, celo imponovati istoj vladi, vedeč se proti njej prav osteutativno. Svaka sila do vremena. Češ. kr. žandarmerijski postaji odprli so dne 1. t. m. v Barkovljah in v Dragi (Voloski politiški okraj). Od SV. Jakoba se nam piše : Slovani so od nekdaj že ljubili petje, razlivali so v krasne narodne pesmi svoja čutila in želje. Ko črna noč polagoma ogrne vso naravo, zbero se vaški mladeniči pod domačo lipo, uberejo se lepodoneči glasovi; njih odmev se pa čuje daleč tja v noč. Očetom in materam prijetno igra src«*, ko pred hišo sedeči poslušajo krasni zbor in dekleta vaške odpirajo okna ter se v mesečnem svitu radujejo znanemu glasu; same še ž njimi tihoglasno zapojo ! V onej vasi v onoj soseski, kjer se ne Čuje petja, je mrtvo, žalostno in popotnik, ki bi v tihej noči se pred selom odpočil ne čujoč ni-kakega petja, bi mislil —ali v tej vasi ni fantov ali no znajo peti. Vrli okoličanski mladeniči v Kocolu in vsi drugi, ki stanujete v obližji sv. Jakoba, posebno tudi naši vrli slovenski delalci, stopite številno v snujoče se bralno in pevsko društvo. To društvo bode vam dušno ognjišče: tu se bodemo o prostih urah zbirali, vesele in tužne narodne prepevali — pogovarjali se bodemo in eden druzoga podučevali. Slovenec ljubi pošteno družbo, posebno naša mladina potrebuje duševno hrane, a tudi stari in krepki možak rad čuj o o tem in onem, kaj je po svetu novega. Kar bodete v društvenih večerih slišali, o tem se bodete tudi v družini pogovarjali ter širili nauke i dru-zega več. V vašem okraju zida se nova cerkev ; zdaj je torej čas, da se mladina nauči cerkvenega petja, da vam ne prevzamejo ptujci to, kar morete vi preskrbeti. Toraj na noge! zberite so v narodno kolo, da se pridružimo onim, kateri so že tako srečni, da so si ustanovili narodna ognjišča — narodna pevska in bralna društva. Naznanilo je pristop že lepo število narodnih delalcev; ne zamudite torej te ugodno prilike, saj bode vaša korist — vaša čast. Društvo bode napravljalo veselice — o zimskih večerih bodo poduČevalni razgovori in venec vsemu bode cerkveno in narodno petje. Voditeljstvo slovenske šole pri sv. Jakobu vabi vsacega, kateri želi upisati se v društvo, naj pride v soboto popoludne ali v nedeljo;!] zjutraj od 8. do 10. ure v šolsko poslopje. Od sv. Ivana pri Trstu se nam piše: Minolo je že nekaj tednov od pohoda vrlih „Adrijasev* v naš okraj. Dobro izvežbani in brojni zbor priredil nam je krasni po-poludan v narodnoj gostilni g. Vatovca. „Adrijaši" so prišli na vabilo Svctoivancev, da pripomorejo k vzbujenju dremajoče „Zore". Povabili so nas na delovanje v narodno kolo. Odlični narodnjak g. Negode je v lepem in krepkem govoru označil naše tužno politično stanje in bo „srčno zahvalil narodnim „Adrijašem1* za njih pohod, ter stavil je v izgled domačemu društvu. Prodsednik „Adrije", za vse dobro i Bveto navdušeni gospod Martelanc očrtal je nas položaj ter sklenil svoj govor z upom, da „Zora" še ni umrla, četudi dremlje! Da je mej nami dovolj navdušenih starih in mladih se ne more tajiti, saj je celo skromni zbor „Zorašev" dobro zapel par pesni, dasi brez pevovodje. Ni mogoče, da pok. Piana duh izgine iz naših src ; da je vse zamrlo, kar so naši prvaki od nekdaj že sejali. Ne; svetoivanskih zborov krepki glasi — slavnoznani basi ni so še utihnili. A da smo zaostali mej tem, ko po vsej okolici plamti, so drugi vzrok, kateri bi nam lahko pomagali in za nas veliko storili, ki pa so nas tužno zapustili. Ali mi se ne udarno, toliko narodne zavesti imamo še vedno — i ta pojde z nami v grob — da kar smo oni večer našim vrlim „Adrijašem44 zaprisegli, tudi izvršimo Slovan je rojen pevec; na dan toraj „Zoraši14 — vaše petje naj razodeva, da pri sv. Ivanu je Slovan doma. Drugi okoličani, druga bratska društva vas bodo obiskovali, v narodnem kolu se bodete bratili, navduševali. Pri narodnih veselicah v narodnih gostilnah se bodete zbirali in veselili. Toraj „Zora44, ustani ! Iz spodnje okolice se nain piše : Kakor doznajemo, ustanovili so te dni v Barkovljah „Žandarmerijsko okr. poveljništvo14. Napisi drugod po okolici, kjer so žandar-merijske postaje, so povsod v nemškem in slovenskem jeziku, a v Barkovljah ho po* stuvili nemško-italijanski napis, morda na voljo tamošnjemu „preustrojenomu Čiču14 ali drugim enakim ljudem. Nadejamo so, da Barkovljanski rodoljubi ukrenejo potrebno, da se odstrani ta nedostatnost.Veliko« število Barkovljanskih rodoljubov naj ne glodajo ne na desno ni na levo, ko gre za pravo narodno stvar ; stopiti je treba odločnejše na noge proti onim ljudem, ki so se kar zakleli, da uničejo Barkovljansko narodno tvrdnjavo! Tamošnji magiatratni uradnik (rodoljubi ga ne imenujejo drugače, ker neuiajo po ljudstvu izvoljenega župana) pridobil si jo s tamošnjim učite-Ijem-voditeljem krepko, sebi enako „delavno moč". Toda pomislita naj, da stoji nad magistratom druga višja oblast, katere se bodemo posluževali Barkovijani. Četudi znamo, zakaj se poučuje slovenski na tamošnjoj paralelki — četudi znamo, kako se je godilo pri upisovanju v tamošnjo ljudsko šolo — omenjat' .tam je „da solnce še ni šlo zadnjikrat za goro!" Iz Nabrežine ko nam piše: Dne 24. septembra prnznavala je naša občina in njena okolica veliko cerkveno slovesnost, katere so so posebno veselili nedolžni otroci. Bog daj, da bi jim bila v dušni prid. Tega dne namicč delil je naš pre-vzvišeni knezonadškof zakrament sv. birmo. Vas, posebno trg pred cerkvijo, bila je že 23. t. m. vsa v zastavah. Pri uhodu na glavni trg bil je postavljen prav Jrp slavolok na štirih stebrih; na vrhu bila sta dva napisa v deželnih in slovenskih barvali. Tudi pred cerkvijo bil je manjši slavolok z latinskim napisom in škofovskim znamenjem. Kaj lepo je bilo pa zvečer, ko je bil cel trg razsvitljen z mnogimi baloni v raznih barvah in umetnimi ognji, ki so ob enem na več mestih goreli. Naj-1 lepši prizer je bil pa ta, ko bo prikorakali na trg pred stanovanje knezonadskofa pevci, spremljani z bakljado. Tega dne, t. j. 23., došel je prevzvišeni knezonad-škof v našo občino okoli 6. ure popoludne Na meji glavarstva vsprejel ga je g. ees. kr. glavarstveni voditelj. V našej občini pa so pričakovali Njegovo prevzvišenost pri slavoloku č. g. vikar, g. župan h podžupani in mnogimi Btarešini, g. učitelj ho šolsko mladino in mnogo druzega občinstva. Po vsprejemu podal se je prevzv. knezonadškof in ž njim vsi v cerkev, ki je bila v resnici prav svatovsko opravljena. Da je pa cerkev tako krasno opravljena, je največ pripomogla občina sama, ki ne odreče nikdar svojo pomoči, kedar gre za povišanje božje časti. Tako jen. pr. pripomogla občina za napravo cerkvenega tlaka in stopnic, kar je stalo okoli 1000 gl., se 600 gl. ; za nakup dveh novih svil natih cerkvenih zastav, ki Btaneti čez 300 gl.. dala je občina 200 gl., naprava držaja iz litega železa pri cerkvenih stopnicah stane občino okoli 100 gld., itd. itd. Radovedni opazovalec je pa tudi spoznal ta dan, kakšnega duha je Nabrežina v narodnem obziru. Zraven mnogih cesarskih in deželnih zastav plapolalo je tudi veliko število slovenskih trobojnic. Naj opomnim še, da naše slavno županstvo in starešinstvo se tudi trudi ustanoviti v tukajšnjej občini obrtnijsko risarsko šolo za kamenoseke; pa ne laško, kakor v nekej drugoj občini, ampak — slovensko. (Prav tako ! Slava Vam ! Op. uredništva.) S Krasa se nam piše: Odlično načelo, ki je vodilo prvake omike vseh časov in v vseh narodih, da jo človek ona stvar na svetu, ki ima namen bližati se popolnosti, zvabilo je dne 2. t. m. v Na-brežino 19 učiteljev in učiteljic. Točno ob 10. uri predpoludne otvori društvcui prodsednik zborovanje, vzkliknivši navzočim: dobro došli! Kratek, a krepak, jasen in iskren ta pozdrav naj jamči, da se zavedamo svojega poklica. Seznanil je potem prisotne z vsobino dopisov, tičočih se od-nošajev z druzimi društvi, posebno še o zavezi in njenih, v slednjem času došlih nam poročilih. Zaveza, srce enih misli in enega duha v slovenskem učiteljstvu, se obrača do nas s prošnjo, kje bi bil najprimernejši kraj za prihodnjo zborovanje in mi smo se odloČili za Trst. Ali, da se razumemo, bratje goriškega okraja ! To se ni zgodilo iz sebičnosti, ampak s tem hočemo mi dati priliko zaveznikom iz Štajarske in Kranjske, da si ogledajo našo glavno mesto, ki jim pa gotovo več ponuja od male Gorico in jemaje v poštev željo, ki so jo bili posamezniki izrazili že v Celji. Z radostjo beležimo ta dan zborovanja v Nabrežini, ker hrani v sebi porod govornikov. Do sedaj ho je namreč bralo pisane referate, ali takrat smo se še bolj zanimali za predmet, kajti predavalo se je prosto in tako dobro, da je v resnici bilo na pravem mestu starostino čestitanje. Bog jim daj vrlih posnemovalcev! Izmoj nasvetov je vredno pomniti sklep, da bomo prihodnjo leto v maji slovesno praznovali, desetletnico društvenega obstanka, pa da do tedaj opišemo vsak učitelj svojo občino, kar bo gotovo znamenito delo v zemljepisu in zgodovini. Se jeden sklep je bil, toda komaj se upam ž njim pred svet in ta je: „da smo izrekli priznanje predsedniku „Zaveze", dr. T. Romih-u, ker je v „Popotniku14 tako čisto opral goriškega doktorja.44 S Pivke se nam pišo: Vsakemu bralcu jo manj ali več znano, koliko se jo prodi kratko dobo govorilo prodaji Hiatriške vode za mesto Tr*t; Koliko se je o trm pogajalo ljudi, od vseh strani klicalo, iz-praševalo in popirja popisalo, da ga jo bilo za en vo/. in kar so ljudje takrat izjavljali — braneči svoje pravice — je »edaj živo dokazano. Sedaj toraj povabimo Tržaško gospodo, naj pridejo gori in prepričali se bodo, videli na lastno oči, od kodi in koliko ljudstva Bistriško vodo rabi ; kako je kmet, po 0 ur oddaljen, siljen iti iskat vode, da so z njo okrepča, žejo pogasi, skuha in opere; videli bodo, koliko vode bi ostalo za deželane, ako bi jo oni nam odvzeli. Toda smolo rečem, da niti za Trst bi jo ne bilo dovelj, in nam bi pa kazalo od žeje poginiti. Toraj prosimo, ne stavljajte nam več nikakih ponudeb in ne kličite nas na pogajanja, kajti dokaz je tukaj, da voda, ki jo rabi ljud od Ka-stva do Divače in cela zgornja Pivka (gotovo do 30 tisuč v številu) se ne sme prodati iti po božjih, ni po človeških postavah. Zato pa bodi za vselej konec vašim namenom, da bi nam odvzeli to, kar nam je Bog dal, da su preživimo — Bistriško vodo. Trtna uš ali filoksera pokazala se je, kakor naznanja mestni magistrat, v vinogradih na Videli pri Trstu, radi česar objavlja ista oblastnija, da je v smislu § 4. zak. od 3. aprila 1875. št. 01 prepovedan izvoz iz Vrdelo trt, bilf, perja, kolov, sadnega drevja, gnoja, smeti, Bveže travo in sena, itd. Dovoljuje se le izvoz vina, tropin in svežega grozdja. Razpisanih jo devet štipendij iz ustanove bar. Drugotiua Roinelt, ustanovljenih v spomin stoletnega obstoja tvrdke Reyer & Schlik, namreč: pet štipendij letuih 300 gl. za alušatelje prava, medicine, politehniko, višjih trgovskih studij in obrtniško šole ; en štipendij letnih 150 gld. za dijake srednjih šol, dve stipendiji letnih 150 gl. za dijake mestnih šol in eden, I. 150 gl. za učiteljske pripravnike. Prošnje do 31. t. tu. pri borznej deputaciji. Za VI. župno cerkev se je nabralo radodarnih doneskov vkupe gl. 17,384.27. Delo pri novej cerkvi pridno napreduje. Sodaj se sicer stavi še podluga, ki bodo jako trdna; dolo si lohko ogleda vsakdo, čeprav je prostor ograjen z deskami. Ako hode trajalo sedanje suho vreme, bode šo v tekočem letu delo dovršeno do strehe. Potreba te cerkve za tako obširen okraj, kakoršon je Kadin, jo očitna, radi česar je le priporočati vernikom, da pomagajo podjetju z blagodarnimi darovi, da so hiša božja dovrši Bogu v čast in Tržaškemu mestu v kras. Tombola bila jo minolo nedeljo na dvorišču veliko vojašnico; prvo torpbolo je zadel nek dninar Veronese, drugo de-lalca I. M. Skrlj in Anton Spanger. Porotno sodišče v Gorici ee odpre dne 17. novembra t. 1. Materina žalost. 2G letna Katarina Babic jc v ječi nevarno zbolela, radi Česar so jo prenesli v bolnico, dokler ozdravi. V soboto obiskala jo jo neka ženska, ka-terej jo izročila v izgojo svojega otroka, zahtevajoč od nje pogojeno plačo. Obe ste se sprli in ona ženska je proti Babičevkiza-pretita, da joj vržo otroka na cesto. To je ubogo mater jako užalilo. Obupana vstala je v nedeljo zaleteč se proti oknu. da se vržo na ulico; ali dve postrežnici sti jo začasoma prijeli ter rešili. „Assicurazioni generali". Meseca septembra bo je predložilo 501 piodlogov za zavarovanju življenja v znesku 1,454.641 gld. 78 kr. ter se jo izdalo 448 polic v zavarovanem znesku gi. 1.349.591.78. Od 1. januvarija sem je bilo 4710 predlogov, v znesku gl 14,712.552.99 in znesek novih sprejetih zavarovanj ju gld. 12,789.963.29 razdeljenih v 4102 polic. Naznanjena škoda v teku to dobo znaša gold. 1,136.024.95. Dne 31. decembra 1889. zavarovanje življenja je znašalo: zavarovana svota gld. 11(5,904.648.39 glavnice in gl. 202.035*66 letne življenske rento na 46,926 poticah. Reservne premijo gld, j20,634.162 01. — Škoda plačana v letu 1889. znaša pri oddelku za zavarovanje življenja gl. 1 mil. 816.419 89 in izplačana odškodnina v vaeh oddelkih od osnovanja družbe (1831) znaša gld. 227,871.940,22. „Kmetovalca* 18. številka ima naslednjo vsebino : Zganjarski kotel ; Pripravljanje sadnega mošta ; Razne reči ; "Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice ; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbo kranjske. Popravek. V podlistku predzadnje številke bila sta naslednja tiskovna pogreška : V 2. koloni: „k začudenem" (mesto k „začudenemu"); v istej koloni : „pred kratkem prinesel nek dunajski nemški list" (mesto „pred kratkim, neki"). Gospod pisatelj nas prosi, da to popravimo. Gnspiiarskfl in trgovinske stvari. Deželna kmetijska šola, slov. oddelek, v Goriei sklene šolsko leto koncem meseca otobra in 17. novembra se začne nov dvoletni tečaj. Letos jo bilo na zavodu s početka 14 učencev ; med letom sta 2 zapustita zavod, tako da je do konca ostalo 12 rednih učencev, kateri so v vsakem oziru spolnovali svojo dolžnost. Gosp. voditelj nas zagotavlja, da ni imel, od kar podučuje na kmetijskih šolah, še tako pridnih učencev, kakor letos. Da dobijo mladenči v našem zavodu toliko glede na teorijo, kolikor glede na prakso prav dobro podlago, dokazuje nam to, da tisti, kateri prehajajo od tukaj na klosterneuburško šolo, kjer se zahteva za sprejem dovršitev spodnje gimnazije ali realke, dobro izhajajo. Lanska trojica t. j. gojenci Gombač, Trampuš in Kurner so pa prvo leto v Klostorneuburgu s prav dobrim uspehom dovršili. — Druga dva učenca pa, gg. Bratina in Grbec sta kot kmetijska opravnika, prvi pri pleme-nitej gospej Dorotka v Dubrovniku v Dalmaciji, drugi pa v Dobrem na grajščin-skem posestvu gosp, grofa Baguer-a, kder opravljata svoju službo v popolno zado-voljnesL gospodarjev. Vinogradi kmetijske šole so bile letos bogato obloženi se zdravim grozdjem (šola je pridelala na 1 oralu 124 D0 površja čez 40 hektolitrov vina, katero je v vsakem obziru prav dobro.) Žita in krompirja je bilo mnogo: tudi jesenski poljski pridelki obetajo dobro, da jih le ne zaduši sedanja suša. Drevesnira se je namnožila mud letom za 6600 cepljenih drevesc raznih vrst. V lilevu je zdaj 16 glav goveje živine večinoma belanskega plemena, namreč 7 krav, 4 junice, 2 bika, 1 bikič in par volov, v obče zares prav lepa živina, ka-koršno je veselje rediti v hlevu. Sploh jo zdaj cela šolska kmetija v takem redu, kakor se spodobi takemu zavodu — tako da sum dežela na njo ponosna biti. Zato priporočamo našim posestnikom, naj jo ogledajo, kedar pridejo v Gorico, saj najdejo rm njej marsikaj, kar jih bo ne samo zanimalo, ampak tudi iz-podbudilo k napredku. Šo topleje pa priporočamo kmečkim posestnikom, kateri imajo sinove, odmenjene za prihodnje gospodar ju'iloinaoi tu kmetijam, naj jih pošljejo par let šolat se na kmetijski zavod ; saj to stane malo, ne gledč na to, da je vzdrževanje po deželnih štipendijah olajšano, koristi pa lahko mnogo za celo življenje. Goriški „Gosp. List", Listnica uredništva. Dopisniku iz Ustje : Prijaviti nam morate Vafie celo iine, ako hoćete. da priobčimo. Kako ho pišete. sicer glutimo, ali to nam ne zadoSfa. Javna zahvala Podpisani izreka v imenu slavnega odbora tem potom najtoplejo hvalo „slavnemu voditeljstvu in vsem gg. članom pevskega društva v Sturjah, kakor tudi gg. glediščnim diletantom na njihovem skupnem sodelovanji pri „veselici", katero je priredila „podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in njeno okulico* dne 5. t. m. v Ajdovščini. Kličem ter želim mlademu društvu : čvrstvujte ! Napredujte v Vašem vzvišenem podjetju Vam v slavo, v oliko narodu in v probudo narodne zavesti v Pohublji. Podružnica sv. Cirila In Metoda za Ajdovščino in njeno okolico dne 6. okt. 1890. Fr. Dugulin, predsednik. Daje se na znanje vsem onim, koje bi utegnilo zanimati, da so na e. kr. za-sadisču v Pazinu na prodaj sadna drevesa, in sicer 2284 cepljenih jabolk; 833 „ hrušek; 2243 „ črešenj; 962 „ breskev; 500 pitanih lešnikov ; 157 višenj ; ■ 613 murv; 385 ci m bo ro v ; 220 m a rele. Vsa ta drevesa so cepljena, stara 4 do 5 let in stanejo za kmete po 10 kr., za premožnejše posestnike pa po 20 kr. vsako steblo. Pazin dne 4. oktobra 1890. C. kr. gozdarsko poverjeništvo 2—1 Fr. Dolenc 1. r. Pošilja blago doVro spravljeno ln poitnlne prosto! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejšo oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 50-37 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto Naznanilo. Podpisani je odprl v ulici Via NuOVa Št. 27, (Kalistrova hiša) prodajalnioo suknena in vsakovrstnega krojnega blaga in druzih podrobnosti za oprave in domaČo rabo. Priporoča se za obilen obisk iu obeta točno postrežbo pri ugodnih cenah. 4—4 S spoštovanjem : Ivan Milic. Zdravnik za zobć ■I PJl mmwm W via Dogana št. 2 5 — 13 ordinuje od 9. do 5. ure. čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu. JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži ti zalihi (skladišču) svu potrebne tiskanice i knjig« za crkvom urede. Otulii ima na prodaj aliedeće knjige: Kmetijsko berilo 7.« nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gonpodarjov v pouk ciena prije li© nvč. asila -IO tvrdo vozanu......n. HO Sodnijrtki obrazci sastavit H. Trnovec . . it. 90 Vilini Tel, prevod Cegnera......n. iO Ljudmila prevod .1 Ikebana.....n. tO Filip prevod Krizmanu.......n. tO Antigona prevod Krizmana......n. tO Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. tO Ove su knjigo jako prikladne za darove o praznicib zato ili »1. občinstvu preporučamo. ivod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o natučbu i dotični naslov (ad resu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Igranje na „Citre" poučuje v slovenskem, hrvatskem, nemškem in le deloma tudi v italijanskem jeziku. Več se izve v „Slovenski ljudski šoli* pri sv. Jakobu, Via ftiuliani, 2fi. A.BONNE krojač, 6-121 Corso Štev. 4. II. nadstropje izvršuje točno in po najnovejšem kroju oblaku za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvršnega sukna in druge stole, po jako ugodnih cenah. Pari« . Harmonium Fabrik Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglaScne in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja so lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva se gratis. Ta zavod izdelal jo v dobi I«. l«t blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 18 — "'0 To dokazuje najsijajnejfio zmožnost zavoda in njega reolnost. kelrtiv M o Melrov Varčjjive peči prenosljive Artusov sistoiu dobre za vsakovrstno kurjavo. To peči cilindrične zunaj narejene od jeklenih plofič, s pokrivalom, vrsticami in podlago od kovanega železa, znotraj se pa naha ja v njih cilinder visok kakor p«č sama. masiven, narejen iz trdne tvarino v debelosti, 55 milim.: ako ne jih vgrejo z zažganio kurjavo, razSirjajo po sobi od Itf—20 stopinj toplote. Za peč št. 1 ako se rabi tako oglje ali drva, upotrebi so od 12—15 kr. za veacih 10 ur neprenehalnega ognja. Za peč št. 2. trošok je od 21 — 25 kr. za enake dobo. — Cene tem pečem: 1 peč po pril. podobi s po-posebnim podnožjem št. l.f. 12.50; 1 peč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17.- Za vsak m. linearne cevi ni) kr. Za vsak komolou potreben 40 kr. Za ključ 40 kr. Za robčauto pripravo pri podnožju <50 kr. — Vso blago bo pošilja v notranje dežele prosto daca Z domačo boleto. Tvornica in zaloga v delalnici podpisanega IV AN-A A RT U SO kljuiarskega mojstra TRST — ulica Corso fit. 43. (Monte verde) - TRST Dunajska borsa t, 7. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih — „ v »rebru — — Zlata renta— — — — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — Delnice narodno banke — — — Kreditne delnice — — — — — London 10 lir uterlin--— — Francoski napoleondori — — — C. kr oekini — — ____ _ Nemške marke — — — — — - gld 87.5)5 88.4U l<)t>.6U lUl.iU . 67.-308 2o 112.50 8 88 5.33 f.5.^'/, Dunajske jn i Malo jih je še razstavno^ a I Glavni dobitek ^^ 9°'da a> vr' Žrebanje že 30. oktobra tega leta Srečke po 1 gld. Srečke a 1 gld. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Scliiff-3-9-6 mami, Igu. Neumann, Marco in Nigris. Lastnik pol. družtvo ,.Edinost". Izdajatelj in odgovorni uradnik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu