«w'. ViVW M p£?*V»V..><< ■’ , '•“ ’ ’ .'j - M. I ' <7 $*| ’ J j-; "; . ■>•: ;7;‘v ■!/' :'v Mm* mm tigg vlv- ►&»#£ ioM4 Abb. postale i grappo Cena 35 lir TRST, nedelja 11. decembra 1960 Leto XVI * Št. 296 (4759) Med hudimi demonstracijami v Oranu sta izgubila življenje dva Alžirca - «Ultrasi» so bili oboroženi s strelnim orožjem, Alžirci pa z noži, palicami in sekirami - Prevrnjeni goreči oklepni avtomobili po glavnih ulicah obeh mest - De Gaulle je v Cherchellu in Orleans-villu ponovil svojo tezo o mlžirski Alžiriji, ki jo brez Francije čaka smrt» - V Parizu pripisujejo velik pomen pojavu alžirskih protidemonstrantov, zlasti v Alžiru PARIZ, 10. — Bolj kot premiki samega de Gaulla, ki je danes opravil drugi dan svojega alžirskega obiska, se v Franciji in v vsem svetu spremljajo novice o novih neredih v Oranu in v Alžiru. Že ob 21. uri se je zvedelo, da tudi današnji dan ni šel mimo brez mrtvih, ranjenih in aretiranih in da se je položaj toliko poslabšal, da je morala vlada poseči po izrednih ukrepih tudi v sami Franciji. V Oranu so se po relativno mirni noči ob 10. uri dopoldne pojavili ultrasovski demonstranti v povorki, ki Je štela okrog dva tisoč o-seb. Demonstranti so zahtevali, da se zaprejo tudi tiste trgovine, ki so o-stale odprte kljub proglasitvi splošne stavke ultra-sovske organizacije. Že pred 12. uro so demonstranti napadli s kamenjem policijo in prevrnili več avtobusov, da bi onemogočili promet v okolici Trga Des Victoires. še pred tem pa so skupine demonstrantov odšle pred občinsko podjetje za plin in elektriko in razbile s kamenjem stekla dveh poslopij. DemonstrcnM so poskušali tudi vdreti v neki hotel, kar jim pa ni uspelo. Na ulicah so se tedaj pojavili še vojaki v borbenih opremah in zastražili alžirsko banko. V prvih popoldanskih urah se je nato položaj nekoliko umiril. V Alžiru pa so se začele demonstracije šele popoldne ob 15.30, Demonstranti so tudi v tem mestu metali kamenje na orožnike, ki so nato demonstrante napadli s solzilnimi bombami. V središču mesta je okrog 1500 demonstrantov zgradilo barikade, na katere so postavili francosko trobojnico. Tudi tu se je pojavila vojska, ki je zasedla županstvo. V Ul. Michelet so demonstranti, v skupinah po pet, metali steklenice napolnjene z bencinom na oklepne avtomobile, ki so na mnogih mestih blokirali ceste. Nato je v isti ulici policija ponovno zavrnila demonstrante in o-krog deset oseb ob ploskanju navzočih aretirala. Pozno popoldne so demonstracije nekoliko prenehale razen v središču mesta. Okrog 18. ure pa je okrog tri tisoč Alžircev priredilo protidemonstracijo. Zbrali so se v mestnem predelu Ruis-seau in odšli nato po Ulici Lyon. Prevrnili so nekaj avtomobilov, razbili več francoskih trgovin, metali kamenje na neko skladišče in poskušali zažgati neko postajo. Po tri četrt ure so alžirski demonstranti naleteli na policijo na konjih, ki je najprej postavila čez ulico švedske jezdece, da bi na ta način ogradila mestni predel Kasbah, kjer se začne francosko mesto. Policija je de- monstrante nato razpršila, V Oranu pa so se novi neredi začeli že zgodaj popoldne. Skupine Alžircev, ki so prihajale iz alžirskega predela mesta so se spopadle s francoskimi demonstranti. Kmalu se je zvedelo, da so neredi terjali prvo smrtno žrtev; zaradi hudih ran je izdihnil neki petnajstletni alžirski deček. Vmes je posegla vojska s policijo ter blokirala dohode v alžirski predel mesta. Poudarja se, da je to prvi primer v Oranu, ko so se na ulicah pojavili alžirski demonstranti. Med Alžirci je bilo tudi več ranjenih. Ravnatelj vladnega informacij-sKega urada v Alžiru je izjavil, da so bili francoski demonstranti oboroženi ter v alžirskem predelu mesta tudi streljali. Okrog dva tisoč Alžircev pa je bilo oboroženih s palicami, noži in sekirami; zbrali so se ob ro- , bu francoskega predela me- j sta. Med demonstracijami je nad mestom letelo več helikopterjev. Ob 21.45 uri je vojaško poveljstvo sporočilo, da sta med demonstracijami v O-ranu izgubila življenje še dva Alžirca, pripadnika «gi-banja alžirskih skrajnežev*, kot se izraža vojaško poročilo. Pozno popoldne je nato zavladal v alžirskem predelu mir. Pozneje se je zvedelo, da so oddelki ((Republikanskih varnostnih čet* okrog 16. ure prišli iz Tlem-cena in Ain - Tepouchenta, kjer je bil včeraj na obisku de Gaulle, in vdrle v alžirski predel. Vojaki teh čet so metali solzilne bombe in razorožili več Alžircev, ki pa so vendarle zažgali neki vojaški jeep. Nato se je slišal kratek rafal, za katerega so nato vojaške oblasti sporočile, da je šlo za »urejevanje računov* baje med »skupinami tekmecev* in da je pri tem prišlo do dveh smrtnih primerov. Hkrati pa je nekaj mladincev iz središča Orana poskušalo vdreti v alžirski predel, toda policija jih je zavrnila. Tako v Oranu kot v Alžiru je vreme deževno. Število francoskih demonstrantov v Alžiru cenijo na štiri do pet tisoč oseb oboroženih s palicami in z očmi zaščitenimi z debelimi naočniki proti solzilnim plinom. Med demonstranti je krožilo geslo; »Poskušajte ločiti vojsko od policije.* Dopisnik AFP je takole opisal prizor, ki ga je videl okrog 12.30 ure v Alžiru: Oklepnim avtomobilom ni uspelo podreti barikade demonstrantov, ki so jo zgradili iz sedmih avtomobilov na vogalu ulic Albert in Victor Hugo. Dramatičnost prizora se je še bolj pove-čala, ko so demonstranti zažgali neki avto, ki je nato dolgo gorel sredi ulice. Zdi (Nadaljevanje na S. strani) Politika gen. vladnega komisarja dr. G. Palamare do nas Slovencev Prizor z glavne ulice v Alžiru med spopadi policije z ultrasovskimi demonstranti: dva tanka, s katerima poskušajo policaji razpršiti skupino demonstrantov •iiiiiiiiiaiiaaiitiiiiiiiiBiiiaBiiiiiii*iiii*i>i>a>>>*i*«iin*i>iii*iiii>iiiiiiiii>iiiiiifiiiiiiiitiaii«aiiaiiiaaiaiižuiiutiaaiaiiiaaiaiiiigiiaiiiiiiiiiiaiiit«ii«iiiiiiiiiiiifiiamiiiiiiiiiiiiia«>i*viatiiiiiiiaiiaiiiaii>fiiiitiii«iiiiiiuiuiitiiiiiiaiiiaiiiatiiiiiiiiiii«aattiiifciiii«ii«aiiii«i««atMBit«iiaiiiiiiiiiiuaiBaiiaiiiii«iiiiii«iiiiiiinaaaiiiaiaM» Drugi dan de Gaullovega obiska v Alžiriji med demonstracijami v Oranu in Alžiru V Orleansvillu in Cherchellu so nastopili Alžirci proti ultrasom z vzkliki ^Alžirija je alžirska! In vendar bi prisegel, da je krmilo pravo! Slovenci v Italiji smo Pozdravili obisk jugoslovanskega zunanjega thinistra v Rimu. Od te-jfa smo pričakovali poglobitev že itak dobrih odnosov med obema sosednima državama in smo upa-j1 ^ še računamo, da bo ta obisk imel za nujno poledico tudi izboljšanje j“lvljenjskih pogojev za na-0 manjšino, zlasti z izvajanjem ustavnih določb in Podpisov Posebnega statu-a- Znano je namreč, da se slabo ravnanje z manjšinami odraža na odnose med državami. Zato nas je zopet nepristno zadela vest o odlo-kvi tržaškega sodišča, ko Je zavrnilo uporabo člena • Posebnega statuta glede “Porabe slovenščine v odnosu s sodnimi oblastmi in Potrdilo veljavnost fašistič-mb zakonov o prepovedi r&be^ slovenskega jezika na ?°dišču. Temu ukrepu se Je Pridružil oblastni odlok 0 razlastitvi slovenske ^nlje za nadaljnje nase-j®vanje beguncev — žrtev šovinistične propagande in m z nameni, da se tako še nadaljuje spreminjanje etilnega lica slovenske zem-Je' Na zasedanju novo iz-oijenega pokrajinskega veta je bila odklonjena r^teva, da se slovenski v°ljeni svetovalci izraža-0 v svojem materinskem J^iku. J^rona ukrepov, naperje-v,n proti življenjskim pra-‘cam slovenskega življa, fr ie nedvomno v rimani listu «Paese — sera* Javljeni fac-simile in be-/■“ilo pisma, ki ga je godalni vladni komisar dr. g ’ Palamara poslal pred-dstvu vlade, zunanjemu fOkiistrstvu in ministrstvu Prosveto. V tem pismu n^hi komisar še enkrat Odarja, razloge, ki na-.rfntujejo priznanju jugo-.. Vanskih univerzitetnih •aslovov. ®P°četka nismo verjeli s tu Omskega lista, ker ■Uin namreč ®e v SP°" Sla Palamarovo pismo bilo ne!TlU državnemu pravd-lia V ^rst11 0 pravni ve-**osti določb londonske- * Memoranduma. Toda za-tuan sm° cakali uradni de-ga 8eneralnega vladne- komisarja dr Palamare. sta ^ pravi najvišji pred-Vr>ik izvršne zakonodaj-*em? sti na Tržaškem o-v svojem dopisu? V prvi vrsti ponavlja argumente, ki so nam predobro znani iz časov fašističnega režima, ko je le-ta hotel preprečiti sleherno povezavo našega ljudstva z matičnim narodom. V svojem dopisu ponavlja generalni vladni komisar te razloge za nepriznanje jugoslovanskih diplom in trdi še, da bi se s tem povečal odtok slovenskih visokošol-cev na Jugoslovanske univerze, kar bi imelo za nujno posledico, da bi se povečalo število slovenskih izobražencev na Tržaškem. Glavno pa, kar teži in skrbi generalnega vladnega komisarja, so praktične posledice, ki bi jih imelo povečano število slovenskih izobražencev na izvajanje določb Posebnega statuta londonskega Memoranduma. Jutri, pravi dr. Pala-mara, bodo Slovenci iz praktičnih razlogov zahtevali uporabo slovenščine v javnih in sodnih uradih, pri izpitih za izvajanje poklicev in pri javnih natečajih. To njegovo stališče pa je v nasprotju med drugim tudi z določbami Posebnega statuta, ki zagotavljajo vsakemu Slovencu kot takemu pravico do rabe svojega materinega jezika. Taka politika, ki jo odločno ne odklanjamo samo od danes, je ustvarila člene 122 in 137 kazenskega in civilnega postopnika. Generalni vladni komisar bi hotel pač doseči tako stanje, po katerem ne bi bilo več Slovencev, ki bi, po njegovem pojmovanju, imeli pravico rabiti svoj jezik razen v posameznih redkih primerih, kakor sam zatrjuje v svojem pismu, ko hočejo poklicni politiki namerno izzvati incidente. Nič manj presenetljivo ni njegovo stališče o značaju siovenske šole. Zlasti huda bi bila, pravi v pismu, posledica v šolah s slovenskim učnim jezikom, če bi šolniki diplomirali na jugoslovanskih univerzah. V tem primeru, tako trdi generalni vladni komisar, «ne b: bile srednje šole s slovenskim jezikom več italijanske šole z edino razliko učnega jezika*. To se pravi, da bi bila slovenska šola dejansko italijanska šola z italijanskim duhom in le pc besedi, torej formalno, slovenska. Vsekakor je dr. Palamara tako enkrat odkrito izpovedal svoje načel- no gledanje do slovenske šole in nam dal ključ za razumevanje marsikaterega ukrepa na škodo šole in našega življenja nasploh, ki nam je ostal do sedaj nepojasnjen. Toda mi Slovenci se ne moremo sprijazniti s tako šolo in ne bomo nanjo pristali. Nasprotno, tako šolo odločno odklanjamo, ker se zavedamo, da narodna manjšina živi in še razvija le kolikor lahko uživa vse kulturne vrednote svojega naroda. To načelo je sprejela tudi vlada, ko je podpisala londonski Memorandum, ki med drugim določa, da učni programi manjšinskih šol ne smejo «biti obrnjeni v smeri, ki bi nasprotovala narodnemu značaju učencev*. V svojem pismu je generalni vladni komisar zavzel stališče do bistvenih življenjskih vprašanj slovenske narodne manjšine in tako jasno nakazal, kako misli v nadaljevanju svoje dosedanje politike izvajati zaključke zadnjih rimskih dogovorov in še po' reševati bogato m? ko problematiko, ki č' .tali-jansko državo in njegove zastopnike na svojo rešitev z aplikacijo ustavnih načel in določb Posebnega statuta. Zgodovina nas uči, da so šovinistični elementi poskušali vedno preprečiti zfcjiža-nje med obema narodoma. Ko je bil končno proti njihovi volji dosežen londonski sporazum, je takratni tržaški župan kot glasnik in vodja krajevnega šovinizma in revanšizma javno oznanil na vse strani, da bodo z vsemi sredstvi in ob vsaki priliki skušali sabotirati izvajanje doseženih dogovorov. Vse to zaporedje dogodkov zadnjega časa, ki smo ga citirali, dokazuje, da so te sile še vedno na delu. Sovražniki politike sporazumevanja in mirnega sožitja med obema tu živečima narodoma še vedno sedijo na odgovornih državnih mestih. Ako ne spremenijo svoje dosedanje politike, prevzemajo zanjo pred italijansko demokratično javnostjo in pred nami Slovenci vso zgodovinsko odgovornost- Slovenska kulturno-gospodarska zveza decembra ■ sw-'11 w w Problem naglega naraščanja prebivalstva na svetu Sedem dni v svetu 11. decenAnf 19®® ALI VEŠ... — da so tudi Belgijci odstopili Zahodni Nemčiji nekaj tvojo zemlje za vojaška op°-rišča, kot sta to storili Fr«'1* cija in Španija. Toda toni-mivo je, da so Belgijci odstopili Nemcem vežbališče v Arendoncku, kjer so nacist1 Zeta 1944 pri umika postrelili eku-pino Belgijcev in k)er so pozneje Belgijci ir tvora nemških nacistov postavi1 spomenik. Ni izključeno, bodo Nemci ta spomenik se' daj zrušili... • ■ *#* — d« Je neka revij« T predpripravah za prihodnje praznike svojim bralcem «° krila*, da je za poslušanj® Beethovnovih skladb najpr1' mernejše vino — črni burgun. dec, za poslušanje Schumannovih skladb je najprimer-nejše belo rensko vino, z® Mozartov« skladbe se Pr,P° roča šampanjec, za Bachove skladbe pa bordoiska vina. Aktualni portreti Kljub naporom indijskih oblasti še vedno na milijone stradajočih na svetu tako naglo povečala, da bo vsakemu Zemljanu zagotovljen minimum. In sedaj, ko smo ob koncu leta 1960, podatki Združenih narodov pravijo, da dve tretjini ljudi na svetu gre zvečer s praznim želodcem k počitku. Ti suhi, toda zelo zgovorni podatki so nas navedli, da obdelamo enega najtežjih problemov velike, toda tako slabo razvite dežele, kakršna je Indija. Dolga dolga desetletja je civilizirana Anglija vladala tej ogromni deželi in jo pred obilnim desetletjem morala zapustiti. 2al pa jo je Anglija zapustila malone takšno, tako zaostalo, kot jo je bila zasedla. 360 milijonov ljudi te ogromne prihodno bogate, toda nerazvite dežele živi v razmerah, ki zaskrbljujejo ne le indijsko osrednjo in pokrajinsko vlado, pač pa ves svet. Po uspelem prvem petletnem načrtu se je Indija sicer nekoliko premaknila naprej, drugi njen petletni načrt predvideva še nadaljnji korak dalje, toda vse to bolj malo zaleže, kajti razmnoževanje njenega prebivalstva je tolikšno, da vsi uspehi v poljedelstvu kaj malo zaležejo in da bo Indija morala še dolgo, dolgo uvažati ogromne količine prehrambenega blaga, kajti sicer bi na milijone njenih ljudi na leto umrlo od lakote. Vzrok temu so skrajna zaostalost in zamujena stoletji, ko je Indija bila za kolonialne oblasti le dežela surovin in cenene delovne sile. Ni bilo šol, ni bilo industrije, indijska bogastva so bila le vir bogatitve tujih ekspldatatorjev, ki so_ v gospodarstvo dežele vložili le toliko, da so iz dežele čimveč izčrpali. V kolikšni zaostalosti so Angleži zapustili Indijo, nam najbolj drastično pove zgodovina tako imenovanih «ne-dotakljivih*. Ce pri nas nekomu rečemo, da je »nedotakljiv*, mislimo pri tem, da spada v vrsto tistih, ki morejo in smejo vse. V Indiji pa so »nedotakljivi* tisti, ki so druga skrajnost naših »nedotakljivih*. In teh je v Indiji 55 milijonov. Hinduizem uči, da sam dotik »nedotakljivih* prinese verniku nesrečo v onstranskem življenju. Hinduizem nadalje predpisuje »nedotakljivim*, da smejo stopiti v hišo ne vzravnani, pač pa po vseh štirih. »Nedotakljivi* smejo opravljati le ona dela, ki se morejo opravljati na kolenih. Celo sama senca »nedotakljivih* prinaša nesrečo.., Proti tem verskim učenjem in predsodkom so se začeli boriti sicer že pred približno sto leti, ko je bengalski braman Sasipodi Bandatadjaja začel svoje veliko poslanstvo, da bi to zaničevano množico dvignil na raven ostalih državljanov. Pozneje so se s tem problemom ukvarjali tudi ftih ukrepih, ki veliko obetajo. Toda dejansko stanje je še daleč od tega, da bi o tem vprašanju mogli reči, da je na poti likvidacije. Verski predsodki so namreč v Indiji še tako globoki, da večina zakonov, ki so v nasprotju s temi predsodki, o-stane le na papirju. Posledica tega je, da ti ljudje žive strahotno siromašno življenje, hkrati pa da niti ne producirajo, ker jim povsod zapirajo vrata. To se dogaja celo v državnih ustanovah, v občinskih upravah, ki se jih skušajo iznebiti. V samem New Delhiju so hoteli tem ljudem pomagati s tem, da jim je mestna občina brezplačno dodelila zemljišče, da bi na njem postavili svoje domove. Ne gre, seveda, za stanovanj- UU XI tu Ulil je sher nesramno duhovit, j* je zvedel, da se je D«&»" Reynolds omožila, je ozkli nil; «Kdo naj bi bil tega o° vesel koj jaz. S tem si f hranim 25 milijonov na I® 1 kar sem moral dajati ta 0 mente.s — da je novega predse^ nika ZDA Kennedyja verje no najbolj duhovito oz"?el,. zahodnonemški list *y . am Sonntag*, ki je z«P15 / «V mladega ameriškega Pre sednika Kennedvja svet vl«8_ mnoge in najrazličnejše pe. V Moskvi upajo, da pomirljiv, v Bonnu, da nepomirljiv. Indijci P« IL vijo, da bo tako eno drugo, pač tako, kot _b“' K trebno. Siromaki pričak je, da jim bo dal kruha, gataši pa so prepričani, ne bo od njih zahteval, bi vse to plačali oni.* — da je bil znani e^sc*0. trični slikar španskega P rekla Salvador Dali dolo° za uradnega slikarja PaP “ Janeza XXIII. Zdi se, da » za to vse «kvalifikacije», lahko sklepamo iz sle . njegove izjave: «Brez 11 ^ sejskega mila ne vnorein.0f((ir-stvar jati nabožnega s‘ . stva. Nič ni na svetu ta kar bi moglo bolje sim zirati misticizem kot Je ^ latinasta snov. Marsejsko lo, zaradi svoje popolne . bične oblike, predstavlja ^ bolj popoln mistični P met.* — da novemu predseduj ZDA verjetno prija novi ^ ložaj. V enem mesecu P° ,)0. litvah se je zredil za 4 grame in pol. Ce bi »m ^ naprej, bi se do konca p, jega mandata (4 leta) ^ ko zredil. Gotovo pa j.®’ ja. se je tako naglo zredil to, ker je v času y° kampanje močno shujša . * * * i- — da terjajo na let0 ^ na neurja, potresi in P° 0 ni prirodni pojavi tisoč žrtev. Do tega z ka je prišla neka Par statistična ustanova. „ Ala"8 — da je pisatelj« ,Jo-Patona, avtorja romana či, ljubljena zemlja* 0 jujno govi vrnitvi iz ZDA v rj. Afriko, čakalo dokaj ne ^ jetno presenečenje. tališču sta ga čakala policijska agenta in d"*, vzela potni list. Pisafe h jj. je hkrati tudi predsedni^^ beralne stranke, je v j0. zbiral sredstva za borbo ^ ti rasni diskriminaciji v noafriški uniji. * * * , Yg$iO — da bo japonska PT tj/ nica Tokio, ki jc \t- mesto na svetu, prihodnl -j to štela — brez pfe“fn[(.<0, — 10 milijonov prebiva ^ Sicer pa je Japonska P°et0 vilu prebivalstva na P t0. mestu na svetu in sice ^ koj za Kitajsko, IndiJ°> » in ZDA. Ste je 93 mM° in pol prebivalcev. * * * g&o — da je zahodnone^-.j podjetje Siemens "ajmjiji' podjetje v Zahodni N „»• Šteje 188.000 delavcev in ^ meščencev. Takoj za gi podjetjem je KrupP°v0,teoi šteje 106.000 delavcev, ie-je Daimler-Benz z 90.0°“ jj lavci, nato Mannesman šteje 79.000 delavcev, »*,»( peto je podjetje “^°,e)aV' gen*, ki šteje 60.000 cev. #** 0, — da je Donald (( ki je star 55 let, ie ° 6® otrok. Računa, da i' ^ s sedanjimi in novimi ^ mi imel 100 — sprede ostarel«. *** hčin< — da je uprava oo 0 ga pokopališča v SprinS 0 v ameriški državi Mas5 setts odklonila pogre ne nekega ameriškega ka, ki je svojo zen0IT„r8'', ljal iz Južne Koreje. 1 P (jr je ta svoj ukrep «UP\ gT la», ker da Korejka P lopolta... *** -fit® — da so delavci plastičnih mas v S. &a di Brugherio prišli v ,, o’ na delo zaman. V torka na sredo so ne sjf taborišče v Thgsvillu in ga strogo izolirali, je zaradi trpinčenja umrl prav tako aretirani in zaprti podpredsednik kongo-šk ega senata Okito. Ko so polkovnika Mobutuja, ki je ukazal aretirati Lumumbo in njegove pristaše in dopustil, da so jih trpinčili in mučili, novinarji vprašali o njihovem zdravstvenem stanju, je cinično nesramno odgovoril: »Bil je v rokah vojakov Kaj ste vendar pričakovali?» Ker Egipt in Sudan ostro obsojata, tako kot ves civilizirani svet, to zločinsko ravnanje, je Mobutu zagrozil, da bo ukazal prekiniti tok dveh pomembnih pritokov Nila, če bi ZAR in Sudan pomagala Lumumbi zvestim pristašem v Stan-levoillu v vzhodni pokrajini, ki je — kot rečeno — n rokah pristašev predsednika vlade. Combe, predsednik pokrajine Katange, pa je odpotoval v Belgijo, kjer je izjavil, da bo izdala njegova pokrajina svoj lastni denar; s poročnim darilom pa se je hotel prikupiti belgijskemu kralju, da bi začel s pripravami priznanja Katange za neodvisno državo. Toda belgijski zunanji minister je odločno zanikal možnost takega belgijskega pristanka. Zanimivo je pri tem stališče indijskega predsednika vlade, Nehruja, ki je v mnogih izjavah obsodil sedanje stanje in krivce zanj, vendar pa je izjavil glede možnosti umika čet OZN iz Konga: «Ce bi te čete zapustile Kongo, bi bila posledica državljanska vojna najslabše vrste in verjetno tudi tuja intervencija.» Francija-Alžirija De Gaullova vlada je prejšnji teden dokončno sklenila, du bo referendum za rešitev alžirskega vprašanja 2. januarja prihodnjega leta. Rok je zelo kratek in de Gaulle je v petek že odpotoval na svoj šestdnevni obisk v Alžirijo, od katerega si obeta psihološko ziraao nad «ultra-si.» Toda že prvi dan obiska je potekel verjetno v hujših neredih kot je pričakoval zlasti v obeh največjih mestih, v Oranu in Alžiru. Vendar pa v Parizu z zadovoljstvom ugotavljajo,- vojska se tokrat ni dala premamiti in o-stala je zvesta predsedniku republike. O poteku drugega dne njegovega obiska pa poročamo med današnjimi dnevnimi vestmi. Najvažnejše vprašanje pa je vsekakor, v cem je bistvo referenduma. Glede odgovora nanj ni nikakršnih bistvenih novic: referendum bodo izvedli brez sodelovanja in proti pristanku alžirske o-svobodilne fronte sami Francozi. Minister za informacije začasne alžirske vlade je v petek to ponovno povedal in tudi vodstvo Komunistične partije Francije takemu referendumu nasprotuje. Ze sedaj je torej jasno, da z januarskim referendumom alžirskega vprašanja ne bo mod reš ti. Besedilo osnutka zakona, o katerem bodo volivci lahko na referendumu glasovali z «da» ali «ne» sicer uradno še ni znano, kljub temu pa je bila njegova vsebina skoraj v celoti «neuradno» že objavljena. Ze sam naslov zakona je tak, da zelo mnogo obeta in se glasi: eZakon o samoodločbi alžirskega prebivalstva in o organizaciji javne oblasti pred samoodločbo*. Sestavljen pa je samo iz dveh členov. Prvi člen poudarja predvsem: *Ko bodo varnostni pogoji v Alžiriji dovolili obnovo javnih svoboščin, bo alžirsko prebivalstvo povedalo s splošnimi in neposrednimi volitvami, kakšna naj bo politična usoda v odnosu do francoske republike. Sklepi, ki bodo mogoče sprejeti s samoodločbo, bodo predloženi francoskemu prebivalstvu v skladu z ustavnimi določbami.* Drugi člen, ki se tiče organizacije začasne oblasti, se glasi,- »Do izvedbe samoodločbe bo organizacija javne oblasti v Alžiriji na podlagi odlokov vlade pod naslednjimi pogoji; a) alžirskemu (Nadaljevanje na 8. strani) | Medtem ko se v OZN pred Varnostnim svetom nadaljuje razprava o Kongu v zvezi z nasilno aretacij o Lumumbe, izvajajo Mo butujeve vojaške tolpe v deželi teror nad pristaši bivšega predsednika vlade. Na sliki: beli belgijski častnik zvija roko črnskemu demonstrantu uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Napovedi strokovnjakov F AO glede zagotovitve življenjskega minimuna vsem ljudem, se niso uresničile - Drastičen primer «nedotakljivih» Nedelj«, 11. 1»«» Radio Trst A 8.30: PoSlušali boste. . od nedelje do nedelje na naSem valu; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slove,iske pesmi; 11.30: Oddaja za najmlajše; nato beneška fantazija; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30: Sedem dm v svetu; 14.45: Vokalni kvartet iz Ljubljane; 15.00: Godalni orkestri; 15.20: Tržaški mandolinskl ansambel; 15.40 Jam-«e»sion, razmotriva-nja o Jazzu; 16 00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Iz italijanskega glasbenega sveta; 19.15: Izbor melodij iz operete »Grof Luksemburški*; 20.00; Šport; 20.30: Orkestra Alfred Soholz in Giannl Fallabrlno; 2100: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30: Schubert: kvar- tet v d-molu; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23 00: Glasba iž davnih časov. Trst 7.15: Kmetijsko življenje v deželi; 9.30: Danes na stadionih; 14.30: *I1 fogolar* (Ognjišče). Koper 7 15: Jutranja glasba; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobo jutro vam bodo zapeli tn zaigrali: 9.00: Naša reportaža; 9.13: Zabavni zvoki; 9.45: Marjana Deržaj; 10.00; Prenos RL; 10.30: Odlomki iz oper; 11.15: Bolgarske l>udske pesmi tn plesi; 12.1o: Glasba za vas; 12.35: Tedenski zunanjepolitični pregled, 12.50- Glasba za vas; 13.30: Posebr.i kiajt >n ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Poje kvinte' »Kranjčani*; 15.30: Trideset minut z velikim revijskimi orkestri; 16.00: Pre- nos RiL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbeni Intermez- zo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Pltsna glasba; 22.55: Plesna glasba. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.1j: Skladbe za godalni orkester; 8.50: 21vljenje na poljih; 11.15: Giuseppe Negroni; 13.30: lz Sofije prenos nogometne tek- riši... — Vlado Valenčak: Spet k partizanom; 10.30: Rado Simoniti: Pesmi za glas tn orkester; 10.45: Melodije za razvedrilo; 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.45: Koncert pr,i vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30. Kar radi poslušate; 16.00: Humoreska tega tedna — Herbert Harris; Po tepuh in milijonar; 16.20: Za nedeljsko popoldne; 16.40: Športna nedelja; 17.10: Peli so jih mati moja...; 17.30: Radijska igra; 18.36: George Gersh-vviln: Rapsodija v modrem: 18.46: Pesmice Slavka Avsenika, Borisa Franka in Borisa Kovačiča; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20.50: Zabavni trio Plerre Dorsey; 21.00: O Verdiju in njegovem delu; 22.15: Ples ob radijskem spre jemniku; 23.05: Nočni koncert Ital. televizija 10.15: TV za kmetovalce; 15.30: Direktni prenos iz športnih dogodkov; 17.30: TV za oiruke; 18.30: Dnevnik; 18.50: Registriran prenos športne tekme; 19.40: Luksusna krojacm-ca — (Detektivka); 20.10: K,-noselekcija; 20.30: Dnevnik; 21.05: Donizettt »Hči regimenta*, na koncu športna nedelja in dnevnik. Ponedeljek, 12. decembra 1>M 13.00: 'IV šola; 17.00: Pro1 gram za otroke; 18.00: Tvoja pri-nodnost; 18.30: Dnevnik; 18.45: Hnšno udobje; 19.05: Podoba igralca: Jose Ferrer; 19.55: Pro-s,i tu; 20.05: Šport; 20.30; Dnevnik; 21.05: Italijani na Severnem tečaju; 21.55: Film me-seia: «Z.zeti v miru* (Zam-pa); 23.30: Dnevnik, Jug. televizija Ljubljana 9 30: Kmetijska oddaja; 10.00: Serijski film »Las-sie»; Popoldne prenos športnega dogodka; 18.30: Plesna šola. t^eograd 20.00: Sedem dni; 20.30: »Človek s proge* — poljski igrani film. Ponedeljek, 12. decembra KM Zagreb 19.00: TV pregled. Beograd 19.25: Znanost in tehnika; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled, 20.30; »Balada o mesecu potepuhu* TV drama — prenos. ivi» so staknili nekje poginulo Štirje indijski «nedotaklj se je ta vsota iz leta v leto večala in v zadnjem proračunskem letu dosegla 10 milijonov rupij. V minulem petletnem načrtu se je za izboljšanje razmer teh nesrečnežev vložilo 60 milijonov rupij, drugi petletni indijski načrt pa predvideva že 260 milijonov rupij v ta namen. Po zadnjih uradnih statističnih podatkih je v Indiji zaposlenih v industriji že okoli 200.000 delavcev in nameščencev, ki izhajajo iž vrst »nedotakljivih*. V dolnjem domu vseindijskega parlamenta je bilo z zakonom zagotovljenih 76 mest od skupnih 500 predstavnikom »nedotakljivih*. V skupščinah zveznih držav Indije pa je bilo »nedotakljivim* rezerviranih 470 od 3177 mandatov, V vseh U-stanovah, podjetjih in šolah pa je »nedotakljivim* z zakonom zagotovljenih 16 odstotkov mest. Kot vidimo, so se težnje prvih pobornikov enakopravnosti v Indiji v novejšem času konkretizirale v števil- ske hiše v našem smislu besede, pač pa za skromna bivališča iz blata in slame, ki naj bi si jih »nedotakljivi* zgradili na darovanem zemljišču. Toda poznavalci tukajšnjih razmer pravijo, da občinska uprava v New Delhiju ni tega zemljišča odstopila »nedotakljivim* zato. da bi jim pomagala, pač pa zato, da bi jih izrinila iz središča mesta, jih izolirala, ker da so meščanom na poti. In v3e zlo tega problema ni le v tem, da je te množice zaradi znanih predsodkov težko vključiti v produktivno skupnost, pač pa v tem, da se ti »nedotakljivi* izredno naglo množijo. Sestradane družine »nedotakljivih* so najštevilnejše in čeprav je smrtnost otrok »nedotakljivih* izredno visoka, je iz leta v leto »nedotakljivih* na milijone več. To se pravi, da je vsako leto v Indiji na milijone in milijone lačnih ust, ki se zelo redko morejo vriniti v proizvodnjo, ker jih povsod lijard za oboroževanje, vtem ko se države, kakršna je Indija, borijo za goli obstanek, se upravičeno vprašujemo. ali ne bo problem prenaseljenosti Indije in nekaterih drugih azijskih dežel, v kratkem problem ne le azijske celine, pač pa sveta, Organizacija FAO, ki smo jo začetka omenili, je za letošnje leto obljubljala dovolj kruha vsem ljudem. Sedaj, ko smo tik pred koncem tega roka, pa vidimo da je samo v Indiji na desetine milijonov živih bitij, ki so kljub ogromnim naporom indijskih oblasti še povsem nepreskrbljeni, brez minimuma za goli obstanek. In kar velja glede podhranjenosti za Indijo, v večji ali manjši meri velja za velik del vzhodnoazijskih dežel ter tudi za Bližnji vzhod, malone za vse zaostale dežele na svetu, za katere pa velja celo še ta negativna okolnost, da se njih prebivalstvo razmeroma mnogo hitreje množi kot prebivalstvo razvitih in bogatih dežel. V zadnjih časih se vedno bolj govori o nevarnosti, ki jo predstavlja naglo razmnoževanje ljudi. Najprej nekaj podatkov: V 5000 letih in sicer od 3180 pred n. š. do 1820 po našem štetju je število ljudi na Zemlji doseglo 1 milijardo. V naslednjih 100 letih, to se pravi od 1820 do 1920 nas je bilo na Zemlji že 2 milijardi, v nadaljnjih samih 45 letih, to se pravi od 1920 do 1965 pa nas bo že 3 milijarde. Po najnovejših podatkih se je v samih dveh letih 1957 in 1958 število ljudi na svetu povečalo za 90 milijonov. Leta 1946, na prvem zasedanju mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO, je bilo rečeno, da se bo do leta 1960 proizvodnja hrane me Bolgarlja-Italija; 15.15; Glasba iz filmov; 15.45: «Obisk» — radijska drama; 16.30: Igrajo orkestri Riccardo Santos, Helmutih Zacharias in Pete Rugo-lo; 17.15: Španski koncert; 18.40: P»*ie JohJrny Dorelli; 19.00: Srečanje Rim - New York; 19.30: Športni dan; 21.00: Italijanski humoristi — Anton Germano Rossi; 22.35: Koncert violinista Riccarda Odnoposof-fa; 23.30: Neapeljska jesen. II. program 8.3C: Preludij z vašimi priljubljenimi; 9.05: Teden žene; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 11.45: Športna obvestila; 13.40: Radijska revi.a »Divertentissimo*; 14.10: Avtorji pojejo svoje pesmi; 15.30: Album pesmi; 16.00; Nedelja v krogu; 17.00: Glasbeni šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Italijanski pevci in pesmi po Evropi; 21.45: Večerna glasba; 22 30: Športni komenia rji. III. program 16.15: Priložnostni almanah; 17.40: Skladbe Leonarda Lea, Giuseppa Giordanija in Franka Martvna; 18.30: Španska kultura; 19.00: Skladbi za violino in klavjčenbal Maunzia Caz-zattija in Jean Marie Leclair; 20.00: Vsakovečerni koncert (Čajkovski, Schumann); 21.30: Panorama glasbenih festivalov: VVagoer — Rienzi. Slovenija 7.35: Igra pihalni orkester zagrebške vojne oblasti; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.57: Mladi glasbeniki pred mikro- fonom; 9.10: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45: Ivan Mane Janovič: Koncert za violino in orkester štev 10 v F-duru; 10.00: Se pomnite, tova- odklanjajo, ki pa jim je vendarle treba dati kruha. Zaradi tega je problem prehrane v Indiji eden najtežjih, in zavira tudi ostali razvoj dežele, saj mora Indija, Ifi je pretežno agrarna dežela, uvoziti iz tujine na milijone ton žita, na milijone ton drugih prehrambenih artiklov na leto. Za vse to mora Indija dajati devize, ki bi jih sicer porabila za nakup strojev in naprav za dvig lastne industrije. Ce računamo, da porabijo ZDA na leto približno 3 milijarde dolarjev samo za odkup in vskladiščevanje viška prehrambenih artiklov, da potratijo razne druge razvite države ogromna sredstva v iste namene in da gredo na svetu stotine mi- drugi indijski bolj prosvetljeni voditelji, katerim se je že v svojih mladih letih pridružil Mahatma Gandhi. Leta 1955 pa so vsi ti napori, da bi se predsodki odstranili, dobili obliko tudi v posebnem zakonu, ki ga je izglasoval vseindijskj parlament tn ki daje »nedotakljivim* vse pravice, kakršne imajo drugi indijski državljani. Se več. Da bi se premagali vsi predsodki proti tej množici »nedotakljivih* je sedanji indijski premier Nehru podvzel vrsto ukrepov, ki so bili tudi uzakonjeni in po katerih se tem ljudem dajejo celo določene prednosti. V proračunu za leto 1951—52 so za šolanje otrok »nedotakljivih* vložili 600 milijonov ' rupij. Do proračunskega leta 1957—58 A LIDIJA SEJF TIBIHEJA Postanki na Cankarjevi poti (ob današnji obletnici smrti) (Odlomek) ^toden st Je bližal kraju. Ksisja se še ni vrnila iz tttsta. Virineja je sama »krbela za kmetijo in za hišo. Vsak večer je bila •ilno trudna. Noge so ji Postale težke in hrbet jo J* bolel. Toda zaspala je * grenkim zadovoljstvom: V8*j tujim otrokom je bila ** dni mati, vsaj na tuji domačiji je opravljala vsakdanje kmečko delo, kakor da bi bila na svojem, sa-•oa. brez gospodinje. Prvo B°č so fantje res razgrajali °krog hiše. Z nespodobnimi besedami so klicali Vir-na ulico. Eno okno so »azbili s kamnom. Drugo ®oč se jim je Pavel Suslov Postavil v bran. Ni branil iViike, marveč Anisjo. *Mož se je mučil na fronti zdaj umira, vi pa mu Uničujete domačijo, mrci-he! Zborovanje bom sklical, h*J vas srenjski starci poučijo! Kaj v Poslušali me bodo! Ti, pegasti, si tukaj Pesmi prepeval in se uk-varjal z deklinami, midva * Silantijem pa sva se vsak dan spraševala: ali ni morda zadnji? Ne boste kvan-tali okrog njegove domačije! Ce že hočete imeti to žensko, lovite jo na ulici, žn Pa jo pustite pri miru! ^agovoril bom druge vojake, tudi brez starcev vam bodo poplačali v Silanti-Jevem imenu.« fantje so dolgo in grdo Preklinjali, toda odšli so 'tpred Anisjine hiše. Ponovi je bil odslej mir, Kova-ea pa je Virka sama odpravila. Neko noč je prišel razsajat pred Anisjino hi-®°> zjutraj pa je stopila k njemu v kovačnico. Nič ji bilo nerodno, vpričo lju-d1 je glasno in trdo dejala: eVlačuga sem, Nefed. Vsak Pošten človek me lahko °Psuje, s kakršnimi koli be-•edami hoče in kjer koli me •reča. Lahko mi pluje v *°je nesramne oči in lah-me onečašča z opolzkim ,n>ehom. Poštenjaku odpu-!tim vsako žalitev, prene-?eni jo, še priklonim se mu ln Potem grem proč. Toda, vidim jih, poštenjakov. Vs> so grdobe, nečistniki in ragubljenci. Zato tudi od *^®ne ni treba pričakovati dobrega. Dokler me je bila volja, sem se vlačila ' teboj. Zdaj mi ne pridi v*o pred oči! Pusti me pri rniru! Grlo ti z zobmi pregriznem, obraz ti z nohti razpraskam. Naj me smrt doleti, toda iznebila se te otn. Bolje bo, če zlepa odnehaš! S sekiro spim in roba bo dvignila sekiro, to mi *hko verjameš. Ne bojim fe' Naj mi bodo priče vsi, ar jih je tu. Kar obljubim, 0 storim.« Oči so ji postale svetlozla- del Vač jo vroče. Obraz ji je poble->n ustnice takisto. Kose je veselo zarežal, ko je bil zagledal, zdaj na - Lugicuai, rka je vrgla glavo na- ln odšla. Kmetje so za- J°bantiliL privleci jo nazaj, mrho!» da °*teno jo premlatimo, n se bo odvadila žugati, a-si-cai« hinvf*10 80 88 včasih s taja • pomenili? Premlatiti s> J* treba, da ji bo pošla n.?*1 ii sleči krilo in jo na °Pališču privezati h kri- ‘botif^ crkne v ,v°ji 8ra' s^^P zarod so si keržaki V^li » svojo staro molit- oj^ako mrho lahko po vsem C^ju podnevi z lučijo i-’ Pa je ne boš našel.« t,> Virkin pogum je bil di 1 v.rste, ko se človek tu-ln *lv'ienja ne oprijema več. akšen pogum nehote po-)a- Kmete je razorože-b0j *. mešanim občutkom ča Zn> in prevzetnosti. Hillih m tekel za njo. Nihče Vzn„V An>sjini hiši ni več k« eni'rial. Ponoči se Vir-m več pokazala na ulici, »avlom se je srečala ob rečici. Jz luknje v ledu je zajela vodo, on pa je prihajal k luknji. Ravnodušno ga je pogledala v obraz in je hotela iti mimi^. ((Počakaj, nekaj bi te rad vprašal.« Virka se je ustavila in ga vprašala, ravnodušno in počasi: «No? Kaj bi rad?« Ko si je tiste dni odpočila od težke pijanosti, od preklinjanja in od hrupa barak, in ko jo je prevzela radost dela, ki ji je bilo tako njeno, tedaj Virka ni mislila na moške. Tudi na Pavla je povsem pozabila. Zato mu Je odzdravila brez jeze, brez topline in bre* izzivalnosti. «Kaj boš počela, ko pride Anisja? Ali pojdeš spet nazaj v barako?« »Svojega prostora v baraki nimam v zakupu, veš. Odpustili so me z dela. Morda grem služit v sekcijo, kjer gospoda jedo. Morda odidem v mesto. To mi ni več prepovedano, odkar imam listine v redu. Zakaj vprašuješ?« «Ali ne bi hotela priti živet k meni?« Virka je pogledala naravnost in srepo v njegove svetle, mirne oči. «Mar ne moreš najti boljše ženske? Oženiti bi se moral. Otroke imaš, domačijo.« »Oženil se bom, če bom Pričujoči odlomek je vzet iz knjige «Virineja», ki jo je napisala Lidija Nikolajevna Sejfuiina. To knjigo in še tri druge knjige Prešernove družbe prejmejo vsi, ki kupijo Jadranski koledar. našel kaj pripravnega. Domačija pa ni velika. Konj in krava. Ko me ni bilo, so ju ljudje krmili. Plačal sem jim krmo in ju prignal domov. To je vse moje imetje « »Tedaj boš zmogel sam z dekletcem. Ne preostaja ti toliko ,da bi še deklo krmil.« »Ne morem brez ženske. Ko se oženim, tedaj bom tudi brez dekle prebil.« «Tvoja punčka Je že velika. Saj ima že dvanajst let, če ne več? Dovolj ti bo. Takšne že prav dobro gospodinjijo.« »Pošljem jo k teti v mesto. Solati jo hočem. Samo dva majhna fantička oosta ostala pri meni.« , . »Glej ga, kako je radodaren! Videti je, da imaš dosti denarja? Punčko boš šolal! Ce že .hočeš, tedaj rajši šolaj fantička, čemu ti bo šolano dekle? Šolaj jo ali ne, tako in tako bo prišla pod moža, ne bo sama svoj gospodar.# »Pusti to, ravnal bomo po svoji pameti. Kakor hočem, tako bom storil. Glede sebe mi povej. Ni te volja priti k meni, kajne? Potepanje M je bolj všeč?« Virka je jezno naježila obrvi. «Res nisem kaj dosti lakomna na tvojo beračijo. Izkušena ženska sem in vem, da me ne kličeš v svojo hišo samo zato, da bi ti dninila. Hotel boš, da ti tudi ponoči strežem. Toda, vidiš, jaz se potepam, kadar se hočem, nikoli me pa ne dobiš za košček kruha ali za darilo. Ne grem. Poišči si drugo!« Popravila si je poverek na rami in šla. »Počakaj!« «No, kaj bi še rad? Rekla sem ti, da me ni volja.« Pavel je obstal, jo pogledal in dejal preprosto, dobrodušno: «Zenska, brez potrebe kljubuješ sama sebi. Kjer je dobro, tja ne, nak, v najhujše se potopim. Vse sem izvedel o tebi. Ne bi rad dosti govoril, ampak tole ti povem; delavna ženska si, nisi se Se povsem zapustila. Živi in opravljaj svoj naravni posel. Zastonj te ne bom krmil, nisem ne trgovec in ne gospod. Za delo te nakrmim s tistim, kar bom tudi sam imel jesti. Zastran tistega ponočnega nadlegovanja se ne bom zarekel. Mlad sem še in tudi ti si še mlada, drug poleg drugega bova živela, kako se ne bi razvnel? Samo to ti rečem, posiljeval te ne bom. Ce ne boš hotela, pa nič. In tudi to ti naravnost povem, dokler boš živela v moji hiši, ne boš grešila z drugimi moškimi. Se boš pač postila, reševala svojo dušo. Prav nič pa te ne bom silil, da bi se mi vdala.« »Lastna grdobija nima vonja, tuja smrdi.« ' «Je pač tako. V to privolim in samo v to. Ce ne boš zdržala, boš šla, ne bom te zadrževal. Vsaj odpočila si boš. Nikakor ne morem brez ženske, Z otroki si nežna, videl sem. Nikar mi kratko malo ne odreci. Nocoj premisli, jutri pa mi poveš.« Virka je zmajala z glavo. Potem je tiho dejala: »Ljudje se ti bodo smejali. Marsikaj so tvezili o meni.« »Najbrž zato, ker sama o sebi največ tveziš. Ce boš pričela bolj mirno živeti, te bodo tudi ljudje pustili pri miru. Vidiš, jaz te gledam in menim, da o svojih grehih mnogo več govoriš, kakor pa grešiš. Ali si se dosti vlačila?« «Ne, Z nekim beguncem sem se kazala ljudem, da bi jih jezila, toda k sebi ga nisem pustila. Tisto « kovačem pa je bilo res. Samo norela sem dosti: pijana sem se valjala po ulici, vpričo ljudi... in z mo- škimi sem uganjala neumnosti. Zakaj me pa pravzaprav izprašuješ, kakor pop pri spovedi? Uh, kako sem se oslinila... Pojdi proč, ti nežni bikec! Prav tisto bi rad od mene kakor vsi drugi, same lepe besede so te! Fej, vrag te vzemi! Izgini, nebodigatreba, od vseh mrhežev si ti najhujši mrhež!« Naglo je odšla po strmem bregu navkreber. Nič ni čutila teže polnih veder. Srce ji je razbijalo v prsih in oči so ji zalile solze, kar «e je Virki le poredkoma pr-merilo. Tudi ponoči je jokala. r I Ib, V5vy '.VV.::^S >:> , Prav na današnji dan v letu, ki je proti koncu prineslo konec prve svetovne vojne (1918), je Ivan Cankar zaprl svoje trudne oči. Njegova pot ga je večkrat vodila tudi v naše mesto in okolico Trsta. L. 1912 so se nekateri prijatelji zavzeli zanj; hoteli so, da bi se mu izboljšalo zdravje. Tako je poleti tega leta bival nekaj časa pri dr. Ivanu Verčonu v Sežani pri dr. Izidorju Reji v Bazovici dr. Henrik Tuma pa je zanj plačeval nekaj časa hotelsko oskrbo v Kranjski gori. Na sliki sta hiši dr. Verčona v Sežani (desno, sedaj Grandijeva hiša) in dr. Reje v Bazovici (levo, sedaj Požarjeva vila), v katerih je stanoval Cankar Knjiga, brez katere ne bi smela biti nobena naša družina Jadranski koledar za leto 1961 ne bo izgubil svoje vrednosti Skoraj vsi članki v koledarju so tesno povezani z našimi ljudmi ter s sedanjim ali preteklim dogajanjem na našem ozemlju Jadranski koledar 1961 s knjigami Prešernove knjižnice je na razpolago pri vseh poverjenih prodajalcih v mestu in v okolici. — Zbirki je priložena tudi barvna reprodukcija u-metniške slike (Jakopičevi «Bori» ali pa Kosove »Velike rože«), ki bo lep okras na stenah vaših stanovanj. Okvir zanjo lahko dobite v Tržaški knjigarni (Nadaljevanje iz številke prejšnje nedelje) Iz priobčenega odlomka je jasno, da si bo moral omisliti knjigo dr. Jerija vsak, ki bo hotel biti točno in zanesljivo poučen o razvoju in razpletu tržaškega vprašanja po drugi svetovni vojni. Seveda se Jeri ukvarja predvsem z opisovanjem, kako se je tržaško vprašanje reševalo na diplomatski ravni. Drugi pisci pa so napisali daljše ali krajše prispevke za zgodovino ^ slovenskega primor-skega ljudstva v težkih časih pred 1. 1945, deloma so posegli tudi v oddaljenejšo zgodovino Trsta. «Pa tridesetih letih. Drugi del in zaključek »bazoviškega« procesa« je napisal Zorko Jelinčič, ki sam v uvodu poudarja potrebo pisanja spominov, ki imajo vrednost zgodovinskega dokumenta. In Jelinčičev spis je vsekakor avtentičen dokument, saj opisuje dogodke, v katerih središču je sam bil. Procesa 1. 1941 pa se tiče zapis Lava Čermelja »Noč po smrtni obsodbi«, namreč po obsodbi, po kateri so morali v smrt Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, medtem ko so bili pozneje pomiloščeni Lavo Čermelj, Franc Kavs, Dorče Sardoč in Anton Ščuka, ki so bili že tudi na smrt obsojeni. Sem moramo prišteti še prispevek Milana Bolčiča »Ob 20-l°tnici strelov na Opčinah. »Iskra« in »Plamen«, dva ilegalna lista«. Tukaj navaja Bolčič nekaj podatkov, s katerimi hoče pojasniti nekatere še neznane podrobnosti ter obenem popraviti nekatere netočnosti, ki so bile že o tem tisku kje objavljene borbe primorskega ljudstva za njegov obstoj spada tudi Jelinčičeva biografija Ferdinanda Ferjančiča ob njegovi 65-letnici — »Življenje in delo borca za ljudske pravice«. Članek je obenem tehten prispevek za zgodovino primorskih partizanov. V partizane so Primorci prihajali v južni Italiji iz razpadle italijanske vojske ali pa iz konfinacij in zaporov. Zapori in konfina-cije so bili tako rekoč sestavni del v življenju zavednih Primorcev pod fašistično Italijo. Tudi Srečka Vilharja je pot v partizane privedla iz konfinacije. Pod naslovom »Čudni ljudje* je napisal odlomek iz spominov na konfinacijo v Tol-vah v Lukaniji. V čas pred prvo svetovno vojno in deloma tudi po vojni je posegel Josip Kon-telj v svojem spisu »Borba za pravice slovenskega in hrvaškega jezika na sodiščih v Istri«. Prav je, da koledar take sestavke objavlja, saj bodo zgodovinarju prej ali slej koristili, ne glede na to, da nam predstavljajo tudi sedaj zanimiv dokument. Srečko Vilhar je napisal razpravo »Iz zgodovine slovenskega pomorstva v Trstu«. Iz razprave je razvidno, da so se Slovenci že tudi v preteklosti uspešno Med važne dokumente iz | uveljavljali kot pomorščaki, DUŠAN MORA Meščani v slovenski dra m i V okusni opremi, kakršne je deležnih le malo podobnih del, je pri Cankarjevi založbi izšla razprava, ki jo je pod naslovom »Meščani v slovenski drami« napisal dramaturg ljubljanskega Mestnega gledališča Dušan Moravec. Literatura o slovenski dramatiki je zelo skromna, zato bo Moravčeva knjiga prav gotovo tehten prispevek k obravnavanju te snovi. Kot je napisal avtor v uvodu, ima razprava namen opisati in oceniti vlogo, ki sta jo imela v razvoju slovenske dra- matike meščan in izobraženec od tistega časa, ko sta prvič stopila na oder ali ju je pisatelj uporabil z namenom, da bi spregovorila z gledališke tribune, pa do takrat, ko je njuna podoba v naši drami dozorela. Pri tem avtor opo- 1 V teh dneh -je poteklo pet let, odkar je bila otvorjen% na Ul. sv. ffranji§k| 2(> Tržaška knjigarna. Pravžajrav je hitro minilo tah ptt hit, toda kdo bi znal povedati, koliko ljudi je v tem času stopilo v to trgovino ter kupilo slovensko knjigp — leposlovno, mladinsko, znanstveno. Koliko dijakov si je tu nabavilo svoje ŠDlske knjige in druge potrebščine. In kolikim obiskovalcem je ta lepa trgovina nudila lep k roparski izdelek ali kak drug predmet z lepim jugoslovanskim folklornim motivom. Pa tudi plošče jugoslovanskih pesmi, kupljene v Tržaški knjigarni, so potovale daleč iz Trsta, tudi v prekomorske kraje. V knjigarno so nadalje prihajali tisti, ki so si nameravali nabaviti vstopnico za kulturno ali zabavno prireditev. In kolikokrat so si prav v knjigarni napovedali sestanek književniki, umetniki, časnikarji. Želimo, da bi Tržaška knjigarna tudi v bodoče z enakim in še večjim uspehom opravljala svoje važno po-slansivo med tržaškimi Slovenci. zarja, da se je slovensaa meščanska drama rodila so-razmeroma pozno in to takrat, ko je liberalna buržo-azija drugod že nehala biti nosilec napredka. Zato na slovenskem odru meščan ne nastopa več kot nosilec napredka, temveč je njegovo vlogo prevzel izobraženec, doma s kmetov. Tako bi tudi ta razprava morala i-meti drugačen naslov in govoriti o prvih meščanih in izobražencih v slovenski drami. Posebno še, ker je prav konflikt med bogatim malomeščanom in preprostim izobražencem zelo pogost motiv naše dramske literature. Čeprav je avtor ostal pri svojem naslovu, pa je vendar obdelal prav to nasprotje. Sicer pa je v svoji razpravi razčlenil slovensko dramatiko od njenih začetkov pri Linhartu in Prešernovem krogu, preko prizadevanj čitalniške dobe, mimo Stritarjevih in Vošnjakovih del do Cankarjeve dramatike. Tako je zajel velik del zgodovine slovenske dramatike, čeprav sam pravi, da je razprava namenjena tistemu predmetu slovenske literarne zgodovine, ki se tesno veže z razvojem domačega gledališča Kot poudarja avtor, ima knjiga torej predvsem literarnozgodovinski pomen, nedvomno pa tudi teatrološki značaj. V sedmih poglavjih obravnava avtor skoraj celoten >-azvoj slovenske dramatike od začetka pa do Cankarja. ,V prvem uvodnem poglavju govori o poti meščana na evropski oder. Nato razpravlja o elementih meščanske drame pri Linhartu. V posebnem poglavju govori o podobah meščanov v dramskih poskusih čitalni-škega gledališča, spet v posebnem pa o meščanih in študentih v Stritarjevih malih dramah. O trgovcih, odvetnikih in narodnih buditeljih v odrskih delih Josipa Vošnjaka piše Moravec v posebnem poglavju, prav tako kot poseben razdelek odmerja naturalistični dramatiki in njenim podobam meščanov. Y zadnjem poglavju pa govori o Cankarjevi analizi meščanske družbe. Ko tako obdela avtor skoraj vso slovensko dramatiko, s posebnim ozirom na meščanstvo v njej, analizira podrobno vsa dela, značaje glavnih oseb, motive avtorjev in prihaja do zanimivih odkritij in zaključkov. Strokovno plat Moravčeve razprave bodo seveda ocenili literarni zgodovinarji. Mi pa zabeležimo, da je ta razprava odprla zanimivo poglede na slovensko dramatiko, s čimer bo mnogo koristila ne le literarnim zgodovinarjem in študentom, temveč tudi dramaturgom m sploh gledališkim delavcem. Obširna razprava, ki je izšla v okusni opremi Branka Simčiča, bo gotovo naletela na mnoge odmeve v krogih slovenskih literat^ nih in gledaliških delavcev. Sl. Ru. vendar je bilo, pravi Vilhar, pri Slovencih do najnovejšega časa tako, da je bila vselej neka tuja sila glavni vzrok, da se v pomorstvu niso mogli uveljaviti še v večji meri. — Samo Pahor pa v kratkem sestavku opisuje nastanek srednjeveškega Trsta. Albert Rejec piše v članku »Prvi slovenski goriški list« o »Soči«, ki je začela izhajati pred 90 leti. Pisec prihaja do zaključka, da bi lahko takšen, kot je bil v prvih letih svojega obstoja — z malo spremembe in prilagoditve — ta list še danes izhajal. Zelo zanimivi in vredni branja so »Popotni vtisi ruskega profesorja«, ki jih je napisal J. Baudouin de Courtenay v »Soči« že v 1. 1872-73 in jih je sedaj z uvodom v koledarju objavil Albert Rejec. Politiki, ki sega izven domačih meja, sta v koledarju posvečena dva prispevka. Milan Bolčič je zelo plastično prikazal mednarodni politični razvoj zadnjega leta, ki ga imenuje »leto negotovosti in nastajanja novih držav«. Pri nastajanju novih držav je seveda mišljena Afrika in zato je bila dobra misel uredništva, da je poskrbelo za prispevek Franceta Drenovca »Afrika v preteklosti in sedanjosti*. Avtor, ki se že dlje časa poglablja v vprašanja Afrike, je tudi sam prepotoval nove afriške države. Dr. Andrej Budal je pod naslovom »Nekaj slovstvenih obletnic v 1. 1961» navedel nekaj »jubilejev«, ki se pa ne nanašajo kar na leto rojstva ali smrti kakega slovstvenega delavca, temveč na bolj pomembne dogodke v slovstveni zgodovini, od katerih bo v 1. 1961 poteklo bolj ali manj »okroglo« število let. V »Slovenski knjižni polici v letu 1960» je Slavko Rupel navedel slovenske leposlovne knjige,, ki so izšle — tudi v prevodih — v zadnjem letu; navedene so tudi knjige iz poljudne znanosti, tehnike in potopisi. Rado Rauber je sestavil »Seznam tržaškega in gori.ške-ga tiska 1959-1960». Pregleden »Letni obračun Slovenskega gledališča v Trstu« je sestavil Adrijm Rustja, ki piše živahno in z zanosom. Mladi arhitekt ing. D. Jagodic skuša v svojem članku »Vittore Carpac-cio. Renesančni slikar naše krvi« uveljavi« misel o slovanskem poreklu tega slikarja. To je lahko zelo mogoče, vendar je v članku premalo opore za sprejem te teze. Zlasti zaradi napovedi za prihodnje leto je zanimiv članek Milana Lindiča »Jugoslavija poje in pleše ob slovenski obali«. Tako nam avtor obeta v priredbi Primorskih prireditev v Kopru II. jugoslovanski folklorni festival ter številne druge nastope. Nadvse aktualen je članek Lava Čermelja »Pred človekovim poletom v vesolje«, saj se domneva, da bo mogoče res že v 1. 1961 prišlo do takega poleta. Vinogradnike bo moral zanimati članek ing. Josipa Pečenka »Peronospora vinske trte in borba proti njej«, vsebina članka dr. Frana Juriševiča »Nekaj I kmetijskih vprašanj na Ko- I prskem« bo pa zanimala vsakega kmetovalca tudi tostran meje. V začetku tega leta je bil izročen svojemu namenu novi dijaški dom v Trstu. Za to priložnost je Drago Pahor napisal za koledar članek, v katerem je opisan historiat dijaškega doma nato pa sledi opis novega doma. Vzgoji je posvečen članek Franke Velikonja Fornazarič »Starši in otrokova likovna vzgoja«; dobro, bo da si ta članek preberejo ne samo starši temveč tudi marsikateri učitelji ali u-čiteljica. Kratek sestavek »Plavanje in kopanje« je prispevala Olga Pavletič. O modi piše Neva Lukeš — »Ni vse lepo, kar je moderno« — o filateliji pa Marko Valtrič — »Olimpia-de in filatelija«. Kot ostala leta je tudi letos Milan Bolčič sestavil še jgan-karski del — »Lešniki in orehi«. Kljub vsem navedenim člankom je v koledarju le še ostalo tudi nekaj prostora za leposlovne prispevke. Tako naletimo na več mestih na pesmi Miroslava Košute, Filiberta Benedeti-ča, Marjana Breclja ter Iva Marinčiča. Pesmi vseh štirih se med seboj zelo razlikujejo, a najbolj nam u-gajajo Košutove. Franceta Bevka »Humor na deskah« je droben spomin iz mladih let na igranje in režiranje v hribovskem podeželju. Kot nekaki miselni utrinki se zde »Tri kratke« Koka Ariha. Zgodba »Lukov spomenik«, ki jo je napisala Stanka Vilhar, sicer nima visokih literarnih pretenzij a se kar prijetno bere. Citateljem našega lista pa je Alojz Ravbar že toliko znan, da si lahko ustvarijo vsaj približno sodbo o njegovem prispevku »Modra-sovci«. Poleg tega, da so mnogi članki opremljeni s številnimi klišeji, je uredništvo koledarja posvetilo tržaškim slovenskim slikarjem prilogo na boljšem papirju, kjer je poleg reprodukcije enega izmed del posameznega slikarja objavljen tudi portret slikarja. Gre za sledeče slikarje: Lojze Spacal, Avgust Črnigoj, Robert Hlavaty, Av-relij Lukežič, Jože Cesar in Klavdij Palčič. Na mnogih mestih pa so s kratkimi besedami in sliko prikazani tisti gledališki, literarni a-li glasbeni umetniki, ki so se v tem letu kakorkoli posebno uveljavili; to so: Boris Pahor, Alojz Rebula, Josip Tavčar, Pavle Merku, Ubald Vrabec, Jože Babič, Rado Nakrst, Adrijan Rustja, Modesi Sancin, Jožko Lukeš, Stane Starešinič, Mira Sardočeva, Valerija Silo-va in Silvij Kobal. Letošnji Jadranski koledar je obširna, lepa in tehtna knjiga, brez katere ne bi smela biti nobena naša družina. To je knjiga, ki ne bo zgubila svoje vrednosti, ko bo minilo leto 1961, temveč jo bo vedno o-hranila. Spričo njegove vrednosti bi se zdelo skoraj nepotrebno koledar posebej priporočati, zlasti še, ko prejme vsakdo, ki bi nabavi Jadranski koledar 1961, še štiri druge knjige in reprodukcijo umetniške slike. Vendar naj nihče z nabavo ne odlaša, ker ni nemogoče, da bodo koledarji tudi pošli. Kaj nudi Feltrinelli Založnik Feltrinelli je v zadnjem času izdal poleg knjig delo Podzemeljci (I Sotterranei), ki ga je napisal ameriški pisatelj Jack Kerouac. Ljubezenska zgodba pisatelja Lea do lepe črnke Mardou v San Franciscu nudi Kerouacu priložnost, da popelje čitatelja v ekscentrično in razburkano življenje pesnikov, pisateljev in umetnikov Amerike sredi našega stoletja. Nekateri so knjigo označili za biblijo «beat generations. Filmska družba Metro Goldwyn Maver je po tem romanu posnela velik film «Naše življenje se pričenja ponoči«, ki ga bomo kmalu videli tudi v Italiji; glavno vlogo ima Leslie Caron *** Potem ko je dosegel u-speh s 25 zgodbami groze, je čarovnik «suspensa» ter ereziser grozotnosti» Alfred Hitchcock pripravil drugo zbirko «Strahote, ki jih i-mam raje«. V knjigi ni le zbral 20 najlepših novel s področja, ki postaja vedno bolj priljubljeno, temveč je v njej objavil še tudi dva romana. Prednost je dal sodobnim ameriškim piscem; Angležev je manj, a so pomembni pisatelji. Zbirka predstavlja «klasično» knjigo grozotnosti. #** Paulo Milano, literarni kritik pri tedniku L’Espres-so, je napisal knjigo II let-tore di professione. V uvodu pravi: »Poklicni bralec je tisti, ki bere za druge in pred drugimi, in ki mora takoj nato pisati o tem, kar je bral, ter svoje bralce preudarno navajati, da bodo b rali ali pa, da ne bodo brali knjig, o katerih poroča.» To je že star poklic, ki je danes postal še zlasti težak. V poplavi knjig je res potreben izkušen vodnik. Paolo Milano si ta naziv gotovo zasluži. V tej knjigi je zbral najpomembnejše svoje spise iz let od 1955 do 1960. #*# Frank Arnau je napisal knjigo Falsificazione dell’ar-te. Arte della falsificazione. Pisatelj je zbral bogate podatke o najbolj «slavnih» primerih ponarejanja umetnin, o raznih škandalih s tem v zvezi ter tudi o neprijetnih situacijah, ki so nastale za mnoge po odkritjih falzifikatov. Obenem pa je avtor podal sijajno rehabilitacijo ponarejevalcev, ki morajo biti dostikrat že kar pravi umetniki. ■ Opisal je tudi tehnike potvarjanja ter dal zelo koristen pouk o razpoznavanju pravih umetnin od potvorjenih. s pomočjo te knjige bi torej lahko postali odlični potvarjalci, lahko pa smo z njeno pomočjo tudi gotovi, da je Van Gogh, ki ga hočemo kupiti, fes Van Gogh. Knjiga je svojevrstna, privlačna, za. bavna in še celo praktična. L £511 - ■ : ■ >•;•:• M : :: i » ~T -—v ;------------:- Z milanske modne revije za zimski šport t *********** Vezani vzorci na debelih smučarskih jopicah so že stari, toda vsaka generacija vnovič rada sega po njih. Morda se je Spremenil le okus barv, ostalo pa je vedno isto Kako naj se ženske pripravijo na prihodnjo zimsko sezono Povezava usnja s krznom-Praktične nylonske bluzice - Prevladujejo vijoličasta, oranžna, rjava in temnozelena barva - Novost za moške GRAFOLOG ODGOVARJA VRTNICA 12: — Napačno bi se bilo predajati mišljenju, da ste v življenju že vse dosegli in da vse obvla- Običajno tako težko dostopna hali milanskega hotela «Continental» je bila pred nekaj dnevi polna milanskih gospa in bledoličnih hčera, ki so si želele od bliže ogledati modele znamenitih športnih konfekcij eltalesport*. Med krznene plašče in večerne do polovice hrbta odprte toalete pa so se pomešali tudi skromni plašči spretnih milanskih šivilj in pletilj, krojačev in deklet, ki zmorejo skoraj iz inč napraviti posrečene modne kreacije, vredne zavidanja tudi najbolj petičnih pred stavnic milanske «High Society»! Sicer pa posebno zanimive osebnosti ni bilo na reviji; filmske in gledališke zvezde imajo pač svoje modne svetovalce in jim ni treba izgubljati, dragocenega časa, zato aa bi si zapomnile takšen ali drugačen kroj, in ša tega v strahu, da se v istem ne bi pojavila na znanem smučišču morda prav tista «goska», ki je odnesla zad njo, kot nalašč za «njo» ustvarjeno vlogo! Napovedovalec večerne prireditve je sredi podolgovatega odra, pod blestečimi lestenci «Continen- •tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiirniiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii C ERSKINE CALDVVELL .) Moški in žens Prihajala sta počasi po cesti slcozi jutranji svit kakor senci, ki ju je puščala noč za seboj. Nič življenja ni bilo v njunih telesih, in vendar so njune noge podrsavale po prahu, ki se je v vlegal Za njima tako naglo kakor te je dvigal. Dvigala sta pogled ob vsakem koraku, ki sta ga napravila, in strmela proti obzorju, da bi zagledala prve sončne žarke. zenska je imeia spodnjo ustnico tesno stisnjeno med zobe. To ji je sicer povzročalo bolečino, vendar se je lahko le tako silila dalje korak za korakom. Na noben drug način ni mogla vleči nog za seboj, miljo za miljo. Včasih je zastokala, zajokala pa r.i. *Ccs je, da se vstaviva in odpočijeva*, je dejal King. Ni mu odgovorila. Šla sia dalje Na vrhu griča sta se znašla soncu naproti. Bila je to četrtina poti, ki jo je obzorje, brez dreves rezalo kakor nož. Pod njima je ležala dolina, pokrita z ■meglo, ki se je polagoma dinga, a s tal. Od tu sta lahko videla več hiš in kmetij, venaai so bile tako daleč proč da jih je bilo skoraj nemogoče razločiti v megli. Dim se je dvigal iz dimnika najbližji prve hiše. Ruth je pogledala moškega kraj sebe. Rdeči sončni žarki so začeli barvati njegov bledi obraz kakor kri. Njegove oči pa so še bile trudne in brez življenja. Bilo je videti kakor da se z velikim naporom drži na nogah in da bo naslednji trenutek zgubil ravnotežje in padel. rMorda dobiva kaj malega za pojesti pri oni-le hiši,, je rekla, in čakala minuto za minuto, da bi odgovoril. eNekaj bova dobila tam,* je sama odgovorila zanj. «Bova*. z>once se je dvignilo nad obzorje, naglo m raece. Proge sivih oblakov so kakor plasti dima plavale čez njegovo obličje. Skoraj tako naglo kot je vstalo, se je sonce skrčilo v majhen ognjen gumb, ki je žgal v oči, dokler ga sploh ni bilo mogoče več gledati vanj. «Poskusiva vsekakor,* je de ala Ruth. Ring jo je pogledal pri jasni dnevni svetlobi in jo prvič videl, odkar je sonce pregnalo noč. Njene oči so bile še bolj blede, njena lica še bolj upadla. Brez besede se je spustil po griču navzdol. Ni se obrnil, da bi videl, če mu sledi, marveč je korakal po cesti tako, da je potegnil eno nogo za seboj in jo z vso močjo pognal naprej. Na noben drug način se ni mogel premikati. Vstavil se je pred hišo in pogledal na dim, ki se je vil nad njim, ko ga je ona končno dohitela. «Pojdem in poskusim*, je dejala. Ti pa sedi in se od-počij, Ring.* Odprl je usta, da bi nekaj rekel, toda v grlu se mu je zataknilo. Pogledal je na hišo z njenim izrabljenim stopnjiščem, njenimi okni, polnimi zaves, in na močno kadeči se dimnik, Ni se počutil tujca v tuji deželi vse dokler je imel oči uprte v te stvari. Ruth je vstopila skozi vrtna vrata, šla ob hiši ter se ustavile pred kuhinjskimi vrati. Obrnila se je in videla, da je Ring prihajal s ceste čez dvorišče. Nekdo ju je ogledoval izza zavese na oknu. rPotrkaj,* je rekel Ring. Obrnila je členke desne roke proti steni in trkala na deske dokler je roka ni zabolela. Obrnila se je in naglo pogledala Ringa, ki ji je prikimal. Kmalu so se odprla kuhinjska vrata za nekaj centimetrov in skozi špranjo je bilo moč videti žensko glavo. Bila je srednjih let in rjavnega obraza; na čelu je imela brazgotino. *Proč, pojdita,* jima je velela. *Ne bova vas nadlegovala,* je rekla Ruth kar se da hitro. *Vse kar želiva, je poprositi vas, če nama lahko daste nekaj jesti. Le kak krompir, če ga imate, ali nekaj kruha, neka) pač. *Ne vem, kaj počneta tu,* je odgovorila ženska. *Nič ne maram tujcev krog hiše.* Vrata je skoraj zaprla, toda za trenutek se je špranja razširila in njen obraz je bilo zopet videti. *Dala bom jesti dekletu,* odprla vrata za kak čevelj, in čakala, da ona pride, po stopnicah. Ring se je vsedel na klop pod drevesom. *Tu se bom vsedel in počakal, dokler ne greš v hišo in dobiš kaj hrane zase*, je dejal. Ruth je počasi stopila po stopnjicah do veže in vstopila. Ko je bila v hiši, je ženska pokazala na stolico pri mizi, in Ruth je sedla. Krompir je bil tam, pogret od prejšnjega večera, in mrzel prepečenec. Zenska je postavila jed na mizo pred njo, nato pa je nalila skodelico vroče kave in jo položila poleg krožnika. Ruth je začela jesti kar se da hitro, srebati vročo črno kavo in grizti krompir in kruh, rjavolična ženska pa je stala zanjo pri vratih, od koder je lahko opazovala zdaj Ringa, zdaj njo. Dvakrat je Ruth uspelo, da je spustila koščke kruha za bluzo in končno je sjnavila pol krompirja v žep svojega krila. Zenska jo je sumljivo ogledovala, ko ni opazovala Ringa zunaj na dvorišču. tGresta daleč*?, je vprašala ženska. *Da,* je odgovorila Ruth. «Prihajata od daleč?* je vprašala ženska. *Da,* je rekla Ruth. tKdo je ta moški z vami?* tkioj mož je,* je odgovorila Ruth. Zenska je zopet pogledala ven na dvorišče, nato zopet Ruth. Nič ni rekla nekaj časa. Ruth je poskušala dati še kos krompirja v žep krila, toda zdaj jo je ženska opazovala bolj pozorno kot prej. *Ne verjamem, da je vaš mož,* je dejala ženska. *Pa je,* je odgovorila Ruth. «JVe bi rekla, da je kaj je rekla končno, ene mo- m0ž, če vas pusti rem pa dati moškemu ničesar. Nimam aovoij za Oba.* Ruth se je naglo obrnila in pogreznila peti v peščeno zemljo. Pogledala je Ringa. Vneto je prikimal. Lahko je videl besedo na njenih ustnicah, čeprav je ni mogel slišati. Odkimala je. Ring se ji je približal za nekaj korakov. ^Poskušala bova kje drugje,* je rekla. *Ne,* je odgovoril. *Poj-di 'in pojej, kar ti da* Jaz bom poskušal pri naslednji hiši, ko prideva tja. Se vedno ni hotela iti v hišo brez njega. Zenska je hoditi po deželi in prositi hrano, kakor ste storili pred nekaj trenutki.* *Bolan je,* je dejala Ruth in se naglo obrnila na stolu, da bi pogledala žensko. rLežal je boian v postelji pet tednov, preden sva šla z doma.* eZakaj nista ostala, kjer sta bila, namesto, da postaneta klateža? Ali ne more dobiti dela, ali pa noče delati?* Ruth je vstala in spustila kruh, ki ga je držala v rokah. ulivala za zajtrk,* je dejala. *Sedaj grem*. tče hočete moj nasvet,* je dejala ženska, opustite tega človeka ob prvi priložnosti, ki se vam ponudi. če noče delati, ste nespametni*. jt S umirjenejši in se izogibajte pretiravanja. USOJENA: — Večkrat resnično podvzemate veliko it § stvari v želji, da se približate postavljenemu cilju in 'J 1 I g «/"* / 4 I * j| da ga čimprej dosežete. Po vaši presoji ste naredili |jt gt prav vse, kar se da.,.. Po mojem mišljenju pa je krivda s* J neuspeha v vaši psihični dejavnosti, ker skušate posne- £ 0 mati, namesto da bi v situacijo vnesli samega sebe. VERUJEM V TVOJE BESEDE: — V sebi nosite spo-M mine ne!5'!1 'ga dogodka in čeprav ste na primer v $ !/ / 4 družbi na videz veseli in zadovoljni, vam žal prav 2 pogosto uhajajo misli nanj. Poslužujte se fantazije v * večji meri, obenem pa tako, da bodo misli dobile opri-§ jemljivo obliko. Ne bodite vihravi, ker z naglico ne bost* dosegli ničesar. F*V1 APRIL: — Razširite krog svojih prijateljev in g znancev, kar bo prineslo notranjo sprostitev in veselo A 2 razpoloženje. Uporabite svoj prosti čas predvsem za jj* 5 osebni napredek, saj boste imeli z graditvijo svoje jj{ 4 osebnosti največjo možnost vpliva na okolje; stališče, i 2 katero imate sedaj ne bo prineslo željenega uspeha. 5 Držite se začrtane poti brez nepotrebnega nihanja. i * (IIIIHIIIIMIIIIIIIIUIHIItlllHIItlllllllllllllllllllltlllHHIMIIIIIHIIIIIIIIIIIItlHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII* Svaki pa taki Španska policija je a-larmirana, belgijska ambasada v Madridu je zaskrbljena, visoka družba VELJAVEN OD 11. DO 17. DECEMBRA fm. OVEN (otf 21. 3. ^ LEV (Od 23. 7. do do 20. 4.) V lju- Zanimiva bezenskih vah vam zade- bodo srečanja, ki bo-. , . , do vzbudila v va- zvezde še naklo- V J šem srcu precejš- niene. temboll. —e' ^je zanimanje VS- njene, tembolj ker boste zelo uvidevni in potrpežljivi. Ugodne prilike v poklicnem delu, čeprav se ne boste strinjali s kolegi. BIK (od 21. 4 do 20. 3.) Pazite da se ne boste sprli z drago osebo. V poklicnem delu boste imeli napete živce, kar b' vplivalo tudi na vaše zasebne zadeve. Obisk znancev. DVOJČKA (od 21. 3. do 22. S.) Vaše srce bo nemirno, ker sami ne boste vedeli, kaj hočete. Iskali boste dogodivščine, a nič va ne bo zadovoljilo. V poklicnem delu uspeh ir. zadoščenje. HAK (od 23 S. do 22. 7.) Tudi vam so zvezde | še naklonjene v ljubezenskih zadevah, ki dobro obetajo. Lep u-poklicnem delu, čeprav boste morali vložiti precej truda. Važni dogodki v družini. Dobro premislite, da ne zaidete na nevarno pot. Rešiii boste nekatere zadeve v poklicnem delu. DEVICA (od 23. *. do 22. #.) Obetajo se vam prijetni dnevi, razvedrilo in zadoščenje v sentimentalnih zadevah. V poklicnem delu boste zelo zaposleni, dosegli pa boste lepe uspehe. Zanimivi razgovori. TEHTNICA (od STRELEC (od 23. 11. do 20 12.) Harmonija v srčnih zadevah: vse se bodo gladko razvijalo. Vaša podjetnost v poklicnem delu bo dosegla lepe uspehe. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Ne zanemarjajte osebe, ki vas ima res rada, čeprav vi še dvomite o njeni i-skrenosti, V poklicnem deni boste naleteli še na malenkostne ovire, ki pa jih boste premagali; saj ste sposobni. VODNAR (od spen uspehi v poklicnem delu, a precej načrtov za prihodnost, ki jih ne smete še zaupati nikomur. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razočarani boste v srčnih zadeval in boste verjetni napravili napako, ki vam je ne bodo kmalu odpustili. V poklicnem delu boste imeli več sreče. Pismo. drago osebo. V poklicnem delu ne boste dosegli velikih uspehov, pač pa boste uredili nekatere stare zadeve. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce ne boste bolj odločni in gotovi, boste lahko zgubili izredne priložnosti, ki se ne bodo več ponovile. Srečanja. Tudi v poklicnem delu morate biti bolj vztrajni. U re: OMIRRON Jjser DOKA in zlatnino prodaja na debelo mata Trst Ul. S. Lamro 8 Tel. 35733-36308 šušlja. Kaj se vendar dogaja? V četrtek 15. t. m. se bo belgijski kralj Baldo-vin poročil z Fabiolo De Mora y Aragon; njen brat Don Jaime pa grozi, da bo napravil velik škandal in se maščeval, ker mu belgijski kraljevi dvor ne. dopusti, da bi se svečano udeležil poroke svoje se tre kot član njenega spremstva. To je nedopustna žalitevl /z Bruslja so mu namreč sporočili, da lahko prisostvuje poroki, toda le nn incognito*, nikakor pa ne zraven svoje sestre, bodoče belgijske kraljice. Dvorskim dostojanstvenikom in kraljevi družini ni namreč všeč, ker se ie poročil z mehikansko filmsko zvezdico Rosito Are-nas, pa tudi zaradi tega, ker da je vihrav in ekscentričen, ali bolj po domače, imalo švrknjen.* Zaradi tega ima španska policija izrecen ukaz, naj nikakor ne dopusti, da bi Jaime odpotoval iz Španije v inozemstvo. To so mu preprečili že 2. decembra. Bil je na madridskem letališču, prtljaga je bila že v letalu, toda Ja*-me ni smel odleteti. Prtljago so mu nato vrnili ie Pariza. Tam je baje Jaime nameraval podpisati pogodbo z neko družbo, ki bi posnela na plošče njegove pesmi, ki jih je posvetil svoji sestri. Policija je sumila, da ima druge, bolj nevarne namene. Bali so se namreč, da bi Don Jaime objavil svoje *Spomine*, za katere prar vtjo, da vsebujejo dinamit. Kazen tega so se tudi bali, da namerava v Bruselj, kjer naj bi ob poroki svoje sestre povzročil škandal. Po tolikem času in pričakovanju si je melanholični belgijski kralj našel ženo, ki izhaja iz tboljše španske družine*. Skraja je šlo vse gladko; zdaj pa mu svak Že dela preglavice, še bolj kot angleški kraljici njen svak — jo-tograj. dneviuk — 5 — H, decembra 1960 Na sorazmerno majhnem področju pridelajo vinogradniki nad 2.000 hi vina - Nagrade za najboljša vina - Povečanje vrtnarske proizvodnje in vprašanje pokritega trga KRIŽANKA Kmetje iz čampor v Milj- iralj imajo lepo na- «3o, ki se ponavlja iz le-2^.v.leto že celih 15 let: »anje dni novembra prire- zd°*V vasi veselico> ki Je vružena z vinsko razstavo a Pokušnjo vin. O tej azstavi, o vinu, ki ga pri-, *®]o kmetje iz čampor in «°‘jce ter o nekaterih nosnih kmetijskih proble-«1 nameravamo spregovori. nekaj besed. J®ske razstave v čam-!**• se vsako leto ude-k so predvsem vsa-i2 " Predloženemu vzorcu Vijja b stopnjo alkohola. U c ’ ki so imela več kot teh .PiPj alkohola — in daij Je bilo največ — so kuj- na stran in šest polo aicev je potem zače- Vjo,. P°kušati posamezne iti n®' Vina so pokušali bejv. .Pjevali po »izločil- ko rtSlstemu5>> in sicer ta' Žtijip s° ostali na koncu le L Vzprci belega in štir-Ža h„°rci trn ega vina, ki so dou._ enakem sistemu spet kancno ocenili. Stavi /et°5nji vinski raz-jei J® za črno vino pre-Maja ° nagrado Pietro ^loch ’ drugo Giovanni tetfi tretjo Josip Lkerlj, to f:ietro Miloch in pe- čm. Giovanni Fontanot. taua vina niso bila sorti-StaieJ^edtem ko so vsi na-da bl vinogradniki, ki so beij .azstavi sodelovali z de vini, prejeli nagra-fr&On fnalvazijo. Prvo na-idtie Je dobil Josip Šker-»ot drugo Giusto Fonta-tetn ttetjo Ruggero Bensi, do, ° Bergamasco - Orlan-Vi 0 na dr. Chriaco. So ta°menjeni kmetovalci tifins nagrado dobili prak- Vb .^ariIa-Jo za ,e razstave pomeni-tor ,Vlnogradnike iz čam-°t v., okolico dosti več dew si mislili. Svoj pri-hamreč razstavljajo Sjj M M 55 15 63 6SM SSfcSiii It V, ' ‘t&» it 15 H 'A 53 K13 63' 13 Vi M 531315 13 ii 13131313 155 65 65 55 H® K 55 K13 53 65 65 K55 *; 55 55g J5 jtjj a53KSHE5KHHHHSSE3 55 15 55 H 65 55 Po letošnji tradicionalni vinski razstavi in pokušnji domačih vin Kljub vse prej kot trti ugodnemu vremenu so vinogradniki iz Čampor letos zadovoljni letos oddajajo po 110 do 130 lir za liter — če gre v večjih količinah za gostilne, od 130 do 180 lir plačujejo vino zasebniki ali pa ga oddajajo v osmicah, medtem ko je vstekleni-čeno vino po 180 lir liter. Vinogradniki se namreč v zadnjem času vse bolj u-smerjajo na v stekleničenje vina, in sicer v steklenice po pol, tri četrt in en liter, z etiketo proizvajalca, kar potrošniku nudi jamstvo, da pije res zdravo, nepokvarjeno domače vino. Seveda pa ne smemo misliti, da je vinogradnikom iz Miljskih hribov z rožicami postlano. Pri svojem vsakdanjem delu naletijo na številne težave. Med najhujšimi problemi, ki jih tarejo, je prav gotovo vprašanje pomanjkanje vode o-ziroma suše v poletnih mesecih. Tega vprašanja sami prav gotovo ne bodo mogli rešiti in zato zahtevajo pravično in pravilno izvajanje «Zelenega načr-ta.» Predvsem so mnenja, da bi morali ustvariti majhna jezerca za namakanje zemljišč ter razširiti vodovodno omrežje, ki naj bi dobavljalo vinogradnikom vodo po nižjih cenah. Nič manj pozornosti ne posvečajo vprašanju izboljšanju zemljišč, kot tudi izboljšanju in gradnji novih sodobnih vinskih hramov. Mnogi kmetovalci Miljskih hribov se danes usmerjajo na vrtnarstvo. Za to panogo pa je potrebno ne samo mnogo dela, temveč tudi strokovna specializacija in finančne investicije. Da bi se vrtnarstvo še bolj razvilo, pa bi bila potrebna gradnja pokritega trga v Miljah, • ki bi kmete silil v to, da začnejo pridelovati povrtnine v vseh letnih časih. To bi pomenilo, da bi morali kmetje postaviti pokrite grede, sililo bi jih, da se specializirajo, na določene kulture — vse skupaj pa bi pripomoglo, da bi se kmetijska proizvodnja močno povečala. Kmetovalci Miljskih hribov so nam izrazili prepričanje, da jih bodo — zlasti kar se pokritega trga tiče — podprli novoizvoljeni svetovalci v miljskem občinskem svetu. S podporo kmetijskega nadzorništva in drugih oblasti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bi lahko to vprašanje začeli čimprej proučevati in ga tudi čimprej rešili. pado — tedaj naj vsaj skrbijo, da bo cestišče vedno tako, kot si ga želijo vsi koristniki ceste. BOLJUNEC PADRICE Iz naše vasi ni posebnih novic. Naš pevski zbor je v zadnjem času nastopil v tržaškem radiu in v Kopru. V tem prijaznem istrskem mestecu smo si ogledali tovarno TOMOS, potem pa smo se odpeljali ob Rižani do farme, kjer gojijo bobre. Izlet je bil zelo prijeten, a tudi poučen. Se pred novim letom bo naše prosvetno društvo imelo svoj občni zbor. Na občnem zboru bomo med drugim tudi razpravljali o možnostih za samostojen nastop v okoliških vaseh. Naš namen je namreč pripraviti celovečerni program, v katerem bi nastopil pevski zbor ter člani dramske družine. Stremimo tudi za tem, da bi dvignili mešani zbor, ki zaradi objektivnih razlogov že nekaj časa ni veji deloval. Za zaključek tega našega kratkega dopisa naj še omenimo, da je cesta preko Hudega leta polna lukenj. Ce so jo že asfaltirali — po nate bi bilo sicer bolj nujno asfaltiranje cesto, ki vodi v Gro- Deževno vreme onemogoča vsakršno delo na polju in v vinogradih. Zemlja je razmočena, tako da je ni moč ne kopati ne orati. Kmetovalci so zaradi tega prisiljeni počivali, čeprav bi v tem mesecu imeli polne roke dela. Toda kakšno delo se vedno najde. Na gornji sliki vidiimo dolinskega kmeta, ki s preprostim strojčkom lušči koruzo. Potem bo prišlo na vrsto kako drugo delo, saj je treba marsikaj popraviti bodisi v hiši bodisi v gospodarskih poslopjih. V Boljuncu pa smo slikali nekaj domačinov pri prijetnem delu, namreč pri kuhanju žganja (slika spodaj). Zganja letos ne bo toliko, kot ga je bilo lani, zato pa so si kmetje edini v tem, da je boljše kot lani. Kuhajo že mesec dni, sedaj pa bodo kuho prekinili, kajti «Na jami« bo začela delovati tor-kla. Kljub vsemu pa si kmetje najbolj želijo lepega vremena, da bi sonce osušilo razmočeno zemljo, ki čaka na lopato (n plug ter hlev-skl gnoj. Upajmo, da dež ne bo trajal v nedogled in da bo želji kmetov kmalu ugodeno. December je najboljši mesec za kopanje in gnojenje vinogradov ter oranje celine. Toda dež, ki pada že toliko dni — lahko bi rekli neprestano — onemogoča vsakršno delo na polju, saj je zemlja prepojena z vodo in v ravnini je voda kar na površini. Zaradi tega je vse delo na polju in v vinogradu zaostalo, saj ni bil niti hlevski gnoj razvožen. Pridelek oljk je še dober. Vseh oljk še nismo pobrali, kajti dež onemogoča pobiranje, po drugi strani pa vse oljke še niso zrele. Za oljke bi bilo dobro vsaj nekaj dni lepega in sončnega vremena. V torek ali v sredo bo začela obratovati torkla in do takrat bo tudi skuhano žganje. Letos ga bo sicer manj kot' lani, toda kvaliteta je boljša in kmetje so z njim kar zadovoljni. Vino pa gre slabo v promet. Kmetje zahtevajo zanj od 115 do 120 lir za liter, vendar je bilo doslej v vasi le malo kupcev. Pravijo, da bo na Stefanovo, in sicer po «lučanju», ples, ki ga pripravljajo domači fantje. O tem pa bomo javnost pravočasno obvestili. DOM JO Kdor hoče k Domju — pa naj pride iz Trsta ali Boljun-ca oziroma Doline — mora napraviti velik ovinek, kajti cesta, ki vodi direktno v našo vas, je za promet motornih vozil še vedno zaprta. Do. mačinom to sicer ni dosti mar, saj se te ceste kljub prometnemu znaku vseeno poslužujejo. Drugače pa je za Tržačane, ki se zelo jezijo, da morajo delati tako velik ovinek in še po slabi cesti No. va cesta je bila že davno gotova, le oba dohoda bi bilo treba urediti. Ne razumemo, zakaj tega dela še niso naredili, ko je pa v primerjavi z ostalim, doslej opravljenim delom, prava malenkost. «»—_ Poskusi s hibridnim sirkom letos uspešni Jugoslovansko nasvetovalno središče za kmetijstvo in gozdarstvo je letos uvedlo poskuse s hibridnim sirkom ra več kmetijskih postajah po državi. Poskusi so povsod potrdili, da je hibridni sirek izredno pomembna krmska rastlina jn da ga je mogoče povsod, kjer pridelujemo koruzo, uspešno pridelovati. Hektarski pridelek nekaterih sort sirka je presegel 142 stotov. Najuspešnejše je bilo pridelovanje sirka za zeleno, krmo. Kmečka delovna zadruga v Trešnjevcu je pridelala 92.000 do 97.000 kilogramov zelenega sirka na hektar. Skoraj povsod, kjer so sirek pridelovali zaradi zrnja, je bil pridelek večji, kakor pa če bi pridelovali koruzo. Poskusi so pokazali, da je pridelovanje hibridnega sirka priporočljivo na jadranskem obalnem pasu, dalje zlasti v Makedoniji, kjer se sirek med sušo mnogo bolje obnese kakor pa koruza, na Kosovem, v vzhodni Srbiji, v Banatu, Bački in še marsikje. V primeri s tem, kako koristna rastlina je hibridni sirek, so ga letos pridelovali še malo; posejan je bil na 6000 hektarih. Seme so uvozili. Največ so ga posejali v Vojvodini. BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. mesto na Japonskem, 9. preživljanje, 18. ogledovati, 20. odličniški. izbran 21. latinski predlog, 22. Zevsova žena, 23. kemikalija za čiščenje lakiranih nohtov, 25. žensk«, ki izpolnjujejo svojo volilno pravico, 27. okrajšava za narodna republika, 28. za oranje sposoben. 30. smoter, cilj, 32. otok na Jadranu, 33. obžalovati, čutiti kesanje, 35. državni proračun, 36. ženske ime, 37. grška črka, 38. žuželke, ki jin ni varno dražiti 39. odrgniti. 41. ki ni v skladu s častjo, 44. enote ploščinske mere, 45. obdan z latnimi razcvetji, 49 španski spolnik, 50. italijanski spolnik, 52. tretja in četrta črka v besedi pod 15, navp., 53. niti ena, 54. ferment, 57 premišljeno vodeni (javni nastopi, zlasti igre). 60. jbla skleda, 61. pritrdilnica, 62. nauk o gibanju zraka, 65. oblika pomožnega glagola, 66. roman pisatelja Lotija, 68. an. gleško pristanišče v Arabiji, 69. motnost, 72. enota ploščin- sae mere. 73. sestavni del 36. toaletna potrebščina, 40. verige ali telesa, 75. veznik 76. krvna žila (dvoj.), 77. mesto v Furlaniji, 79, nikalnica, 80. poženem korenine, 83. v športu naj večji dosežek, 85. zakonito upravičen, 87. varianta, različica, 86. gozdna poseka, 89. brezbarvna ostro dišeča tekočina, ki jo uporabljajo v zdravilstvu. NAVPIČNO: 1. ime in priimek novega predsednika ZDA, 2. spevoigre, 3. oziralni zaimek, 4. travnati del na začetku njive, 5. medmet, 6 podpisniki meničnega avala 7. igličasto drevo, 8. glavno mesto evropske države, 10. pokvarjen, tako spremenjen, da je neužiten, 11. dva različna soglasnika, 12. bivati, 13. angleško univerzitetno mesto, 14. propadajoč, sušeč se, 15. žensko ime, 16. pomanjševalni-ca moškega imena, 17. starodavno mesto v Mezopotamiji (danes Urfa), 19. okrajšava za Italija, 24. jezero v severni Rusiji, 26. povratek, 29. sveta gora v Grčiji, 31. jem majhen obrok hrane, 34. majhen sak, NABREŽINA Dela za kanalizacijo vasi (Nabrežina-center) se še nadaljujejo in to za glavne in stranske (hišne) odtoke. Nepravilna razporeditev bivališč zlasti v stari vasi, teren, vreme i. dr. so dela zavlekla, vendar smo pričakovali, da bo kanalizacija v tem letu dovršena. Za vas bo to vsekakor velika pridobitev v sanitarnem pogledu. Svoječasno je vaš list pisal o nevarnih cestnih ovinkih v naši vasi. Po glavni cesti se promet v zadnjem času vrši še nekam srečno ali brez nesreč, tako tudi po pokrajinski cesti proti Sempolaju), a vsako toliko slišimo o nevarnosti, ki ji je to ali ono vozilo za las ušlo. V tem prednjačijo motoristi. Kaj bo šele v bodoče, če se je po mnenju opazovalcev promet v letošnjem letu v primeri z lanskim več kot podvojil? Vsaj dobro vidna opozorila v primerni razdalji od ovinka bi bila skrajno potrebna, ker je v prometu vedno več tujih vozil. 2e nad mesec dni je pri nas nekakšna «mesarska» borba. Pod sanatorijem ima mesnico neki furlanski mesar. Mesnica je dobro založena z vsakovrstnim mesom. Odjemalcev kar mrgoli, ker so s STEVERJAN Po sedmih letih ali tam blizu je prosvetno društvo »Briški grič* iz Števerjana organiziralo izlet vaščanov. Zanj se je prijavilo okoli 70 oseb vseh starosti, ki si bodo o-gledali partizansko bolnišnico »Franja*, v kateri se je med vojno zdravilo toliko ranjencev in kjer je umrla tudi neka vaščanka. Izletniki se nameravajo pokloniti spominu padlih s položitvijo venca. Od tam bodo odšli v Postojnsko jamo, ki je mnogi še niso videli. Izlet bo danes in se ga bo udeležilo tudi precej Rupencev. Prosvetno društvo zasluži javno pohvalo, da se je lotilo organizacije tega izleta, katerega je mogoče izvesti ravno v tem času, ko so najvažnejša dela tako v sadovnjakih kakor tudi v kleteh o-pravljena. DOBERDOB Prebivalci doberdobske občine so zelo ogorčeni zaradi prefektove razveljavitve sklepa občinskega sveta o namestitvi dvojezičnih tabel na cestah, ki peljejo v vasi, in dvojezičnih napisov ulic in trgov. Njegov sklep je žaljiv za vse Slovence v Italiji, ki so se borili za razveljavitev fašističnih zakonov, s katerimi so nas hoteli izbrisati pred svetom. Medtem ko je Slovensko kulturno - gospodarska zveza Slovencev v Italiji protestira- la proti takšnemu dejanju, je dolžnost pristojnih italijanskih oblasti, da razveljavijo faši* stične zakone in sprejmejo v skladu s členom 6 ustave, ki pravi, da država ščiti narodne manjšine, nova določila, ki bodo dala slovenski manjšini v Italiji pravico do dvojezičnih napisov na javnih prostorih, kar je sedaj nemogoče, čeprav so prebivalci doberdobske občine stoodstotno slovenske narodnosti. GABRJE Občinska uprava Je poskrbela, da bodo asfaltirali tudi tistih 300 metrov dolgo občinsko cesto, ki pelje s trga v Gabrjah do državne ceste v smeri proti Tomaževi gostilni. Občinska uprava bo za a-sfaltiranje te ceste potrošila en milijon lir. Podjetje, Kateremu so dela zaupali, je cesto že zaprlo ter napeljalo večje količine debelega kamenja, ki ga delavci posipajo po cestišču. Pozneje ga bodo z valjarjem stlačili in čezenj polili asfaltno maso. Tako bodo imele Gabrje na obe strani asfaltirano cestno zvezo z državno cesto. Kadar bo cesta iz Rubij do Gabrij prišla pod pokrajinsko upravo, tedaj bo ustanova asfaltirala tudi tisti odsek pri pokopališču, kjer bodo traso spremenili, da bi odpravili nekaj ovinkov. postrežbo (z mesom in ceno) zadovoljni. O tem krožijo različne govorice. Med drugim slišimo, da je to bogat mesar s številnimi mesnicami v Furlaniji, da nabavlja velike količine blaga in lahko prodaja ceneje itd. Sodimo pa, da je ta zadeva podobna vsem drugim, ki nosijo naslov «konkurenca». Vsako večje podjetje teži za tem, da si pridobi čim večji irg. Po naše povedano: velike ribe požrejo male. Seveda se potrošniki za to ne zmenijo, njim gre predvsem za ceno. SEMPOLAJ V soboto je bila v prostorih prosvetnega društva razstava slovenske knjige, dela domačih in tujih avtorjev. Lo. čeno je bila razstavljena mladinska literatura, za najmlajšo in bolj doraslo šolsko mladino, za katero se je ta zelo zanimala. Zamisel za organiziranje razstav slovenske knjige po našem podeželju je nedvomno zdrava, saj je njen namen prikazati našemu ljudstvu bogato književnost naše matične domovine, vrednost in bogastvo knjig, in ustvariti zanje zanimanje. Pisatelj piše za bralce in jim tako nudi ta ali oni užitek — zabavo, pouk in vzgojo. Spričo tega dragocenega namena se nam zdi glede na organizacijo te razstave vredno pripomniti naslednje: Dvomimo, da je mogoče s samo razstavo doseči ta namen. Duševno razpoloženje, nastrojenja in nagibi, vzori in ideali sodobnega človeka, predvsem mladine, so že znani. O ustreznih vzrokih se stalno razpravlja javno in zasebno. Dejstvo je, da ni občutka potrebe za knjigo, za dobro že ne. Nekje tičijo vzroki. Pa pustimo to zamotano zadevo, ki smo se je dotaknili le v toliko, v kolikor se je ta pasivnost za knjigo odražala tudi na naši razstavi. Me. nimo, da bi bilo v tem bolje, če bi bila v zvezi s to razstavo primerna kulturna prireditev, pa čeprav skromna, ali vsaj predavanje, bralni večer v zabavni obliki i.e. Tudi bi bilo za razstavo primernejši praznik, oziroma njeno tra janje vsaj dva dni. Mnogo bolj kot sama mrtva pismena vabila bi zalegla živa prepričevalna beseda članov prosvetnega društva. U javnost, saj smo to že nekajkrat storili. Le za malenkost se ta pot razlikuje od one, ki je nekoč služila kmetom, ko so vozili desetino devinski gospodi. Koliko časa bo še ovirala sedanji promet? Tudi mi se precej oslanja-mo na živinorejo, usmerjeno v mlekarstvo. Mleko spečamo deloma v Nabrežini-kamnolo-mi, deloma pa gre v Trst. Kot smo mogli zvedeti, se je podjetje Marzotto pozanimalo tudi za naše mlekarstvo. Dobro vemo, da če si ne pomagamo sami, tudi drugi nam ne bodo, še najmanj pa kakšno kapitalistično mlekarsko podjetje. V zadrego nas je večkrat spravljalo poletje, zadrego nam povzroča jesen. Niti ne moremo spraviti pod streho zadnjih pridelkov in si nabaviti stelje, ki ni tako postranska zadeva. Celo krma je še zunaj, ker smo s košnjo zaradi slabega vremena odlašali celo do konca novembra. Nekateri naši domovi hranijo viden pečat nekdanjega življenja (ganki, izpahnjene kuhinje, skriljnate strehe i.e.). Se stoji zapuščeno gospodarstvo, ki je sicer v razpadu, a še vedno dovolj razločno predstavlja nekdanji slog kraške kmetije. Takšni primeri gredo naglo v zaton in bi se jih morali čimprej posneti. 2elimo, da pošlje ((Primorski dnevnik* semkaj fotografa. krepilna sredstva, 42. drugače, po domače (tujka), 43. spremenjen v led, izredno hladen, 46. mesto na Finskem, 47. ulomki, katerih imenovalec je 11, 48. nenadoma srečam, trčim, 51. soteske, 55. običajen, 56. osebni zaimek, 57. rodoviten, 58. veznik, 59. poudarjena nikalnica, 63. oranje, 64. pripadniki plemena, ki je živelo v starem veku med Kavkazom in Azovskim morjem, 67. tuje žensko ime, 70. hribovje v Franciji, del "orovja Cevennes, 71. slovesna, obredna oprava, 73. skale, 74. nekdaj zelo nevarna kužna bolezen, 75. ceste, 77. švicarski kanton, 78. temni del dfleva, 81. žensko ime, 84. dva različna soglasnika, 86. medmet. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO, 1. plastilin, ■ 9 spregatev, 19. roke, 19 Homer, 21. podariti, 22. Ist, 24. Gubec, 26. ded, 27. pod, 28. si, 29. ton, 31. nemar, 33. nič 35. ne, 36. Kubed, 38. sirek, 40. eh, 42. ah, 44. narek, 46 sijaj, 47. bil, 49. noč, 51. resor, 53. Nen, 54. rešen, 56. E-ros, 58. desetinar, 60. reta, 61. kapar, 62. tov, 63. kefir, 65. nos, 66. cel, 67. nauit, 69. ca-nal, 71. SP, 73. kod, 75. rezek, 77. Sedan, 78. ob, 80. nov, 82. ločim, 84. mit, 85. bo. 86. kra, 88. Vis, 80. repek, 92. aut, 93. odstotek, 96. nalik, 98. 0-Ije, 99. pokaditve, 100. riskan-ten. NAVPIČNO: 1. pristanek, 2. losi, 3. akt, 4. se, 5. ih, 6. log, 7. imun, 8. nebes, 10. pp, 11. rod, 12. Eden, 13. gadič, 14. ar. 15. tip, 16. Eton, 17 Videm, 20. remis, 23. sobar, 25. carinik, 29. tun, 30. nered, 32. rejenec, 34. čeber, 37. desetar, 39. kanafas, 41. hišen, 43. Horac, 45, Kosovel, 48. letos 50. čopek, 52. revizor, 55. nasproten, 57. salon, 59. rinem, 64. radij, 68. tečen, 70. lat, 72. pokop, 74. dovod, 76. kipar, 79. brdo, 81. viti, 83. meli, 85. Buje, 87. ASK, 89. set, 91. kis, 92. alt, 94. ta, 95. kv, 97. kk, 98. on. BOB ST Delavci in mlekarice iz Bor. šta in Zabrežca se pritožujejo^ da se žarnice javne razsvetljave zjutraj prekmalu ugasnejo, namreč že takrat, ko je še popolna tema. Želeli bi, da bi žarnice gorele vsaj do zore. Starši šoloobveznih otrok, ki obiskujejo industrijski šoli v Dolini in na Katinari pa se zahvaljujejo avtobusnemu podjetju «La Stradale*, ki je za prevoz učencev dalo 40 odstotni popust na ceni voznih listkov. K. N. SV. BARB SLIVNO V volilnem programu Občinske liste je bilo med drugim rečeno, da bo bodoča u-prava uredila pot iz vasi do državne ceste. Ta lista je zmagala, in smo prepričani, da bo obljubo tudi izpolnila. Seveda ostane še vedno odprto vprašanje ureditve občinskih poti proti Sesljanu. Ni potrebno, da bi o tem seznanja- Zvedeli smo, da bodo uredili kanalizacijo in asfaltirali staro pot, ki pfelje od Griže v našo vas. Z denarjem, ki ga ima občina sedaj na razpolago, bi pot uredili do San-t na, enkrat kasneje pa bi še naprej. Med vaškimi novicami naj omenimo, da je pretekli torek praznoval svoj rojstni dan Do-minicij Božiglav, najemnik gostilne v Ljudskem domu Zvečer se je v gostilni zbralo izredno veliko število vaščanov, ki so slavljencu delali družbo pozno v noč. Čestitamo! likih lei.ii asfaltirali tudi našo cesto, ki povezuje »Padri-če z Gropado.* BANI GR0PADA »Primorski dnevnik* je že mnogo krat pisal o dveh najvažnejših vaških problemin, in sicer o cesti, ki pelje v našo vas ter o javnem telefonu, ki bi ga nujno potrebovali. Pristojnim oblastem smo poslali že kup prošenj, ki so jih podpisali vsi vaščani, a doslej smo naleteli 'e na obljube, ki pa se po tolikih letih še niso uresničile. Zato postavljamo vprašanje; ali smo mi manj vredni kot drugi občani tržaške občine? Ce ponekod poskrbijo za asfaltiranje in popravilo še tako majhnih stez, bi lahko po to- Cesta, ki pelje k Ferlugom, je v obupnem stanju. Asfaltno cestišče je polno lukenj, najbolj pa je cesta razorana pod vrhom, tako da se po njej upa le malokdo voziti. Želeli bi, da cesto čimprej popravijo, saj je bila zadnjič popravljena še pod Ameri-kanci leta 1953. Vaščani smo napravili že mnogo prošenj, da bi uredili kanalizacijo v gornjem delu vasi. Vsakokrat so nam obljubili, da bodo to nadvse potrebno delo napravili, a ostaja le pri obljubah. Koliko časa bomo morali še čakati? Odkar je zaprta cesta proti gmajni, je treba gnati živino na pašo bodisi čez most bodisi po stranski stezi čez avto cesto. Oboje pa je zelo nevarno, tako da morata živino gnati dva pastirja. Ta po. ložaj zelo škodi živinoreji, saj so nekateri že prodali živino, drugi pa mislijo to kmalu sto-riti Prav bi bilo, ko bi kmetijsko nadzorništvo v tej zvezi kaj storilo, saj so živinorejci zelo prizadeti. tudi na vinski razstavi ob miljskem karnevalu, na kmečkem taboru na Opčinah, na raznih veselicah in za prihodnje leto imajo v načrtu še veliko razstavo vin v čamporah, ki bi trajala en teden ter podobno razstavo v Miljah, ki bi jo organizirali bo razstavi ptičev. Vinogradniki se teh razstav in pokušenj vin radi udeležujejo, saj predstavljajo najboljše sredstvo za propagiranje miljskih vin, istočasno pa dajejo vinogradnikom tudi možnost, da del svojega pridelka tudi razpečajo. Posledica tega je, da v mesecu juliju skoraj ni več vina. Sicer pa gre vino dobro v prodajo. Vinogradniki ga mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii Obvestilo kmetovalcem iz Doline in Boljunca Kmetovalce iz Doline in Boljunca obveščamo, da bosta začeli prihodnji teden delovati oljarni (torkli) v obeh vaseh. V Doiini bo torkla začela obratovati v ponedeljek 12. t. m., prijave pa se sprejemajo že v nedeljo. V Boljuncu pa bo torkla začela delovati v torek, medtem ko se prijave sprejemajo že v ponedeljek, 12. decembra. «»-------- Neposredna prodaja mleka potrošnikom Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča naslednje: zadnje čase se širi med kmetovalci vest, da z novim letom ne bodo smeli več oddajati na drobno mleko svojim odjemalcem. Iz informacij, ki jih je nadzorništvo dobilo pri odgovornih krogih, je ta vest popolnoma neresnična. Zato se rejcem jamči, da lahko nemoteno nadaljujejo z na činom oddaje mleka naravnost potrošnikom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.6, najnižja 8.7, ob 19. u-ri 10 stopinj. Zračni tlak 995.7 pada, veter 33 km severovzhodnik, sunki 59 km, vlage 78 odst., nebo pooblačeno, padavine 21.5 mm, morje razburkano, temperatura morja 14 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11. decembra Danijel Sonce vzide ob 7.36 in zaitone ob 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.39 Jutri, PONEDELJEK, 12. dec. Aljoša Tiskovna konferenca prof. MartinolUfa Rotacijski sklad je do sedaj odobril 16 milijard 676 milijonov lir posojil Od teh odpade 12 milijard 182 milijonov na tržaško področje, 4 milijarde 494 milijonov pa na goričko pokrajino - Prof. Martineiii ni vede! povedati, koliko oseb so do sedaj zaposlili z izdanimi posojili Napredni visokošolci za neodvisnost Alžirije Visokošolska organizacija UGI priredi danes v kinu < Arcobalenov zborovanje o Alžiriji Včeraj dopoldne je predsednik upravnega odbora rotacijskega sklada prof. Giocondo Martineiii na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih trgovinske zbornice, pojasnil nekatere podrobnosti o načinu poslovanja tega sklada in o sedanjem finančnem položaju. Uvodoma je predsednik obrazložil postopek za dodeljevanje posojil in dejal_, da se prošnje vlagajo pri tržaški ali goriški hranilnici, ki sestavita potrebno dokumentacijo in opravita poizvedovanja. Obt hranilnici odgovarjata za poslovanje in krijeta 20 odstotkov morebitnih izgub. Na csnovi teh dokumentov in pismenih mnenj hranilnice razpravlja in sklepa odbor rotacijskega sklada, njegove sklepe na dokončno potrdi zakladno ministrstvo. Predsednik je dejal, da je tako podroben in tudi obsežen postopek potreben. ker gre za posojila, ki so izdana iz državnih sredstev in torej s sredstvi vseh davkoplačevalcev. Poleg tega pa so ta posojila izredno u-godna, saj se zanje plačuje komaj 3.5 odst. obresti brez vsakih drugih stroškov. Končno gre za dolgoročna posojila, ki se odplačujejo tudi do 15 let. Odbor je dodelil do 30. novembra 163 posojil v višini 16 milijard 676 milijonov lir, od česar odpade 9 milijard 642 milijonov lir na razširitev in obnovo že obstoječih podjetij ter 7 milijard 34 milijonov na gradnjo novih industrijskih podjetij. Za tržaško področje so izdali 77 posojil v vrednosti 12 milijard 182 milijonov lir za goriško 86 posojil v vrednosti 4 milijarde 494 mi-li;onov lir. Predsednik je izjavil, da se posojila običajno izdajajo v višini polovice celotnih izdatkov in da dosega torej celotna naložba kapitala v okviru rotacijskega sklada okoli 33 milijard lir. Rotacijski sklad sedaj dosega v celoti okoli 50 milijard lir, med razpoložljivimi sredstvi in že izdanimi posojili. Sedaj razpolagajo s 4 milijardami 212 milijonov lir in ko bo ministrstvo nakazalo že zagotovljeni prispevek bo ta vsota narasla na 6 milijard 437 milijonov lir. Pri zakladnem ministrstvu pa leži okoli 12 milijard lir, ki so rezervirane za že nakazana a neizčrpana posojila, ker dodeljujejo sredstva sporedno z gradnjo nekega določenega industrijskega objekta. V prihodnjem letu računajo. da bodo dosegla vračila (obresti in vračanje kapitala) okoli štiri milijarde lir, v letu 1962 pa okoli štiri milijarde in pol. kar naj bi z že razpoložljivimi sredstvi zadostovalo, da se krijejo potrebe po cenenih posojilih v okviru rotacijskega sklada. Po tem poročilu so prisotni postavili nekaj vprašanj, med katerimi sta bili zanimivi zlasti dve. Predsednik je na prvo vprašanje dejal, da ni prišlo do posojila in do gradnje velikega tekstilnega podjetja SNIA-VISCOSA iz razlogov, ki zanimajo podjetje samo in ne po krivdi odbora rotacijskega sklada ali postopka pri izdajanju posojila. Odgovor ni povsem zadovoljiv, saj je postopek trajal od 3. marca ''n sveta je zato neiskreno in teži samo za tem, da ugodi liberalcem, oziroma, da opraviči pred, javnostjo preokret v občinski politiki z vsaj posredno pritegnitvijo liberalcev k upravljanju občine. Zato tudi agencija ponavlja tezo o »konkretnih upravnih zadevah«. Agencija pa tudi dodaja, da nameravajo »demokratične 9. septembra in torej ; c stranke« (pri tem nedvomno mesecev, kar za tako pi^r •; misli tudi že na liberalce) ob ni potrebno Se zanimivejše je bilo drugo vprašanje, ki se nanaša na število delovnih mest, ki so bil' ustanovljena v okviru in s pomočjo rotacijskega sklada. Odbor ni odgovoril s točnimi številkami, češ da z njimi ne razpolaga, da pa bodo naredili to proučitev. Te trditve niso povsem prepričljive, kot tudi ne izjave, da je treba upoštevati, da določena podjetja zaposlujejo s sicer velikimi naložbami kapitala zelo malo delavcev, ali da je moral rotacijski sklad braniti že obstoječo industrijo in torej tudi že obstoječa delovna mesta. «»------- Pred obnovitvijo občinske dejavnosti Demokristjanska agencija »Giulia« je objavila kratek komentar k obnovitvi dejavnosti občinskega sveta, ki se sestane jutri ob 18.30. V začetku tega komentarja sicer pravi. da bo občinski odbor nadaljeval z uresničevanjem programa na podlagi nekaterih temeljnih smotrov in obveznosti, ki jih je sprejela Krščanska demokracija leta 1958. V tem času sta občinski odbor in KD proučila vsa najbolj važna vprašanja, ki čakajo rešitve. Do tu je še vse nekam v redu, toda agencija takoj dodaja, »da se bodo s to krepko upravno dejavnostjo skušali izogniti vsem abstraktnim odklonom, ki se jih, kot kaže, skušajo poslužiti skrajne skupine, da bi zavrle resnično in izrecno dejavnost občinske uprave«. 2e tu se vidi, kam pes taco moli. Takšne namige o zgolj upravni dejavnosti občine in pokrajine smo že večkrat brali tudi v videmskem dnevniku, ki običajno zagovarja fašistične in liberalne interese hkrati in ki je vedno trdil, da bi morala občina obravnavati samo upravna vprašanja, toda kadar je šlo za politične in gospodarske zadeve, ki so desnici smrdele. Ko pa je šlo za kake šovinistične pobude v občinskem svetu, niso ti krogi in ta list pač nikoli protestirali; nasprotno, še bolj so podpihovali. Sedanje demokrist-jansko sklicevanje na zgolj »upravne« naloge občinskega ponovnem začetku delovanja krajevnih ustanov dokazati, da bodo v teh ustanovah začel’ učinkovito akcijo ob spoštovanju programskih obveznosti, ki se tičejo posameznih pristojnosti. Te zadnje besede bi se zdele morda nejasne, če ne bi vedeli, kaj se kuha. Vendar pa ponavlja agencija v isti sapi, da je KD te dni obravnavala predvsem vprašanja neposrednega upravljanja pogrebne službe, ureditve posebnih uprav v okviru ENCO (Občinske potrošne ustanove), okrepitve službe mestne čistoče in tako imenovanih odnosov z javnostjo. Vprašanje je, kako bodo spravili te svoje načrte v sklad s sodelovanjem z liberalci, ki bi hoteli spraviti skrb za •->e jrvne usluge v zasebne tout. ..e pa da bi pristajali ““ odvzem kakih tr’-i zasebnikom, k..t je i prevzem pogrebne s po občini. No, saj so demokristjani mojstri Danes dopoldne ob 11. uri bo UGI (italijanska zveza vi-sckošolcev, ki je napredneje usmerjena) priredila v kinu Arcobaleno javno zborovanje o Alžiriji. Študenti ugotavljajo, da se položaj v Alžiriji vedno bolj zaostruje zaradi kolonialistične politike francoskega vodilnega razreda, ki neče priznati pravičnih teženj ljudstva za neodvisnost. To vprašanje zahteva odločitev, ki naj bo izraz naših teženj in našega zaupanja v stvarno demokracijo, ki je zrasla v antifašistični borbi. UGI je mnenja, da je zahteva po samoodločbi alžirskega ljudstva pravična in je zato UGI solidarna z alžirskimi študenti. Na zborovanju bo prisoten poslanec Lucio Luzzatto. Podobne manifestacije so priredili študenti tudi v drugih mestih po Italiji in je značilno, da je na številnih zborovanjih prišlo s strani faši- v teh zadevah in prav gotovo _________________ se bodo na kak način izvlekli t stov do grobih izgredov ter iz zagate. | kričanja fašističnih gesel, od- iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii n iiMiiiiiittiiiiiiiiiiiiiimfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um im m m Ulm ii n iiiiihiiiuiiiiiii milili Groba samovolja v AFA Zaostritev stavRe v CRDA V ponedeljek ob 20. uri pomembna skupščina uslužbencev trgovin MiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis Štiri osebe pri trčenju Po Ulici Udine se je včeraj dopoldne peljal proti Greti z motorjem »Iso« 38-letni Antonio Argentino od Spodnje Magdalene 1897, v prikolici pa sta se peljala njegova 33-letna žena Marija ter 7-letna hčerka Bianca. Nenadoma se je zlomila vzmet prikolice in motorist je zgubil nadzorstvo nad vozilom in tako krenil na levo stran ceste. Prav tedaj pa je privozil z nasprotne strani z lambreto 33-letni Pietro Logovini iz Ulice Bo-nomea 4, ki ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila. Vozili sta trčili in potniki so zleteli na cesto ter se poškodovali. 2enska, ki so jo »prejeli na ortopedski odde- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. - Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polietna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt letno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst lek, se je pobila po desni nogi in si verjetno zlomila gleženj, zaradi česar se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni; Bianca se je nekoliko pobila po desni nogi in se bo morala zdraviti dober teden; Argentino pa se je pobil in opra. skal po levi nogi in desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti tudi dober teden, med. tem ko se je Logovini pobil po desni nogi in se bo moral zdraviti pet dni. Brezvestni kolesar Ko je včeraj okrog 17. ure 84-letni Peter Žerjul, ki je po rodu iz Prebenega in zdaj živi v hiralnici v Miljah, prečkal cesto, ga je povozil neki mladi kolesar, ki je nato pobegnil. Zerjul si je pri padcu verjetno zlomil levo nogo V CRDA so včeraj delavci obeh delavnic 16 in 5-b stavkali po predvidenem programu in so zjutraj zapustili delovno mesto, jutri pa bodo zapustili delo eno uro po pričetku dela. Vsi delavci ladjedelnice in tovarne strojev pa bodo zapustili delo eno uro pred koncem normalnega delovnega urnika. Ob 16.30 pa bo na Trgu Garibaldi zborovanje, ki ga sklicujeta enotno obe sindikalni organizaciji in na katerem bo za Novo delavsko zbornico govoril Burlo, za Delavsko zbornico pa Pin-guentini. V podjetju AFA je prišlo do grobe kršitve delovne pogodbe, saj je ravnateljstvo sa_ movoljno izpremenilo način računanja akorda tako. da so delavci ob koncu tedna prejeli komaj po 10 tisoč lir, namesto po 23 tisoč. Razumljivo je, da so sindikalne organizacije takoj intervenirale vendar brez uspeha. Zato so zahtevali takojšnjo intervencijo urada za delo. Danes dopoldne bo ob 10.30 enotna skupščina uslužbencev podjetja ORION na sedežu v Ul. Pondares, na kateri bodo sindikalni predstavniki obrazložili sporazum, ki so ga sklenili z ravnateljstvom. V ladjedelnici Felszegy bodo 16. decembra volitve v notranjo komisijo. Cez 500 delavcev in uradnikov bo izvolilo 6 članov delavcev in enega člana uradnika. V ponedeljek ob 18. uri bo izredna skupščina sindikata FILLEA-CGIL (gradbena stro. ka in les), na kateri bo prisoten vsedržavni tajnik Cerri in na kateri bodo razpravljali o zahtevah teh kategorij. V ponedeljek bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina uslužbencev trgovin, na kateri bodo govorili o položaju, ko so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Gre za pomembno skupščino, saj mora sprejeti odgovorne sklepe o nadaljnji borbi te kategorije, v kateri je zaposlenih na našem področju čez deset tisoč oseb. Kot je znano, bo v torek na pobudo urada za delo prišlo do zadnjega sestanka z delodajalci. Vendar pa je malo verjetno, da bodo delodajalci spre. jeli upravičene zahteve prizadetih uslužbencev, tako da se pričakuje, da bo še prihodnji teden prišlo do ostrejšega sin. dikalnega gibanja te kategorije. Obvestili kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da se bodo pričela v ponedeljek dne 12. t. m. sprejemati naročila za brezplačno razdeljevanje od- za profesorje, vabimo vse šol-branega semena sledečih povrtnini fižola, paradižnikov, graha, motovilca, solate, špinače in redkvice. Pripominja se, da bo vsak upravičenec lahko prejel le toliko semena, ki ga potrebuje za odgovarjajoče površine namenjene povrtnini, vsekakor pa vrednost ene vrste povrtnine ne sme presegati 5.000 lir. zbor Sindikata slovenske šole Dne 18. t. m. bo ob 8.30 v risamicj višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto Vecchio št. 9/II desno redni letni občni zbor Sindikata slovenske šoie z običajnim dnevnim redom. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno izročijo odboru sindikata do 14. tega meseca. # * * Pedagoški odsek sindikata slovenske šole priredi v četrtek 15. t. m. ob 18.30 v prostorih osnovne šole pri Sv. Jakobu predavanje: »O metodični pripravi učne ure». Predaval bo prof. Egidij Košuta. Ker je predavanje prav tako važno za učitelje kakor tudi nike na čimvečjo udeležbo. ODBOR «»------- Obvestilo obrtnikom Predsednik pokrajinske komisije za obrtništvo v Trstu obvešča, da je od dne 28. novembra letos razobešen na o-glasnih deskah trgovinske zbcrnice in občin plakat o razpisu volitev za obnovitev članov komisije. Kandidatne liste morajo biti predložene do 12. ure dne 18. decembra. Liste lahko vsebujejo imena največ 6 kandidatov, predstaviti pa jih mora ne manj kot 159 in ne več kot 200 pred-lagateljev-obrtnikov, katerih podpisi morajo biti overovljeni. Dne 7. januarja 1961 bo objavljen datum volitev. —«»----- Nezgoda na delu Med delom na ladji «Vicen-za», ki je zasidrana v Starem pristanišču, se je včeraj dopoldne ponesrečil 54-letnj Giuseppe Visintin s Trga Liberta 9. Zadel ga je zaboj tobaka, ki so ga natovarjali, in je padel iz višine 3 metrov .Pobil se je po čelu in v dimlje ter zgubil spomin, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali » bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dobra dva tedna na I. kirurškem oddelku. nilHHIHHIUHUUHHUUIHHHIUIIUUUIHHIUllUinillllllHIIIUHUUIHIIHIHIHIHHHIHIlHHHHIU Uspešno zaključena policijska preiskava Skupina mladih tatov prijavljena sodišču Pet oseb pa so prijavili zaradi prikrivanja ukradenega blaga Po skrbnem zasledovanju ’n preiskavah je agentom letečega oddelka kvesture uspelo odkriti skupino malopridnežev, ki so večinoma že imeli opravka s pravico in so kradli razne stvari iz avtomobilov, stanovanj in javnih lokalov. Zaslišali so jih in prijavili sodišču zaradi tatvine. V skupini so: 29-letni Paolo Paschini iz Ulice Gozzi 5, 21-letni Arnaldo Antoni iz Ulice Tor San Lorenzo 2, 28-letni Le-lio Clarot iz Ulice Ca-ttedrale 5 in 21-letni Giovanni Esghetto iz Ulice Carmelitani 5. Paschini je kradel zlasti iz avtomo. bilov, Paschini in Esghetto sta med drugim ukradla 20.000 lir v baru Stella, Clarot in Antoni pa razno blago v stanovanju Vaierie Zufar v Drevoredu D’Annunzio. Antonija ni mogla policija do sedaj še najti, ker se morda kje skriva ali je kam odšel. Zaradi prikrivanja ukradene- ga blaga pa so prijavili sodišču Bruna Milottija, Alda Na-dalina, Ernesta Vitalija, Vitto-ria Becherja in Giuseppa Ba-rillara. Na cesti ga je prijela slabost Včeraj dopoldne so sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek 68-letnega I-vana Verginello iz Križa štev. 276. Pri sprejemu v bolnišnico je Verginella dejal, da je nekoliko po 6. uri šel peš po cesti iz Križa v Nabrežino. Nenadoma ga je prijela slabost in je padel na tla, pri tem se je pobil in ranil po čelu in si verjetno nalomil lobanjo. Nekdo, ki ga je zapazil na tleh, je nemudoma poklical rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. UIIHIIIUIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUlUUIIIIUIHHUHIIHIIIIHIlUiniHIIIUUIIHIIIIIIUUHHMIIIHIIHIIHniHIIIIHIHIIIIIIIIUIHUUIIIIIIIIIIIUUIIUHINHHIIIIIIHHIIUIIHIIIIIIIIIIIfllHUHIHIIIUIIIHHI Iz sodnih dvoran Včeraj se je pred kazenskim sodiščem zaključila obravnava proti štirim osebam, ki so bile obtožene, da so ponaredile neko oporoko ter da so obrekovale v tej zvezi neke druge osebe. Na zatožni klopi so sedeli: Alberta Peric vd. Basso ter trije njeni sinovi Ennio, Tul-lio in Stellio. Zenska je bila obdolžena, da je v oktobru 1957. leta sestavila oporoko ter jo podpisala z imenom in priimkom svojega pokojnega brata Benedikta Perica-Pierija. Za to oporoko je trdila, da jo je lastnoročno napisal in podpisal njen brat ter prepustil njej in njenim unovom vse premoženje. Tej oporoki so se uprli neki Danilo Ličen, Karmen Sturm vd. Pitri in Maria Pieri por. Cappelli, zakoniti dediči umrlega Benedikta, ki so prijavili vso zadevo policiji. Alberta Peric in njeni sinovi pa liso mirovali ter so jih tudi prijavili sodišču zaradi klevetanja. Včeraj je tadišče spoznalo Alberto Peric za krivo vseh zločinov, ki so jih ji naprtili, ter jo obsodilo na eno leto in 10 mesecev zapora. Sest mesecev zapora so ji pomilostili. Nadalje je sodišče proglasilo navedeno oporoko za neveljavno ter ukazalo, da se popolnoma zbriše. Vse obtožence je nadalje obsodilo na plačilo zasebni stranki materialne in moralne škode, ki jo bo- Obsojena zaradi poneverbe oporoke Kaznovan pešec, ki je povzročil nesrečo do določili na pristojnem sodišču. Takoj pa bodo morali plačati 85.000 lir zastopniku zasebne stranke. V pogledu obtožnice pona reditve oporoke je sodišče o-prostilo Ennia, Tullia in Stellia Bassa zaradi pomanjkanja do kazov, glede obtožbe klevetanja pa zato, ker njim pripisano dejanje ni kaznivo. Predsednik Boschini, tožilec Maitese, zapisnikar Rachelli, obramba Presti, zastopnik zasebne stranke P. P. Poilucci. * ** Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 23-letni Mario Zega iz Ul. delia Guardia 23, ki je bil obtožen, da je telesno poškodoval 24-letnega Lui-gija Caissuttija iz Ul. Risorta 6. 25. februarja lanskega leta ji Zega prečkal Istrsko ulico v bližini Ul. S. Zenone ter se zaletel v motor, ki ga je vozil Caissutti. Ta je padel na tla medtem ko je motor zadel v poltovornik «Ape», a slednji v filobus. Sodnik je spoznal Zego za krivega ter ga obsodil na 5000 lu globe m na povračilo škode. Ali se je res izdajal za finančnega stražnika? Pped sodnikom Coenom se je začela včeraj sodna razprava proti 49-letnemu Luigiju Granzottu iz Ul. Giulia 14, Ki je -obtožen, da se je izdajal za člana finančne straže—oddelek davčne policije ter za drugo osebo. Do te razprave je prišlo, ker je Granzottu nekega dne padlo na pamet, da bi dobrohotno pomagal neki Carlotti VVeber iz Avstrije. Leta '955 je ta izgubila mater, nato pa je končala v psihiatrični bolnišnici. Leta 1956 je ženska zapustila bolnišnico, toda kaj kmalu se je pokazalo, da ni ozdravela popolnoma. Začela je delati dolgove po raznih trgovinah; zlasti se je zadolži- la pri trgovcu Giacomu Klei-ntanu iz Ul. Rossini 16, in sicer za 50.485 lir. Ker dolga ni poravnavala se je Kleiman obrnil na odv. Abeaticija. Nekega dne je prišla Webrova k imenovanemu odvetniku v spremstvu nekega moškega, ki je jamčil, da bo poravnala dolf v mesečnih obrokih po 7.000 lir. V resnici je plačala dvakrat, potem pa ni več dala glasu od sebe. Odv. Abea-tici je nato več mesecev iskal poroka »Gina Mazzottija« iz Li. Ghirlandaio 4 ter ga identificiral v Granzottu. Na koncu je vso zadevo vzelo v roko poveljstvo finančne straže, ker se je menda Granzotto izdajal za finančnega stražnika, tei ga je prijavilo sodišču. Včeraj je odv. Abeatici po-tidil svoje obtožbe ter izjavil, dn mu je trgovec Kleiman rekel, da je Granzotto prišei v njegovo trgovino ter se predstavil kot finančni stražnik Ni pa se hotel legitimirati, ko je Kleiman to zahteva,. Nasprotno pa je celo zahteval, da mu trgovec pokaže sveje poslovne knjige. Trgovec Kleiman pa je bil pri zasliševanju zelo negotov. Dveh okoliščin, pa je rekel, da se dobro spominja, in si-!cei. da Granzotto ni zahteval, da pregleda knjigovodstvo ter, da ga oni ni pozval, naj se iegiimlra Radirava se bo na-1 daljevala 20. t.m. nesno vpitja živel Massu ali živeli »paraš«. Premiera v »Verdiju« Nemški gostje v «Čarobni piščali* Včeraj zvečer je bila v gledališču .Verdi, prvič v Trstu uprizorjena Mozartova opera «Čarobna piščal., s katero se je veliki genij pravzaprav po-slovil od sveta. Prvič je bila uprizorjena dva meseca pred Mozartovo smrtjo in bila je njegova edina opera, ki naj bi bila namenjena naravnost ljudstvu; medtem ko je druge opere pisal za dvor, je to napisal za majhno ljudsko gle dališče v nekem dunajskem predmestju. Ce z današnjimi očmi gledamo na delo, tedaj se nam zdi. da nimamo pred seboj prave opere: ni pravega dejanja m vse bistveno izve gledalec iz govorjenih vložkov (ki niso recitativi!). Toda glasbeni del odkriva najlepšega Mozarta. Včerajšnja celotna predstava je bila v rokah gostov Nemcev, le orkester in zbor pod vodstvom Adolfa Fanfa-nija je bil domač. Z velikim smislom za Mozartove finese je dirigiral Albert Gruenes, režiral je Frank de Quell, sceno si je pa zamislil Hainel Hill. Med pevci je najbolj zadovoljila Teresa Stich Randall kot Pamina. Pevka ima izredno mehak, nežen glas. Mimi Coertse (Kraljica noči) si je s svojimi koloraturami tudi zaslužila aplavz na odprti sceni. Živahna Papagena je bila Eva Kaspar. Dva dobra in lepo uglašena terceta sta predstavljali trojici Elfriede Ebers-bach, Susanne Will ter Han-nelore Schulz Pickard in Elli-nor Junker-Giesen, Terese Fregman ter Hilda Wagner. Nekoliko nenavaden za naše okuse je bil tenor Josef T ra-a:cl (Tamino) in tudi način petja basista Fritza Linkeja (Sarastro) nam ni prečeč domač. Bolj je ugajal Alfons Holte kot Papageno. Drugi pevci so bili še Willg Brok-meier, Ragmond Wolansky, Hans Pink ter Karl Kroll-mann. Občinstvo je na koncu predstave gostom mnogo ploskalo. Danes popoldne je na sporedu .Faust., medtem ko je za torek in sredo nastopila majhna sprememba, tako da bo .Faust, tudi v torek, prva repriza «Čarobne piščali, pa šele *v sredo Prometna nesreča Po Ulicj Doda se je včeraj popoldne peljal z vespo proti Ulici Trissini 36-letni Giosue Modic iz Ulice Baiambnti 55. Nenadoma pa je iz neznanih vzrokov zavozil na rob ceste in zadel ob cestni kamen. Verjetno je bil nekoliko vinjen. Zletel je seveda na tla in se pobil ter ranil po levi roki, po levi rami in nosu ter ustnicah. Razen tega si je izbil nekaj zob in dobil rahel pretres možga-n. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 20 do 40 dni. [ olbdaliSCa") VERDI Danes ob 16. uri bo tretja predstava opere »Faust« v enaki zasedbi kot doslej. Pri gleda liski blaga jni se nadaljuje prodaja vstopnic. SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN VABI STARO IN MLADO NA STEFAMIIJE TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES KI BO 26. DECEMBRA OD 20. DO 2. URE V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ« Igral bo priznan plesni ansambel Prosvetno društvo z Opčin priredi v nedeljo 18. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah VESEL POPOLDAN ob rodelovanju domače folklorne skupine pevskega zbora prosvetnega društva »Lipa« iz Bazovice, veselega Dolinskega tria in dueta Daria in Darko. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU priredi svoj tradicionalni dobrodelni PLES v soboto 14. januarja 1981 s pričetkom ob 21. uri v» Hotelu Excelsior Palače Vstop izključno z vabili. Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22/11, dnevno od .7.. do 19. ure. Planinsko predavanje SPDT SPDT priredi v petek 16. t.m. ob 20.30 v »Gregorčičevi dvorani« v Ulici Geppa 9 planinsko in turistično predavanje »Iz našiti planin in iz tujih krajev*. Predavala bo dr. Sonja Mašera s predvajanjem številnih barvnih diapozitivov. •iiiitmiiiliiiiiiiiiiiiiMtHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimllliiiiimMKiiiiMimiiMiiiiiiMiiiiiiti umili KA8MA OBVESTILA j Občni zbor Slovenskega fotokluba ▼ Trstu V sredo 14. t.m. ob 20.30 bo prvi redni občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu v Ulici Geppa 9, II. nadstropje. Vabljeni člani fn prijatelji. Slike, kt Jih Je posnel Mario Magajna na sprejemu 21. novembra t.l. na jugoslovanskem Konzulatu, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Tržaški filatelistični klub »L. KOŠIR« V sredo 14. t.m. ob 20. url običajni sestanek v novih prostorih kluba, Ul. Geppa 9-II. Delile se bodo vse zadnje novitete. «»-------- Sporočilo sklada «Sergij Tončič» Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič«, ki je bil usta. icvljen na pobudo visokošol-cev z namenom, da pomaga visckošolcem s strokovno študijsko krijižnico, obvešča vi-sokošolce. da posluje omenjena knjižnica vsak petek od 15. do 16. ure v prostorih Narodne in študijske knjižnice, U' Gepnn 9-IV. nadstropje OD VČERAJ DO DANES HOJS I V A. SMHTI IN POHOK.& / Dne 10. decembra t.l. se je v Trstu rodilo 6 o,rok, umrlo Je 5 oseb, od 5. do 10. decembra pa je bilo 37 porok. RODILI SO SE: Federico Sl-rlani, Antonella Laschizza, Ma-nuela Gentilli, Silvano Lupo, Maurizio Foti, Alessandra Muran. UMRLI SO- 46-letna Giovanna Cataruzza, 67-letna Gabriella Gazzeri, 65-letnii Attllio Veludo, 68-letna Albina Cerni por. Levi, 82-1 etna Elena Del Maschio por. Scarlovaj. OKLICI: karabinjer Francesco Porcheddu in gospodinja Silvana Gasparutti, agent CP Giuseppe Menini in prodajalka Adriana Cotterli, ladijski konstruktor O-liviero Culici in gospodinja Vida Sredn-ich, pomorščak Aldo Doz in delavka Gina Pretazzi, inženir Alessandro Prezzi in u-čiteljica Daribtna Barchl, električar Emesto Štolfa in prodajalka Carmela Sulli, pomorski kapitan Benko Rutia-n in gospodinja Luciana Pipan inštalater Antonio Bai-lo i-n gospodinja Maria Giu-ditta D’Andrea, delavec Claudio Bassich in gospodinja Gisella Co-ciandch, industrijski izvedenec Luciano VitA>n in gospodinja Mercede C.iusi, finančni brigadir Nicolo Mangraviti ir. učiteljica Maria Miam, šofer-mehanik Ivan Macijarevič m gospodinja Mara Stankovič, natakar Dino Maran • n gospodinja Nella Bernetti, e-ltktričar Enianuelle Primossl in gospodinja Anna Pettorosso, železničar Giuseppe Pipan in gospodinja Pierina Orzan, šofer Uinberto Vattovani in gospodinja Alojzija Lavrenč.č, pomorski oficir Blaudio Bassa in učiteljica Maria Ansenio, ladijski motorist Seigio Martin In gospodinja Maria Grazia Tiberlo, mehanik Marcel lo Ternovez in uradnica Raffaella Ferluga, prof. telovadbe Carlo Vitton in uradnica Nadia Vltall, šofer-mehanlk Giuseppe Petri in gospod.nja Flor.na Sandrin, štucent Bruno Santi In u-radnica Iole Zu.n, učitelj Bruno Cerneaz ,n uradnica Miranda Balti i, uradnik Albino Margutti in dciavka Valeria Boscaiato, Ka- rabinjer Gaetsno Genovese in gospodinja Carmela Mtllauro, a-gent CP Antonio Giordano in go-spodiinja Maria Venturini, tesar Vinicio Ubaldiml in gospodinja Giovanna Sanzln, tesar Giuseppe Benes in šivilja Mercede Bachi, pomorščak Bruno Cernaz in gospodinja Maria Hrvatin, delavec Franco Gavino Dau In gospodinja Maria Bossi, delavec A-qui'llno Druscovich in gospodinja Danijela Klemenčič, delavec Ser-gio Bosich in gospodinja Gra-ziella Crevatin. delavec Giovanni Costanzo (n gospodinja E-doarda Lantschner, delavec Ra-niiiro Prodani i-n gospodinja Er-mlmia Viller. «»-------- LOTERIJA BARI 62 9 26 81 65 CAC-LIARI 69 27 1 3 18 FLORENCA 80 41 35 79 17 GENOVA 54 16 56 43 68 MILAN 49 59 13 21 35 NEAPELJ 47 31 8 37 33 PALERMO 21 44 36 63 53 RIM 3 2 20 57 79 TURIN 83 59 90 86 19 BENETKE 42 37 29 82 59 ENALOTTO 222 XXX 112 XXI Dvanajstice so štiri, vsaka prejme po 4.155.000 lir; enajstič je 152 in vsaki gre po 82 tisoč lir, desetic je 1652 po 7.500 lir. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitembu.g, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer. Trg Unitil 4; Predini, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Homa 15: Gius*l, Greta; dr. Gmel-ner, Ul. Giulia 14; Alla Maddale-na, Istrska ulica 43; Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; SerravallO, Ul. Cavana 1- Zanetti, Testa d'o-ro, Ul. Mazzini 43; dr. Mianl, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. Slovensko gledališče v Trslu V soboto 17. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE Drama v treh dejanjih (4 slikah) V nedeljo, 18. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu ponovitev KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes z začetkom ob 16. uri in jutri z začetkom ob 16. uri cine-mascope Metro barvnj film: Nekdo bo prišel (Qualcuno verra) Nastopajo FRANK SINATRA, SHIRLEY MAC LAINE in drugi znani igralci KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 14. uri in Jutri 12. t. m. z začetkom ob 16. uri film Technicolor KATJA KRALJICA BREZ KRONE (Katia regina senza eorona) Igrata ROMY SCHNEI-DER in CURD JURGENS L KINO Fenice 14.30 »Mac iste v dol trt kraljev«, technicolor, Vira o-lenti, Angelo ZanoHii, Mark » rest, Chelo Alor.so. Excelsior 14.30 »...in človek A stvaril satana«, Spencer Tracj-Filodrammatico 14.30 «Podvig mandosov«, technicijlor, ™ Bogarde. Grattacielo 14.00 »Pisma samostanske novinke«, Pascale ” tit, Massimo Girotti , Arcobaleno 14.00 »Grbec«, Geram Blain, Anna Maria Ferrero, vo Garrani. - Supercinema 14.00 »Pustolovk^ na«, Gabrielle Ferzetti, MoiU« Vitti. ^ Alabarda 14.00 «Bala-da o voi£ ku». Nagrajen v Cannesu, lodja Ivaščijov. Aurora 14.30 «Vsi domov«. Capitol 15.00 «Pod žgočim cem«, technicolor, Alain Ion. Prepovedano mladina. Garibaldi 14.00 «DoIga noč 45 " Beli-nda Lee. Prepovedano m* dini. ... Cristallo 14.30 »Redar«, Al«**' So rdi. Impero 14.30 «Adua in tovar ce«. Italia 14.30 «Moj prijatelj ckyll», Abbe Lane, Ug° gnazzi, Raimondo V:an-eilo_ Massimo 14.00 «Kraljica TatarO technicolor, Chelo Alonso. Moderno 14 00 22.00 Vici De”® in Ca-rmei Borim v glas1h*, komični reviji «Gusar v... su». Sledi film «Volkovi 'F binah«. Cene: parter 350, t*1 rija 250 lir. ,, o Astoria 14.00 «Gusarji z Ma ,L. ke», technicolor, Belinda h*'-Astra 14.30 «Veliki kapitan«. Vittorio Veneto 14.00 «Pod tech- timi zastavami«. Marconi 14.00 «Orientailk*»> n-icolor. „ Ideale 14.00 «Sin Robina Hooa> • technicolor _aiž» Savona 14.30 »Indijanski vod 1 technicolor, Clint Walker. Odeon 14.00 «La violetera«, Mon-tiel, R. Vallone. .... Skedenj 14.00 »Katja, kralja brez krone«, technicolor. --------------------------- ' STE VIDELI NOVE televizorje pn Radio Trevisan ULICA S. NICOLO 21J « 1umita predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 15. url in jutri, 12. t. m. z začetkom ob 18. uri film: DIVJI VETER » (Vento selvaggio) Wl- *, \ wm% Ut**. .*# s?**... V glavnih vlcgah nastopajo JOHN WAYNE, SU-SAN HAYWARD in RAY MILAND TRGOVCI, OBR IN GOSTILNIČARJI'■ B02ICNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoie božične i-n novoletne oglu-se ter voščila najkasneje do 23. t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na št. 37-338. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA DAROVI IM HltlNPKVKI CVKl) Cok Rudolf Iz Lonjerja daruje 1000 Ur za sirote padlih partizanov. IZLETI Zimovanje SPDT na Vojakem nad Idrijo SPDT priredil za dobo od vključno 26. t.m. do vključno 2. januar ja 1961 planinsko zimovanje na Vojskem nad Idrijo Na 1060 metrov nadmorske višine, s krasnimi pla-ninskimi in športnimi smučišči, s skakalnico in vlečnico, Je tudi nova planinska koča z vsem konfortom ter televizijo. Informacije in vpisovanje do vključno 17. t.m. v Ul. Geppa MI. MALI OGLASI BHUSINI CAHLO. Trsi Ul. Hat tisti 2(1, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, pito, elektriki-— trajno goreče peči »AHGOo ter na plin in elektriko. Olajša ve prt plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041. ISCEMO 14—15-LETNO vajenko. Krojačnica Tretjak, Ul. Im-brla-ni 4-1I. NAJDITELJA črnih očal z lečo, izgubljenih v Bazovici dne 1. U. 1960 prosimo, da jih odda proti nagradi v pekarni Kudi-Zdenka v Bazovici. KNJIGA najlepši dar ! TRŽAŠKA KNJIGA«?* vam nudi 10% pnnusl na vse knjige, ki j^1 ima v zalogi. Tu P° pusl velja samo :eščenci, zlasti pa on,i ki ^akajo na zaposlitev ali pa so dopolnilni blagajni, so spre-j. to vest z velikim zanima-■jem in upajo, da bo res kaj ftjda iz te moke in da bo . jetje Potem lahko sprejelo e nove delavce. Orl r< tem pa ostaia še vedno oprto vprašanje ustanovitve °Vaga podjetja, ki naj bi na- donv estilo ukinjene 2elezniško- t -v. delavnice (OMFA). S -m v zvezi se nekaj govori j Ustanovitvi podjetja za lz-av° tehtnic, kar je pred z,6 m omenil tudi podtajnik državne udeležbe Gatto, “ndar pa za sedaj še ni nič “okretnega. tir je'5ak°r pa so sindikalni jtedstavniki v Tržiču javili, It- 1^°^° zaenkrat prekinili v'"'kovno in mezdno gibanje ^k^tromehaničnih delavnice« V pmv zaradi nO- Zve • PoIožaia- ie nastal v ... 21 z zgoraj napovedanim rePom. «»------- Spori med akademiki v Gorici vj]^.,^or'ci obstaja poleg šte-lt0v drugih akademskih krož. Zj. ’n društev tudi Univer-lia^0' klub študentov tržaške ^ erze, ki je pravzaprav univerze in ki ga fjj.Plrai° tudi nekatere goliti'* Ustan°ve. Klub je apo-Stud*1*58 znaa'aja in ima tudi dok-' 0 čitalnico, kjer se lah-tUr*i0 šolske knjige. Na kul-v ern področju je ta klub letih napravil s p,80 tako s predavanji kot ja,,,1kakimi predstavami in z tla *0Vnim> tečaji, ne glede So kakšne politične barve aUtn atudenti, ki so ga tre- se 0 v°dili. Liberalcem, ki pre . auPravičeno smatrajo za dlries^avnike akademske mlada Vi or6anizirani naskok letej 15 Pfed nekaj leti spod-2adi'- *n zaradl tega niso v pri] lem času opustili nobene kratv-*’ ga napadli. Pred 'm ie ta klub priredil flln,* večer o Viscontijevem le* U ^Rocco in njegovi brat-«tv’ n® katerem so, pod vod-ktljiF- ravnatelja državne dsv.2,nice dr- Manzinija, pre-Tr.. ’ kritik Tino Ranieri iz je bila zelo zanimiva, ker je v njo s tehtnimi argumenti poseglo precej poslušalcev. Ta debata pa je bila za liberalne študente organizacije «Liberi goliardi* povod za napad na klub, ker je tu predaval komunistični občinski svetovalec dr. Battello. Liberalci so napadli organizacijo, ki jo podpirajo tudi javne ustanove, samo zato, ker je na njenem predavanju govoril tudi filmski izvedenec, ki je istočasno tudi član komunistične stranke. Zaradi tega «mackartijev-skega* duha, se že več dni nadaljuje debata v tukajšnjem italijanskem časopisju. Jasno je, da skušajo s te vrste propagando liberalci pridobiti nekaj glasov med določenimi go. riškimi krogi ob priliki prihodnjih upravnih volitev. »»------- Predavanje v Ljudskem domu Jutri zvečer ob 18.15 bo v dvorani Ljudskega doma predaval profesor Salvatore Romano, redni profesor zgodovine na univerzi v Rimu, o temi (»Intelektualci in politične krize v sedanji dobi*. Predavanje organizira Goriški krožek za svobodo kulture (Circolo Goriziano per la li-berta della cultura), ki je bil osnovan pred kratkim in ki na kulturnem področju zastopa laično-napredne tendence. «»------------------ Zaščitni ukrepi proti parkljevki Ze prejšnji teden se je razširila vest, da se je po nekaterih občinah videmske pokrajine pojavila slinavka in parkljevka med tamkajšnjo govejo živino. Po uradnih vesteh so v zadnjih dneh ugotovili kar v osmih furlanskih občinah več primerov te nevarne kužne bolezni. Zato je pokrajinski živinozdravniški u. rad za Goriško naslovil na naše živinorejce posebno o-krožnico, v kateri daje nekaj navodil, kakšne ukrepe naj podvzamejo, da se ne bi bolezen razširila tudi po naših hlevih. Ukrepi, ki jih bodo podvzeli živinorejci sami, so lahko zelo učinkoviti, zlasti če jih podvzamejo takoj. Zlasti je potrebno: 1. Poskrbeti za cepljenje go. veje živine proti tej bolezni: 2. ne kupovati v tej dobi govejo živino in prašiče v krajih, kjer se je bolezen že pojavila; 3. očistiti in razkužiti vsa prevozna sredstva, ki služijo za prevoz živine; 4. živino, ki jo kupimo v tem času, držimo prvih deset dni ločeno od ostale živine v hlevu; 5. tuji ljudje naj ne hodijo v hlev, pred hlevom pa naj bo na tleh vreča, ki smo jo namočili v 5% raztopini kav-stične sode, kateri lahko dodamo 5% raztopino apnene vode; 6. pomniti moramo tudi, da se bacili te bolezni lahko širijo tudi s posodo za mleko in s kolesi raznih vozil. Ce se kljub vsem zaščitnim ukrepom kje pojavi ta bolezen, je treba vsak posamezen primer takoj javiti na županstvu, saj je to v interesu vseh lje vse živine, ki bi se lahko okužila. «»------- Cepljenje živine na Vrhu Županstvo občine Sovodnje sporoča vsem zainteresiranim, da se bo vršilo cepljenje goveje živine na Vrhu v petek 16. decembra. S cepljenjem bodo začeli ob 8. uri zjutraj in bosta živinozdravnik ter njegov pomočnik pregledovala hleve. Živinorejci bodo plačali po 220 lir za vsako glavo živine. DE2UHNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. Na cesti pri Krminu Smrt kolesarja pod kamionom Motociklist povozil pešca in pobegnil Naraščajoči promet po naših | sedaj na zdravljenju v krmin-cestah zahteva vedno več žr- ski bolnišnici. lev med pešci, kolesarji in motociklisti. Tako je v petek zvečer prišlo pri Krminu kar do treh prometnih nesreč, pri katerih moramo zabeležiti tudi eno smrtno žrtev. Okrog 17. ure je kamion podjetja Arrigo Bressan iz Gradiške, ki ga je vozil 27-letni šofer Ferruccio Marizza prav tako iz Gradiške, povozil na državni cesti blizu S. Giovanni al Natisone dva kolesarja, ki sta istotako vozila v njegovi smeri proti Krminu. Eden od kolesarjev, 31-letni Mario Chioato iz Piombina p.-i Padovi, ki je zaposlen kot delavec na železnici, je na mestu umrl, ker si je pri padcu prebil lobanjo in odnesel tudi druge težke poškodbe. Diugi kolesar, tudi delavec na železnici, 39-letni Giovanni Mnssarito iz Concordia Sagit-taria pri Portogruaru, pa je odnesel težje poškodbe in je iiittin mi im n ittiiatiti u im h Hum 111111 n mi n itin u h m iiiiiiii m n hm intimni minil ■itiiititfiiiit Kdo je vrgel v Sočo vojaKa Castaldija? Vittorio Zanon, ki je v začetku priznal zločin, sedaj vse zanika < a. xiuu nauicti z*. i»'«i -'"j j ^ c ~ ~ — v ocu a’ dr- Battello in prof. Ca. . živinorejcev. Poleg tega je v zUtijeva iz Q0rice Debata I okuženih krajih obvezno cep- Kot je našim čitateljem gotovo že znano tudi iz našega takratnega poročila, so dne 7 novembra našli v Soči pri Stražicah truplo neznanca, za katerega so pozneje ugotovili, da je bil vojak Castaldi, ki so ga že nekaj dni pogrešali pri 114. pešpolku v Gorici. Policija je nekaj dni po tem od kritju osumila umora 24-letne-ga Vittoria Zonna, trgovskega potnika iz Taranta in ga pridržala v zaporu. Prve dni po aretaciji je Zon-no priznal, da je v sporu za dekle Venero Cavallaro vrgeJ iz ljubosumnosti Castaldija s pevmskega mostu v Sočo, kjer je ta utonil. Te dni pa je Zon. no pred preiskovalnim sodni-kcm zanikal svojo krivdo m trdi, da ni zapleten v ta zločin. To je prvič, da se njegove izjave ne strinjajo z izjavami Venere Vavallaro, ki ga je obtožila umora. Ugotovili so tudi, da je bil Zcnno, ki je služil pred leti vojaški rok v Gorici, odpuščen iz vojaške službe zaradi duševnih motenj. Predvsem je močno podvržen tujim vplivom ter duševni depresiji. Pravtako so ugotovili, da nima stalne volje in da ga tudi spomin često zapušča. Pretekli petek sta prišla v Gor.tn tudi obtoženčev brat in oče, ki sta takoj stopila v stik z njegovim branilcem. Sedaj nastane vprašanje, koliko je resnice v prvotnih m koliko v sedanjih Zonnovm izjavah. Ce je res, da on n: kriv, pciem bo skušala so.lnr oblast zopet preko Venere ali z njeno pomočjo najti pravega krivca. Znano ie, da so po Zonnovem priznanju krivde Venero izpustili svobodo Stdaj pa se očividno vsa zadeva bolj komplicira in bo tu-d’ zanjo utegnila imeti neprijetne posledice. ——«»—— Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 4. do 10. decembra rodilo 18 otrok, umrlo je 10 oseb, oklicev je bilo 5, poroki pa 2. Rojstva: Rosa De Iorio, Silvano Franco (rojen mrtev), Rina Franco, Giulio Manfrin, Graziella Galletti, Marco De Stefani, Moreno Luca, Angela Rosana, Francesco Fontana, Mirella Milesi, Fabio Peric, Mario Samari, Maurizio Mea- ni, Sergio Carrato, Helena Klavčič, Giuliano Brancati, Angela Cocitfo, Roberto Col-lenz. Smrti: 65-letna učiteljica v pokoju Ida Corsi, por. D’Atri, 66-letni kirurg Luigi Sussi, 84. letni kmetovalec Silvestro Ho. ban, 73-letni upokojenec Antonio Sampar, 71-letna bolničarka Maria Buttignoni, vd. Mian, 70-letna Ilalia Paschie-ra, vd. Traversa, 19-letna šivilja Antonija Tomažič, 63-letna upokojenka Giovanna Wagnes, vd. Vittori, 90-letna Brigida Tominz, vd. Primas, 76-letna Domenica Padovan, vd. Vi-sintin. Oklici: bolničar Giacinto Perco in bolničarka Maria Col-lenz, prodajalec Renzo Beltrame in delavka Marisa Jaco-bini, kirurg Enzo Bader in Antonia Fiegl, trgovski potnik Gastone Gianesini in telefonistka Andreina Gomišček, doktor kemije Roberto Gan-dolfi in učiteljica Vita Stroh-mayr. Poroke: namestnik brigadirja Giovanni Altieri in Anna Barbarino, poročnik Giancarlo De Carlo in Maria Pallaver. »»------------------ Tri prste si je zlomit V civilno bolnišnico so vče-ra, ob 8.30 pripeljali z avtom Zelenega križa 49-letnega železničarja Luigija Ziana iz Ul. Mp.donnina del Fante št. 25. ian je včeraj zjutraj postavljal tračnice do nekega kamiona, ko se mu je zdrsnilo >n se je udaril v levo roko. V bdnišnici so mu zdravniki u-gctovili zlom sredinca, prstanca in mezinca leve roke. Zdraviti se bo moral 20 dni. n-------- Kino v Gorici CORSO. 15.00: .Prehod čez Ren*, G. Azhovour, G. Rie-vere, mladini do 16. le:a vstop prepovedan. VERDI. 15.00: .Veter pred viharjem*, C. Baker, Vittorio Gassman, v barvah. VITTORIA. 15.00: .Drakulove neveste*, P. Cussig, J. Mon laur, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00; .Cirkus grozot*, A. Diffring, E. Renberg. mladini do 16. leta vstop prepovedan. MODERNO. 15.00: .Osvobojeni i Jeruzalem*. Druga nesreča se je pripeti, la pravtako na državni cesti Videm-Gorica. Okrog 18. ure je 65-letni kmet Francesco Plaino iz Krmina pešačil v smeri proti Gorici, ko ga je pii km 24 dohitel neki motorist; ta je hotel prav na tem mestu prehiteti neko drugo vozilo in je pri tem podrl Plaina. Ne da bi se ustavil, je molorist odvihral naprej. Plaino se je, čeprav ranjen, sam odpravil domov, odkoder so ga spravili v krminsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve lopatice in druge poškodbe, za katere se bo meral zdraviti kake tri tedne. Policija išče pobeglega motociklista. Tretja nezgoda pa se je pripetila Giorgiu Visintinu iz Za-graja, ki je proti večeru vozil motor po pokrajinski cesti iz Krmina proti Čedadu. Na zadnjem sedežu je imel 26-iet-neg i Renata Furlana iz Gradiške. Na nekem mestu so popravljali cesto in je bilo tam postavljeno tudi svarilno znamenje ter zapora z belimi in rdečimi črtami. Vozač pa tega ni opazil in se je zalete! v zaporo. Visintin je pri padcu ostal nepoškodovan, Furlan Pi je odnesel le lažje poškodbe na levem kolenu, ki jih bo moral zdraviti sedem dni. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 11,7 topinje ob 13.20, najnižja 7 stopinj ob treh zjutraj. Vlage 9“ odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 36.4 mm dežja. .»------ Juventina in Sovodnje igrata danes doma Po polovičnem uspehu, ki so ga dosegli preteklo nedeljo igralci štandreške Juventine v Fari, kjer so morali pustiti eno točko domačinom, bodo danes nastopili na domačem igrišču v Standrežu. Tokrat imajo za nasprotnika močno ekipo Kaprive in morali bodo dobro zaigrati, če bodo hoteli obdržati doma obe točki. Tekma se bo začela ob 14.30, nastopili pa bodo naslednji i-gralci: Devetak, Paškulin, Mozetič, Tabaj, Furlan, Costelli, Ivič, Puia, Komel, Petejan in Pi-schi. Tudi Sovodenjci bodo danes nastopili na svojem igrišču v Sovodnjah, kjer se bo tekma prav tako začela ob 14.30. Po neuspeli tekmi v nedeljo v Ločniku, kjer so izgubili z rezultatom 2:1, se bodo sovo-denjski nogometaši morali tokrat potruditi, da bodo dosegli obe točki, če nočejo zaiti v nevarne vode na dnu lestvice. Seveda jim morajo pri tem pomagati s spodbujanjem tudi domači navijači, ki naj pridejo na današnjo tekmo proti moštvu iz Fare v čim-večjem številu. Nastopili bodo v naslednji postavi: Šuligoj, Oblak I., Kovic, Re, Hess, Vižintin, Oblak II., Fer-folja, Petejan, Florenin Pompeo. Pred maloštevilnimi gledalci v Neaplju Nepričakovana zmaga Avstrije nad italijansko reprezentanco Srečanje se je končalo z 2:1 (1:1) v korist gostov - Gole so dosegli Hof in Kaltenbrunner za Avstrijo in Boniperti za Italijo NEAPELJ, 10. — Štiriindvajseto srečanje med Italijo in Avstrijo se je končalo proti vsakemu pričakovanju z zmago gostov, ki so bili sicer tehnično slabši, a bolj žilavi in predvsem so znali izrabiti redke priložnosti, ki so jih nato spremenili v dosežke. Italija bi si zaslužila v pr vem polčasu več kot neodločen izid. Tehnično boljši in v tem delu igre zelo borbeni so takoj odgovorili na Hofov gol, ki je padel s kazenskega strela. Govori se tudi> da je streljani žogi neki italijanski igralec nehote spremenil smer in jo tako poslal v lastno mrežo. Od Avstrijcev smo veliko več pričakovali in kljub temu, da je bilo igrišče zelo blatno, kar ugaja gostom, so delno razočarali. Novinci v italijanski reprezentanci Angelillo, Trapattoni in Salvadore so bili v tem delu igre zelo dobri. Posebno zadnja dva sta zadovoljila in sta pokazala, da že spadata v mednarodni razred. V drugem polčasu ni Avstrija niti najmanj zamenjala sistema igre, temveč se je v glavnem branila in mirno odbijala hitre in včasih tudi nevarne italijanske napade. Proti koncu tekme pa so Avstrijci pokazali, da so v boljši kondiciji in so postajali vedno bolj nevarni. Njihovo najnevarnejše orožje je bil proti, napad in predvsem učinkovitost napadalcev. Lahko se reče, da so za Buffonova vrata bile nevarne akcije zelo redke, toda Avstrijci so jih znali izrabiti in so prišli tako do rmage, za katero niti ni mogoče reči, da je nezaslužena. Morda je dež morda pa tudi televizijski prenos prisilil Neapeljčane, da so se izognili štadionu in da so raje čepeli na toplem, kjer so z ekrana sledili mednarodnemu srečanju med Italijo in Avstrijo. Zaradi tega je bilo zelo malo ljudi na tribunah. Po odigra-nju obeh himen sta moštvi zavzeli svoja mesta in igra se je pod vodstvom francoskega sodnika Schvvinteja začela. Italijani so takoj šli v na-pod in Mora je imel priložnost, da strelja. Igralec pa je |gp Buffon danes ne more biti zadovoljen s svojim nastopom protj Avstriji. Dvakrat je moral kloniti in obakrat so ga nasprotniki presenetili s silo-in I vitimi streli cd daleč. Morda 1 zaradi kratkovidnosti? SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje danes 11. decembra ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s komedijo v dveh delih «MANEVRI» Avtor Jože Javoršek Režiser Jože Babič Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš. — Vstopnina: sedeži 300 in 200 lir; stojišča 150; dijaška stojišča 100 lir. žogo poslal visoko preko vrat. V 8’ so Italijani prišli do prvega kota, ki pa je ostal brez posledic. Ponovna akcija pla-vih z Brighentijem, toda spolz. ko igrišče je prevaralo italijanskega srednjega napadalca, ki je nerodno zastreljal. Minuto kasneje so Avstrijci z lahkoto prodrli v kazenski prostor Italijanov, toda Sene-kowitsch je streljal preko vratnic v out. V 11' minuti so Italijani ponovno šli v napad. Po pred-ložku Angelilla Bonipertiju, ki je žogo poslal Petrisu, je avstrijski vratar Schmied hotel preprečiti končni strel in se je vrgel pod noge levega krila, ki se mu ni mogel izogniti. Vratar je tako ostal negibno na tleh, dokler mu riso priskočili na pomoč zdravniki. Zaradi poškodbe pa ni mogel več igrati in na njegovo mesto so poklicali Pichlerja. Italijani so ves čas napadali, vendar so bile njihove akcije počasne, zaradi česar so imeli avstrijski branilci vedno di> volj časa, da so zavzemali ugodne položaje. Avstrijci so prišli prvi do gola, po zasiugi Hofa, ki je silovito poslal žogo iz kazenskega strela mimo Bufona v mrežo. Italijani niso obupali, temveč so se spustili v napad in so po več zamujenih priložnostih končno v 28’ le izenačili. Akcija se je začela s kotom, katerega je streljal Mera. Pred avstrijskimi viat-mi je bilo precej zmede in ko je žoga prišla do Boniper-lija, jo je neubranljivo poslal v cilj. S tem rezultatom se je zaključil prvi polčas. Sicer so imeli Italijani še več ugodnosti, da bi povečali rezultat, toda Avstrijci so v obrambi odlično čistili in so se večkrat rešili v kot. Povedati pa je tudi treba, da so bili italijanski napadalci precej netočni in da je praktično streljal na avstrijski gol le priletni, vendar še vedno odlični Bcniperti. V prvem polčasu so Avstrijci zamenjali poleg vratarja Schmieda še srednjega napadalca Buzeka, namesto katerega je šel na igrišče Kal-tenbrunner. Po odmoiu sta se moštvi predstavili z istima postavama. Kot v prvem delu igre. tako so tudi v drugem šli Italijani takoj v napad, posebno po zaslugi Bonipertija, ki je bil vedno prisoten in je bil pravi režiser Avstrijska o-bromba se je znašla večkrat v zagati, vendar je znala vedno pravočasno oddaljiti nevarnost Kar se Italijanom kljub številnim, pa čeprav včasih tudi zmedenim akcijam, ni posrečilo, se je posrečilo Avstrijcem, ki so v protinapadu že drugič ranili italijanska vrata. Kaltenbrunner je osebno izpeljal dolgo akcijo in čeprav ga je Trapattoni skušal ovirati, je avstrijski napadalec vztrajal in ko je prišel kakih 30 ali morda tudi več metrov od Buffona je spustil silovit strel, ki je presenetil vse igralce italijanske obrambe. Najslabše pa je bilo, da je presenetil tudi Buffona, ki se je prepozno pognal za žogo, ki je obtičala v mreži. Moštvo plavih je silovito odgovorilo, vendar Avstrijci niso popustili in so začeli tudi sami postajati nevarni. Italijani so pokazali izredno voljo in borbenost in so se pognali v napad, vendar zaradi slabega dne nekaterih, kot tudi zaradi odlične avstrijske obrambe niso mogli priti do izenačenja. Zanimivo je, da so imeli Avstrijci še odlično priložnost za gol; Buffon je žogo oobil in medtem ko je bil še na tleh. se je ta zopet pojavila pred golom tik pred Nemcem. Na srečo jo je Losi v zadnjem trenutku poslal v kot in tako rešil Italijo tretjega pasivnega dosežka. Po številnih napadih enega in drugega moštva, ki so ostali brez posledic, je končno sednik prekinil v veliko veselje Avstrijcev igro. Praktično je italijansko moštvo, ki je v prvem polčasu prevladovalo na igrišču, v drugem delu igre popolnoma odpovedalo. Prav zaradi tega so danes okusili zmago, katero si niso niti najmanj pričakovali. Še posebno ne, ker so bili stalno v napadu kar dokazuje raz-erje v kotih, ki jih je bilo 14:6 v korist Italije. Moštvi sta nastopili v naslednjih začetnih postavah: ITALIJA: Buffon; Losi Ca-stelletti; Guarnacci, Salvadore, Trapattoni; Mora, Boniperti, Brighenti, Angelillo in Petris. AVSTRIJA: Schmied (Pich-ler); Swoboda Trubig; Bar-schandt, Stotz, Hanappi; Zech-meister. Senekowitsch, Buzek (Kaltenbrunner), Hof, Nemec. DANES V SOFIJI Srečanje «U 23» Bolgarije in Italije SOFIJA, 10. — Danes popoldne bo toliko pričakovano mednarodno nogometno srečanje med enajstoricami «under £3» Bolgarije, in Italije. Srečanje, ki bo na stadionu «Lev-ski», oo jnenaioia tudi RAI. Italijani so že javili postavo, ki bo igrala proti mladi bolgarski reprezentanci. V vratih bo Albertosi, za beka sta določena Burgnich in Trebbi, medtem ko bbdo krilsko trojico sestavljali Bolchi, Guameri in Fogii. V napadu pa bodo igrali Perani, Bulgarelli, Altafini, Ferini in Ro^sano. Tudi Bolgari so že najavili moštvo, iki bo sestavljeno kakor slpdi: Petrov; Vucov, Kukov; Ko-šiev, Dimitrov, Zlatkov; Ran-kov. Canev, Jordan, Kotkov n Kostov. Današnje tekme B LIGE in sodniki Alessandrln-Novara: Righetti Como-TRIESTINA: Roversi Genoa-Cztanzaro: Grignani Simmentral Mor.za-Reggiana: Rancher Palermo-venezia: Cariani Parma-Brescia: Angonese Prato-OZO Mantova: Lo Bello Pro Patria-Foggia Incedit Ca-taldo Sambenedettese - Messina: Ri- gato Verona Hellas - Marzotto: Co-tugno AiiiiiitiiiiiiiiiimMtHiiHiiHiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiHiiiiimiiiiiimiiiiiiiiuimiimmiiiiiiiiiii Medconsko finalno srečanje za Davisov pokal Po drugem IDA-Ituliju 2:0 MacKay premagal Pietrangelija srečanje v doublu Danes PERTH, 10. — Tudi druga igra posameznikov v medeon- skem finalu za Davigov pokai med Italijo in ZDA, se je kon- čala v korist Američanov;-ki »c. tako povačali Vodstvo* z 2:0. To idrugo točko je ameriškim barvam priboril MacKay, ki je po ostri borbi odpravil Ničolo Pfetrangelija." Dvoboj med Amaričamom m: Italijanom so tnorali včeraj prekiniti zaradi teme. Italijan je bij v vodstvu z 2:1, v tret- ’ jem setu pa je bil ob prekinitvi položaj neodločen. Ta prekinitev je zelo škodila Pietr^n-geliju, ki se le počasi ogreje. To se je izkazalo tudi v današnjem srečanju, ko je Mac Kay izrabil to pomanjkljivost Italijana in si je zagotovil zmago v četrtem setu z 8:6, s či mer je izenačil stanje. V začetku petega seta je kazalo, da bo Pietrangeli poskusil zmagali in da bo v ta namen napel vse sile. Italijan je bil narav-post odličen in je vse svoje žege neubranljivo plasiraj na nasprotno stran igrišča. Dvakrat je imel priliko, da si zagotovi set, toda obakrat je poslal žogo predaleč, zaradi česar se je Američan nekoliko opomogel. Pri stanju 5:2 je že kazalo, da bo šla zmaga Pietran-geliju, toda MacKay je že v naslednji igri znižal rezultat na 5:3. V deveti igri je Pie-ttangeli zapravil match-ball* in od tistega trenutka dalje smo bili priča izrednemu vzponu Američana ki je s precizno in hitro igro dobesedno zmedel Italijana. Igra je bila izredno nappta in nobeden od tekmecev ni hotel popustiti vse do 11:11. Prvi je zgrešil Italijan, ki je v zadnji igri napravil napako s tem. da ni odbil žoge, ker je menil, da io je on trenutek prej poslal preko bele črte. Italijan je se. veda ostro protestiral, vendar zaman. S tem si je Mac Kay zagotovil zmago in je dosegel drugo, zelo važno točko za ZDA. Rezultat dvoboja je 6:8 6:3, 10:8, 6:8 v korist Američana. Igro pSrov, ki bi morala biti danes, io na zahtevo Itali-jano% odložili na jutri. Zadnja dvoboja posameznikov, ki sta bila ria sp'oredu za' nedeljo, bo. sta v ponedeljek,, ZA POKAL JUGOSLAVIJE 2300 nogometnih moštev v borbi za lovoriko BEOGRAD, 10. — V letos-njem letu, ki je bogato z žetvi, jo rekordov nasploh, ^o tudi jugoslovanski nogometaši zabeležili največji uspeh. V tekmah za nogometni pokal Jugo. slavije, ki so bile tudi poprej med najbolj množičnimi prireditvami, je bil letos dosežen rekprd; pa igrišču je šlo nad 2300 nogometnih ekip. Danes so pa sporedu številne tekme v šestnaj.tini finala. Na terene prihajajo zdaj tudi najbolj kvalitetni klubi I. in II. jugoslovanske nogometne zvezne lige. Vsiko letno tekmovanje v tej konkurenci je že imelo svoje junake. Pri tem ne misli-mo samo na zmagovalce, temveč na mnoge majhne klube, ki jim je uspelo po izredni boi> benosti pre.biti se do šestnaj-stine finala ali celo više. Letošnja šestnajstina finala daje prav tem manjšim klubom nove možnosti, da v borbah s člani I. in II. zvezne lige pokažejo čimveč znanja n s; pridobijo novih pristašev. Pokalno tekmovanje se je tudi. v Jugoslaviji, uveljavilo, kakor zasluži. Zmagovalec je cenjen prav toliko kakor državni prvak. Spričo tega, ker marajo biti udeleženci ves čas tekmovanja stalno na preži, saj jih lahko vsak najmanjši spodrsljaj izloči iz nadaljnjih borb. se je občinstvo še po. sebej ogrelo za te prireditve :n so bile finalne tekme vsako sezono obiskane zelo številno. S BORIS PAHOR: Onkraj pekla so ljudje Roman ((Pravzaprav nismo nikjer doma,* je rekel, ko da je glede roke vse bolj varno, ko ga poslušata. «Na vsak način je bolje, da človek ne pride naenkrat pred znane obraze in domače predmete. Ne bi mu bili razumljivi, morda bi mu bili celo zoprni; toliko prijateljev je namreč zdaj prisotnih v človeku samo po vtisu njihove trofične smrti. Zato sem zdaj skoraj hvaležen svoji bolezni.* «Višek ironije,* je zamrmrala Arlette. «Morda. A na neki način je to kakor iskanje ugodja, kakor počivanje v neodgovornem brezdelju. Kakor če bi človek legel na topel hrbet samotnega, neobljudenega sveta in čakal, da se nekaj zgodi z njim. Tega ne bi mogel storiti, če bi v domačem kraju ljudje in predmeti silili vanj z vseh strani in mu ne dali, da bi se zbral * A v napoto mu je njena roka. Prav gotovo, da je tudi ona vsa neodgovorna, kakor ta njegov položaj, ki jima gd je pravkar razložil; zaradi tega sta si sorodna. A to njuno srečanje bi se bilo moralo roditi brez prič, Tedaj se je odločil in se sklonil, da bi si zavezal na videz odvezan trak pri čevlju. In tam, sklonjen nad svojim obuvalom, se je potolaženo oddahnil. Takč je bil spet svoboden, ko se je vrnil V njima. «Ležati na neobljudenem svetu ste rekli?* je vprašala Arlette (»Potemtakem ste vi v svoji sobi kakor ločeni od sveta, in vsi okoli vas, kakor da nas ni!» »Oprostite, a to ni v zvezi z nikafco ošabnostjo.* Arlette je ko sama sebi rekla: »Ves dan bere in molči, ln ko prideš v sobo, te niti ne opazi.* Pri tem mu je prikupna v samosvoji drži, ker zdaj ga ne vznemirja več njena roka. Josephine pa je tiha s svojim zmeraj vljudnim in sočutnim smehljajem na obrazu; je, ko da so zašli v svet, v katerem so v zadregi, ker nimajo enakih meril, da bi ga lahko skupaj izmerili. Tedaj se je Josephine predramila iz spoštljive zamišljenosti. «Morava se podvizati, Arlette,* je nekla. Bilo je, ko da se je nenadoma oglasila zaseda, ki je toliko bolj porazna, ker je na noben način ni mogel predvidevati. »Vaju kdo čaka?* »O, to spada k dolžnosti!* je vzkliknila Arlette: njen način je polovico družabna zgovornost, polovico pa nadaljevanje izmišljene zgodbe, je pomislil. Ona pa je spet rekla; «Popoldne so prišli k upravnici amerikanski oficirji: naj jim zvečer odstopi bolničarke, ker da imajo v svojem klubu ples!* »In Arlette pravi, naj bi šla tudi jaz z njimi,* je rekla Josephine z nerodnim smehljajem in hkrati, kakor da ga sprašuje za svet. »Seve. Zakaj ne.» A navdaja ga moten srd in posmeh, hkrati pa kakor neskončna nebnžnost; ko da se naenkrat počuti neizmerljivo zvišenega nad sanjskim vedenjem nedonošenega otroka. »Prišli bodo z jeepom po nas,* je rekla Arlette. Bili so ob spomeniku padlim in se je ustavil. »O, spremite naju do vhoda!* je vzkliknila Arlette. «Se bom še malo sprehodil,* je rekel. »Povabili bi vas, a potrebujejo samo dekleta,* je rekla Arlette in videti je bilo, ko da se sama sebi posmehuje. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Stopal je sredi drevja, medtem ko se je mrak zmeraj bolj vtihotapljal med debla in jih previdno zagrinjal kot rahlo zračno morje. Mu je, ko da je izobčen iz naklonjenosti temne narave. Čuti, da je njegovo telo ločeno od debel, in kljub temi vidi svoje noge, kako se premikajo, in misli, kako se prepletajo v možganih, a odpodi to pretresljivo zavest, ki v enem hipu lahko razčleni vse dele človeškega stroja; tak trenutek je kakor menisk na zvrhani posodi in samo kapljica bi zadostovala, da se tekočina prelije. Tako je bilo tisto jutro v kopalnici, ko je držal robec v pesti. Da, odpodi mučno zavest in pokliče drevje na pomoč. A gozdna tema mu noče pomagati; debla stojijo v temi nebrižno ločena eno od drugega, v hoteni in trmasti razdalji So samo les, ki se ne more spojiti v neskončno in neosebno pričujočnost vesolja, medtem ko je bila združitev s ponočnim gozdom pretekle mesece razmnože- vanje spominov o smrti, ki ie brez mej kakor tema. Zdaj pa čuti, da je zožil morje temne in spokojne groze na kosem plavih las. Da, če ie ne bi bil videl v jeepu, bi ne bilo tako mučno. A ni mogel ostati na tisti poti, potem ko sta onidve odšli, moral je priti sem, med svoje drevje. Tam, pred vhodom, pa je bila pravkar sedla v vozilo in mu pomahala kakor otroče, ki veselo zajaha lesenega konjička. Dobro, da je jeep takoj odpeljal ter odhitel ko štirikotna žival na dolgih nogah. A tisti trenutek je bil zadosti dolg. Verjetno je ras mrvo trknjena; kakd bi ga drugače mogla meni nič tebi nič prijeti za roko pred sestro? Mala mesečnica, ki z odprtimi očmi potuje po deželi svojih otroških pravljic. A razigran obraz in lasje, ki frfotajo z bežečega jeepa, niso prav nič v zvezi z zaupljivostjo otroka, ki se drži moške roke, ko da je očetova. Ali pa tudi so, A kaj ga potemtakem vabi, če ne zna ničemur prisluhniti in ga preprosto zamenja za vojaški klub. In se smeje v jeepu, ko da je našla formulo popolne sreče! To je greh proti duhu, zapustiti svoj svet za takšno malce zmešano dekletce; in zato ga gozd noče sprejeti in je njegovo telo tuj predmet med drevesi. In tako je ta hip, kakor da bi bil živel v taboriškem svetu v meglenem času pred sVojim rojstvom, tukaj na človeški zemlji pa zdaj ne pozna nikogar, ki bi ga prizr.al za svojega. Da, vse to je zato, ker zdaj ne pripada nikomur. Ona ga je z nakano zvabila iz brloga, nato pa se ponorčevala iz njegove nerodnosti. Svoj svet pa je izdal, ko se je po večerji odpravljal na sestanek z občutkom, da se bo njegova osamelost pretrgala. Zakaj že vnaprej se je branil vseh podob, ki bi ga lahko motile v novem doživetju. A zdaj si spet samo želi, da se ne bi čutil izobčenega iz narave, ker ta hip potrebuje, da bi bil skrit v temi gozda in temi noči, zato da bi bil spet celoten v ozračju preteklosti. Ni moč biti hkrati tujec v svetu smrti in tujec v svetu ljudi. Jasnost te ugotovitve ga pomirja; tako da se lahko oddahne in obenem začuti, da gozd počasi umika svojo zasedo odpora. Prav, zaletel se je, za naprej bo bolj trezen. Drugače bo, ko bo prišla s svojimi termometri. Seznanila se bo z njegovim posmehom. In spet čuti, da je v naročju narave in da živi od nje kakor otrok v materinem telesu, tako da se njen sok neopazno pretaka vanj. Od časa do časa se nad njim nekje premaknejo listi in vzfrfota ptič, glasovom čričkov pa zelo daleč odmeva neskončnost ter brni živo brezčasje zemlje. Tedaj se je oglasil zvonec pred vežo njegovega paviljona in za hip razburil noč. Od tu ni nič več podoben samostanskemu zvoncu, nekemu drugemu zvoncu je podoben, a ne bi vedel povedati kateremu. Njegovi koraki pa se ne obrnejo proti paviljonu, ampak nadaljujejo svojo pot po gozdu. Prav gotovo bo dežurna bolničarka kmalu šla mimo njegove sobe in opazila, da še ni prišel spat. Naj. Morda bo imel nocoj dežurno službo počasni Michel, ki nalahko priprč vrata in skozi režo obsije z žepno svetilko posteljo. Toliko pažnje za človeka, da bi šel k počitku ob določeni uri in hitro ozdravel, potem pa postavijo klavnice za milijonske človeške črede. V kakšni zvezi je na primer to tiho prijateljstvo francoskega gozda z deželo pogina? Ker ta spokojni gozdni mir šepeta o dobroti, ki se ni nikoli nehala, iz njega veje blaga gotovost, da se ni nič zgodilo in da je narava ohranila svojo nedotaknjeno čistost. Saj kakienkrat je tudi tam prišel v dotik z naravo, a to so bila drugačna srečanja; vendar je bil tedaj zadovoljen, ker je bil z ljudmi, ki so še stali pokonci, se premikali, hodili. Prvič se je zgodilo takrat, ko je holandski dolgin Jub zbolel in je prišel popoldan v njegovo sobo: «Ali bi me zamenjal?* je vprašal. «Drisko imam.« In je prinese) zabojček z usnjenim ročem in ga položil na p6d v njegovi sobi. Tako je pod noč odšel iz taborišča namesto Juba. Sneg se je kovinsko svetlikal v temi in nič ni bilo videt, mrke ravnine, ki je bila čez dan zasnežena stepa pod nizkim svinčenim nebom. Podnevi se je z okna ozrl nanjo in kljub temu, da je bila tako žalostna se je zbudila zavist v njegovem pogledu. A ko se je 'ponoči znašel na nji, mu je bilo čudno pri srcu. Takšen je človek. Se nadaljuj« Poštnina piacana v gotovini / .. O C 1:_ Abb postale J gruppo " (iCIld OO 11F Leta XVI. - Št. 296 (4759) TRST, nedelja 11. decembra 1960 Tajništvo liberalne stranke ponovno potrjuje svoje nasprotovanje sodelovanju s PSI Danes stavka 35.000 uslužbencev DŽ Uprava uvedla zasilne avtobusne proge Ugibanja o posvetovanju Gronchija z La Malfo, Saragatom in Fanfanijem - PSDI odklanja manjšinske upravne odbore - Nenni o razliki med PSI in KPI - Protizakonita policijska preiskava v redakcijah komunističnega glasila «Unita» (Od našega dopisnika) RIM, 10. — V političnih krogih se še vedno ugiba, kakšen namen je zasledoval predsednik republike Gron-chi s posvetovanji, ki jih je imel 3. t.m. z republikanskim prvakom La Malfo, 5. z voditeljem PSDI Saragatom, 7. s predsednikom vlade Fanfanijem in 8. t.m. ponovno s Saragatom. Znano je namreč, da vsi ti trije politiki zagovarjajo usmeritev v levo, tako v državnem merilu, kot na ravni krajevnih uprav. Zlasti je pri tem značilno, da se je Gronchi posvetoval z La Malfo in ne z R?~’- ?m, ki je dejanski tajnik republikanske stran- ke. M;d republikanskimi prvaki je danes La Malfa edini, ki zagovarja dosledno politiko levega centra na ravni krajevnih uprav in brani stališče, da morajo republikanci v opozicijo, če KD ne bi pristala na sodelovanje s socialisti v vseh pri- merih, kjer je to mogoče in skoro nujno, medtem ko je Reale nekoliko omilil svoje stališče, da ne bi spravili v nevarnost sedanje vlade, ker je znano, da so liberalci proti vsakršnemu sodelovanju s socialisti (kar je njihovo tajništvo ponovno pribilo tudi danes, ko je demantiralo vesti nekaterih časopisov, ki so zatrjevali, da je PLI pripravljen podpreti upravni odbor v Firencah, ki bi se vzdrževal s podporo socialistov). Po razgovoru z Gronchijem je Saragat sicer izjavil, da je ItlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllinitllllllllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII »zelo zadovoljen«, vendar ni hotel pojasniti v čem je razlog za to njegovo zadovoljstvo. Ko so ga vprašali, kako naj tolmačijo to zadovoljstvo, je dejal, aa ga je moč tolmačiti le na en sam način, ker da je tudi njegova politika le ena. Da je tudi Gronchi naklonjen politiki levega centra, ni nobena tajnoat; vendar to ne more biti zadostni razlog za Saraga-tovo zadovoljstvo, kor take politike ni moč danes voditi z liberalci, brez njih pa *e zruši tudi sedanja vlada. Kakor koli zadevo obračamo, tudi pri najboljši volji ne najdemo razloga za zadovoljstvo; nasprotno, vedno večja nevarnost obstaja. da se bo zavezništvo med štirimi strankami ra: bilo prav na vprašanju krajevnih uprav. Glede tega vprašanja smo še vedno na odprtem morju: med Po pobegu princa Suvane V Laosu prevzel oblast 6 članski vojaški odbor Čete desničarskega gen. Fumija pred Vientianom VIENTIANE, 10. — Tukajš- konec državljanske vojne. nji radio je objavil vest, da je predsednik vlade princ Suvana Fuma prepustil vso civilno in vojaSko oblast vojski zaradi težavnega položaja v državi. Radio je dodal, da se le ustanovil šestčlanski vrhovni vojaški nacionalni odbor pod predsedstvom generala Sun-thorna Patam-Mavonga, podpredsednik odbora pa je stotnik Kong Le. ki je s svojimi padalci včeraj zavzel Vi-en-tiane. Medtem pa so se desničarske čete generala Fumija še bolj približale Vientianu in baje so od mesta oddaljene samo reeitaj kilometrov. Mestni posadki poveljuje še vedno ie-vičar-ki pristaš Patet Lao, stotnik Kong Le, kateremu pa nasprotuje polkovnik Kuprasit, ki je bil doslej pristaš vladnega predsednika Suvane Fume in 'ki je hotel z nekakim udarom odstraniti levičarje, s katerimi se je Suvana Fuma prej sporazumel. Cete obeh oficirjev si stojijo nasproti, pripravljene na spopad. Sest članov novega odbora se je danes sestalo v nekem budističnem samostanu. Pogo. varjali so se, kako bi dosegli Navzoč je bil tudi polkovnik Singkapo, poveljnik vojaških enot Patet Lao. Dejal je, da se bodo nocoj začela pogajanja med Patet Lao, gen. No-savanom in vojaških odborom. Pozneje pa je predstavnik odbora izjavil, da Patet Lao pri teh pogajanjih ne bo sodeloval. Princ Suvana Fuma je še vedno v Pnom Eenhu, kamor so za njim prispela še štiri letala »Air Laos«. BOČEN, 10. — V Bocnu je v Ul. Palermo ob 3.30 uri eksplodirala bomba na stavbi-šču INA-Casa. Eksplozija je povzročila precej panike. Gre za ročno bombo, ki je bila položena pred poslopjem v katerem so bili rekviriranih trinajst novih stanovanj, katera so bila dodeljena trinajstim dtužinam, ki so stanovala v starih nevarnih hišah. Zaradi tega je prišlo do polemike med podpredsednikom SVP Benedikterjem in podkomisar-jer<> vlade. Zaradi tega se predpostavlja, da je atentator hotel demonstrirati proti re-kviziciji teh stanovanj. strankami se vrše tipanja in sondiranja terena, do konkretnih zaključkov pa niso prišli še v nobenem primeru. Tu imamo ponoven dokaz, da je zadeva skrajno kočljiva, ker bi utegnila imeti negativne posledice za sedanjo vladno koalicijo. Jutrišnja številka socialdemokratskega glasila «Giusti-zia« objavlja članek Saragata, v katerem ponavlja stališče PSDI glede tako imenovanih težavnih upravnih odborov in poudarja, da je sestava odborov Jevega centra »najbolj logična rešitev«. V primeru, da bi tako rešitev odklonili, Saragat zatrjuje, da PSDI ne oo sodeloval pri manjšinjskih u-pravmh odborih niti jih bo podrpl, ampak bo prešel neposredno v opozicijo. V odgovor na stališče glede PSI. ki ga je Togliatti utemeljeval na zasedanju centralnega odbora svoje stranike, objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti« Nennijev članek, v katerem glavni tajnik PSI ugotavlja, da se vse kritike KPI na račun socialistov reducirajo le na popuščanje« socialistov samo zato, ker socialisti odklanjajo »enotno fronto in splošno politično zavezništvo s komunisti«. To, kar oni obsojajo, je zahteva po avtonomni funkciji socialistične stranke«, pravi Nenni. Na vprašanje Togliattija, zakaj socialisti odklanjajo enotno fronto, Nenni odgovarja, da sta odgovor na to vprašanje dala kongresa stranke v Benetkah in Neaplju. Ko Nenni nato ugotavlja, da borba za socializem za dobiva bistveno različne oblike v bolj razčlenjenih družbenih ureditvah, kakor sta bili n. pr. ruska in kitajika družbena ureditev, dodaja da »veliki komunistični revoluciji nista dali za nas sprejemljive rešitve vprašanja demokratičnega življenja množic in individualne. svobode«. To različno stališče med socialisti in komunisti zadobiva v teh dneh potrditev tudi v izjavi 81 komunističnih tsrank, ki so se posvetovale v Moskvi — nadaljuje Nenni. Glede dveh največjih vprašanj, o katerih se vodi diskusija po XX. kongresu KP SZ, namreč miroljubna koeksisten. ca ter »nacionalne in demokratične poti v socializem«, Nenni pravi, da se je glede prvega vprašanja zmanjšala možnost sovjetske pomirjeval, ne diplomacije (to velja glede ZDA, nemškega vprašanja in glede vprašanj, ki so zaradi razpadanja kolonializma nastala v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki); glede drugega vprašanja pa obsodba Jugoslavije dokazuje, da se v praksi odklanja, kar se načelno dopušča (namreč različne poti v socializem, politično avtonomijo, ki je dopolnilo sa. mostojnega državnega Življe- H^Različno stališče socialistov in komunistov glede teh vpra. Sanj je razlog, zaradi česar je nemogoča enotna fronta in po. litično zavezništvo med obema strankama — piše Nenni — ne da bi to hkrati pomenilo oviro za sodelovanje, ki nastaja »skoro avtomatično in objektivno v vsakodnevnih borbah, ki so skupne vsem delavcem«. Jutri bo- stavkalo osebje državnih železnic, ki je včlanjeno v CGIL; praktično to pomeni skoro vse osebje DZ (35.000 železničarjev). Se včeraj je uprava železnic potrdila svoje odklonilno stališče, hkrati pa uvedla začasno zasilno službo le na nekaterih daljših progah, na krajših relacijah pa izjemno avtobusno službo. Policija je danes izvršila preiskavo v redakcijah «Uni-ta» v Genovi in Milanu in zasegla nekaj pisem, ki so komaj prispela v redakcijo in ki baje zadevajo nezadovoljstvo v vrstah finančnih stražnikov (o čemer te dni piše glasilo KPI). Proti temu protiustavnemu napadu na svobo. do tiska in obveščanja je uredništvo javno protestiralo, hkrati pa zainteresiralo združenje novinarjev, ki je že vla. žilo ustrezen protest. A. P. Popovič odpotoval v zvezi s položajem v Kongu Gre n novo pobudo nevezanih držav - Kardelj o Konju ■ «Borba> odločno odgovarja na napad v moskovski izjavi BEOGRAD, 10. — Državni tajnik za zunanje zadeve, Koča Popovič, je odpotoval danes z letalom iz Beograda v New York, da bi sodeloval v razpravi o položaju v Kongu. Kočo Popoviča spremlja načelnik v državnem tajništvu Leko Lončar. V diplomatskih krogih v Beogradu sodijo, da je predsednik republike maršal Tito sklenil, da pošlje Kočo Po- poviča v New York v zvezi z novo pobudo, ki jo bodo sprožile nevtralne države v OZN zaradi razvoja dogodkov v Kongu. To mnenje temelji na dejstvu, da je predsednik republike pred dnevi poslal osebno pismo nekaterim voditeljem azijskih in afriških držav. Na vabilo predsednika Zdru. žene arabske republike Naserja je odpotoval danes na osemdnevni uradni obisk v I Kairo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo. Skupno z njim so odpotovali tajnik zveznega izvršnega sveta zg splošne gospodarske posle Kiro Gligorov, državni podtajnik v zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša in opolnomo-čeni minister Nikola Miličevič. V izjavi agenciji MEN je Kardelj poudaril, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko. V zvezi s položajem v Kongu, je Kardelj ugotovil, da Združeni narodi, ki odgovarjajo za mir v Kongu, niso smeli IHtiiiiiiiiiiiiiiillliitlitliiifiHilliiiiiiiiHitliiiiitiiilititillltllllliiHimmmtintiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiniii mmiiimimtfiuiiiniiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiimiiuniimniiiiiiiiiniMnimiiimmiiiiiiiiuiiimuM • • • Izredni policijski ukrepi v f *1 l‘M M \ . »ill \ I l » { *l X ’ »I N / ** I . IH > fl 9« • l't ; »! f ' Policija je aretirala številne desničarske prvake - Gen. Salan je iz San Sebastiana odpotoval v Madrid, najbrž na sestanek z Lagaillardom (Nadaljevanje s 1. strani se, da je padlo več zažigal-nih steklenic, tako da je gorelo tudi na asfaltu in na terasi neke kavarne. Morali so posredovati gasilci. S streh okoliških hiš pa je letelo kamenje, opeka in drugi predmeti, medtem ko so orožniki nenehno metali solzilne bombe, ki so eksplodirale s strašanskim pokom, pri čemer pa niso povzročile velike škode. Kljub temu pa so popokale vse okenske šipe v tem predelu mesta. V neki drugi ulici je videl dopisnik policijsko motorno kolo v plamenih, ki so nato zažgali še enega izmed sosednih oklopnih avtomobilov, toda gasilci so požar kmalu pogasili. Številni demonstranti so enostavno izpraznili več črpalk bencina in z njimi poL nili steklenice. Sele pozne;*, zvečer, so dopisniki sporočili, da so alžirski demonstranti nastopali z vzklikanjem gesla »Alžirija Alžircem«, nekateri so baje vzklikali tudi de Gaullu, drugi pa neodvisnosti. Iz drugih mest poročajo, da ni bilo omembe vrednih neredov, razen v Blidi, kjer se je pojavilo več sto demonstrantov nekaj pred de Gaul-lovim prihodom. V Orleansvillu je prišlo do spopada med Alžirci in Francozi, ki so se zbrali na trgu pred prefekturo nekaj časa pred prihodom de Gaulla. Francozi so vzklikali francoski Alžiriji, medtem ko so skupine alžirskih mladincev klicale* »Alžirija je alžirska! Živel de Gaulle!« Policija je ločila demonstrante ene od drugih, ki so se obmetavali s kamenjem, in vzpostavila nekak »nevtralni teren«. Sele po polnoči so prispele natančnejše vesti o večernih spopadih v Alžiru. Okrog 19. ure so Alžirci s povorko, na čelu katere so nosili zeleno zastavo, odkorakali v mestni predel Diar-el-Mahkul. Demonstranti so napadli ultrasovske Francoze in prevračali avtomobile. Hkrati pa je prihaja- la druga povorka Alžircev iz predela Ruisseau. Alžirski demonstranti so metali kamenje na francoske trgovine in zažgali neko črpalko bencina ter vzklikali «Alžirija je alžirska«. Nekaj pred 20. uro je policija vzpostavila red, toda čez eno uro je prišlo do novih hudih spopadov med francoskimi ultrasi in Alžirci. Med temi spopadi je prišlo tudi do streljanja’. Ob 22. uri je prispela druga povorka Alžircev iz predela Diar-el-Mahkul I-stočasno pa so prišli padalci na cesto, ki vodi v alžirski predel, okrog 10 kilometrov daleč od Alžira. Prav tako ob 22. uri so prišli v Diar-el-Mahkul tudi letalci. Sele po njihovem prihodu so se demonstranti umirili. V francoskem predelu mesta pa so se Francozi ponekod začeli pripravljati na obrambo. O številu ranjenih še niso znane točne številke, vendar MittitiiiniimitimiiiimiiimmiiitimniMiMiii Salumu ni izvršil svoje grožnje Tudi Indonezija bo umaknila svoje čete iz Konga DJAKARTA, 10. — Agencija »Antara« je sporočila, da je indonezijski zunanji minister sporočil sklep svoje vlade, da se indonezijske čete pod poveljstvom OZN umaknejo 1* Konga. Iz Elisabethvilla pa poročajo, da je prišlo danes do oboroženega spopada med pripadniki plemena Baluba in piili-cijskimi in orožniškimi organi v Katangi na področju Kon-golc 750 km severno od Elisabethvilla. V spopadu je lltio ubitih osem orožnikov in policajev, štirje Evropejci policijskih sil v Katangi so bili ranjeni. Ranjenih je bilo tudi šest afriških orožnikov. Pokrajinski komisar Salum* v Stanieyvillu ni izvršil svoj* gicžnje o aretaciji v««h Evropejcev v primeru, da Lu-mumba ne bo izpuščen. Okrog sto Belgijcev je prenočilo v prostorih pod zaščito čet OZN. pa se ceni, da znaša njihovo število več sto. Med policaji je bilo včeraj ranjenih okrog 200, od katerih trije huje ranjeni. Zato mislijo, da tudi danes število ranjenih ni manjše. Sam de Gaulle je prejšnjo noč prespal na prefekturi v mestu Tlemcen, je okrog 11.20 prispel na letališče pri Blidi, ter nato nadaljeval po desetih minutah s helikopterjem v Cherchell, kjer se je napotil peš po glavni ulici med množico, ki se je zbrala na pločnikih ter klicala po eni strani alžirski Alžiriji po drugi strani pa francoski Alžiriji. Trdi se, da je bilo Alžircev več tisoč vzdolž ceste med stadionom, kjer se je spustil s helikopterjem de Gaulle, in vojaško šolo, katero je nato obiskal in da so de Gaullu ploskali, medtem ko so se Francoži obnašali sovražno. Francozov je v Cherchellu samo okrog tri tisoč, a vzdolž ceste jih je bilo samo okrog dve sto. De Gaulle je v vojaški šoli gojencem ponovil tisto, kar je že včeraj povedal v Ain-Te-mouchentu in v Tlemcenu. Ze ob 15. uri je odpotoval v Or-leansville, kjer so ga Alžirci sprejeli s simpatijami, j ] De Gaulle bo to noč prenočil v Orleansvillu, kjer bo navzoč zjutraj pri maši, pred nadaljevanjem svojega obiska. Jutri bo obiskal Tizi Ousou in Bougie, kjer bo prenočil. Tudi pred prefekturo v Orleansvillu je prišlo do manifestacije Alžircev proti francoskim demonstrantom. Obe skupini so ločili policaji. \ Orleansvillu pa je de Gaulle med drugim dejal: »Gre za Alžirijo, katere več. ji del je muslimanski z manjšino francoskega porekla, ki je Alžiriji potrebna in vse to skurmi • ie ajžir^ka Alžirija. Nim» stamfe govoriti, da gre za pokrajino, kakršna je naša Lorena ali naša Provence. O tem nima smisla govoriti, ker ni res. Zadeva je povsem dru. gačna. Gre za Alžirsko Alžirijo, ki bo po sili stvari postajala vedno bolj alžirska kot ................................................................................................. umni.......unimi—i»immimit»iminiiiininmiiiimmmii»imnmiin»iiiiiiiiiniiliiiiimiimii)iMlii.......nnfiim........................... .mirni (Nadaljevanje z 2. strani) prebivalstvu in njihovim predstavnikom bo dana odgovornost za alžirske zadeve z ustanovitvijo izvrinega organa in z zakonodajnimi skupščinami, ki bodo pristojne za vsa alžirska okrožja, ali pa z izvršnimi organi in ustreznimi deželnimi in o* krožnimi sveti; b) zajamčena bo kooperacija posameznih skupnosti in jim bodo dana potrebna jamstva; c) ustanovljeni bodo organizmi z odgovarjajočo pristojnostjo nad skupnimi sektorji metropole in Alžirije, hkrati bo v okviru teh organizmov zajamčena kooperacija predstavnikov Fra ncije s predstavniki -Alžirije.« Vprašanje, na katero bodo volivci odgovorili »da« ali «ne», pa se glasi: »Ali odobravate zakonski načrt, ki ga je predsednik republike predložil francoskemu ljudstvu glede samoodločanja alžirskega prebivalstva in Bleda organizacije javnih oblasti v Alžiriji pred samoodločbo?* Medtem bi se morala nadaljevati pred vojaškim sodiščem v Parizu sodna razprava »barikad« proti poslancu in vodittlju »ultrasov« La-gailiardu, toda obtoženca na razpravo ni bilo, ker je s svojimi štirimi pajdaši — kot se je poznere zvedelo — že prejšnjo soboto pobegnil k diktatorju Francu v Španijo. Kot Je znano, je sodišče ob začetku sodne razprave vseh pet obtožencev izpustilo na svobodo. Njegov odvetnik je takoj odpotoval v Madrid in se tam z Lagaillardom sestal ter po povratku izjavil, da je Lagaillarde pobegnil po #višjem ukazu«, kar pomeni, da je tako ravnal na podlagi sklepa vodstva organizaci- je »ultrasov« prav gotovo v zvezi z de Gauilovim obiskom v Alžiriji, za katerega so »ul trasi* organizirali poleg splošne stavke v vsej Alžiriji, tudi demonstracije in ni izključeno, da ima pri vsem tem Lagaillarde posebno važno vlogo. Medtem pa je poslanska zbornica Lagaillardu odvzela poslansko imuniteto. Hkrati je francoski parlament dokončno odobril zakon o tako imenovani »udarni sili«. Predsednik vlade De-bri je dejal, da bo zakon omogočil Franciji »klasično modernizacijo oborožitve«, postala bo zares velesila s svojo atomsko bombo in z vsem drugim atomskim o-rožjem, omogočil ji bo napredek glede jedrske energije sploh itd. Predstavniki o-pozicije, ki so glasovali proti zakonu, pa so poudarili, da Francija tako velikih stroškov za uresničenje lega zakona ne zmore, poleg tega pa jo zakon postavlja v o-samljen položaj tako v evropskem okviru, kakor tudi v okviru atlantskega zavezništva. 7 dni v svetu Italija V preteklem tednu je minil že mesec dni po upravnih volitvah, vendar je še ogromno število občin in pokrajin, ki so brez upravnih odborov. Gre namreč za vse tiste občine (in med temi so tudi velika mesta kot na pr., Rim, Florenca, Neapelj, Genova, Milan, Benetke itd.) in pokrajine, v katerih Krščanska demokracija ne more sama ali skupno s svojimi sedanjimi zavezniki, ki podpirajo Fan-janijevo vlado, sestaviti u-pravnih odborov, in se mora zateči k podpori socialistov ali monarhistov. In to je tudi glavni razlog za oko- liščino, da teh odborov še niso sestavili. Težave so nam. meč predvsem zaradi tega, ker je te upravne odbore moč sestaviti pretežno le s pomočjo socialistov, monarhisti pa pridejo v poštev le v zelo redkih primerih, ker so po nedavnih volitvah skoro povsem izginili iz političnega življenja v krajevnem merilu. Med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, so le socialdemokrati in republikanci za sodelovanje s socialisti v vseh primerih »težavnih« odoborv; demokristjani so pripravljeni pristati na sodelovanje z njimi le v nekaterih primerih (v Florenci in verjetno tudi v Milanu in še v kakšnem manjšem mestu), liberalci pa so seveda za to, da se s socialisti sodeluje v čim manjši meri in groze z opozicijo, če bi to sodelovanje zadobi-lo širši obseg. Na vprašanju rešitve krajevnih uprav so torej »vladne« stranke razcepljene in obstaja zato nevarnost, da ta razcepljenost in protislovja utegnejo povzročiti krizo sedanje vlade, če bi se ta rešitev izvršila bolj po želji socialdemokratov in republikancev kot pa liberalcev, in o-bratno. Hkrati pa je interes vseh teh strank, da ne pride do vladne krize, ker bi to pomenilo razpust sedanjega parlamenta in razpis splošnih volitev. Proti temu pa *o vse stranke. Krščanska demokracija se trudi najti pot in rešitev. ki naj bi zadovoljila vse njene partnerje, oziroma doseči, da bodo z rešitvijo nezadovoljni v enaki meri tako socialdemokrati in republikanci, kakor tudi liberalci. Le tako bo... volk sit in koza cela: imeli bomo take ali drugačne upravne odbore, hkrati pa se bodo ognili vladni krizi. Tudi na sindikalnem področju je precej razgibanosti. Na področju elektromehanič-ne industrije se je fronta delodajalcev razbila, ker je državni sektor IRI pristal na zahteve delavcev, in tako bo moral kloniti tudi privatni sektor. Železničarji stavkajo danes; novinarji napovedujejo 48-urno stavko v tem tednu, šolniki pa bodo stavkali 20. in 21. t.m., če medtem vlada ne bi pristala na njihove več kot upravičene zahteve. Laos Do važnih dogodkov je prišlo prejšnji teden v razvoju borb v Laosu. Cete desničarskega generala Fumija so izvršile s pomočjo topništva nekak ofenzivni napad v srn* ri Vietiam., kjer je sedež nevtralne vlade princa Suvanj Fvme. Tedai je najbrž s tihim pristankom vlade same neki njen polkovnik, ki se ni nikoli izkazal za dejanskega nasprotnika gen. Fnmi-ja, izvršil neko vrsto »vojaškega udara*. Toda, ko ni minilo niti 24 ur, je povelj- nik vladnt . čer stotnik Kfing ■Le, ki je tkn ••tfot pristaš levičarskega gibaiijtt> Pbtet Lao, s skupino svojih pttdal-cev zavzel poslopje predsedstva vlade in ostale važne voložajc, mea tem ko se je omenjen* polkovnik iz mesta umaknil. Stotnikovi vojaki nosijo na rokavih rdeče trakove, polkovnikov? pa bčle. Predsednic vlade je pobegnil v Kambodžo, njegov minister za informacije pa v Severni Vietnam o nadaljnjem poteku dogodtov čitajte naj-nnejša poročila na drugem mestu v današnji številki našega dnevnika. Moskovska «Izjava» in «Poslani(‘a> Prejšnji mesec je vsa svetovna javnost z velikim zanimanjem spremljala sestaja-janje 81 delegacij komunističnih partij, ki so ostale v Moskvi, potem ko so se udeležile 8. n ocembra svečane proslave Oktobrske revolucije. V največji tajnosti so se delegacije sestajale ves mesec, tako da je novinarjem celo sam Hruščeg govorite O sestanku odločno zanikal. Toda 1. t. m. je sovjetska a-gencija TASS objavila vest. da se. je sestanek končal ter da je HI delegacij soglasno sprejelo dva dokumenta. 1. «Izjavo» in 2. «Poslanico ljudstvom sveta.* Izjava je bila nato v celoti objavljena v ponedeljek 5. t. m. v vseh glavnih mestih držav, katerih komunistične partije so se sestanka udeležile, «Poslanica ljudstvom sveta* pa je bila objavljena prejšnji petek 9. tega meseca. Izjava je zelo dolga in po splošni oceni na Zahodu po- meni zmago Hruščeva t svojo tezo, da vojna ni neizogibna, nad nasprotno tezo KP Kitajske. Toda izjava vsebuje tudi dva kratka odstavka, v katerih se ostro in nesramno napada Zveza komunistov Jugoslavije in tako imenovani »jugoslovanski revizionizem*, tako da je bil predstavnik tajništva za zunanje zadeve FLRJ na petkovi tiskovni konferenci prisiljen izjaviti: »Gre za nov poskus. da se na neresničen in zlonameren način prikažejo nekateri dobro znani dogodki iz preteklosti odnosov med socialističnim taborom in Jugoslavijo, današnji mednarodni položaj in vloga Jugoslavije. V izjavi se skuša diskrimi-nir ti zunanja politika Jugoslavije, posebno pa njeno dosledna borba za enakopravnost in neodvisnost v med-nerodnih odnosih za aktivno miroljubno koeksistenco in za ohranitev miru v svetu. To preseneča tem bolj, ker so mnogi podpisniki izjave pozitivno ocenil« politiko FLRJ in do pred kratkim poudarjali švojo pripravljenost po sodelovanju z Jugoslavijo p n reševanju osnovnih mednarodnih vprašanj.* »Poslanica ljudstvom sveta* pa poziva vse narode sveta na splošm borbo za mir m pro'i nevarnosti nove sve-tot ne vojne. Iz doslej v Parizu objavljenih izvlečkov «Poslanica« ne vsebuje napadov na Jugoslavijo. Kot je znano, je leta 1957 podoben voziv podpisala tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije na sestanku predstavnikov številnih komunističnih partij v Moskvi, medtem ko izjave 12 partij ni hote-'a podpisati, ker se z njo n. mogla strin lati zaradi protislovij med tedanjo izjavo in tedanjim pozivom. je bila v preteklosti. To je tisto, pred čemer se nahajamo in tako stanje stvari moramo upoštevati. Toda ta Alžirija potrebuje Francijo. V Parizu pa je vlada spričo nevarnega položaja — čeprav vlada za sedaj povsod mir — na DOdlagi zakona o kazenskem postopiku začela izvajati ukrepe za preprečenje atentatov na notranjo in zunanio varnost države. Policija je na podlagi tega ukrepa zaslišala v Parizu do sedaj okrog 69 najboljših znanih desničarskih aktivistov. Podobna zaslišanja so bila tudi v notranjosti; vsem zaslišanim so odvzeli dokumente. Na področju Pariza pa ;e v ati. i z. p. bo, zlasti je zastražila vsa javna pOSiOpj« U, puz.Co j, po -o* cah nosijo šieme obešene za pasom. Po večernih vesten je policija zaslišala v notranjosti oržave okrog 150 oseb. Ponekod je izvršila tudi več areta-oiasii v Nici, Marseillu, Montpeilieru in Lyonu. Iz Madrida pa poročajo, da je general Salan, ki je bil od 31. oktobra v španskem mestu San Sebastiano, danes izginil Francoski vladni krogi tidijo, da je Francova vlaaa zagotovila, da bo Salanovo delovanje nadzorovala. Govori je, da je Salan odpotoval z nekim avtomobilom za Ma-ulid, med potjo pa se je preselil v drugi avto. Po drugih govoricah pa naj bi v mestu Burgos nekdo v hotelu rezer-,a«. sooo za Saiana. Tudi trije pobegli Lagaillar-dovi pristaši, ki so zaprosili za zaščito Francovo vlado, so uunes zjutraj odpotovali z vlakom iz Barcelone v Madrid, kjer se bodo najbrž sestali s Salanom. Španska policija baje išče v Madridu se vedno Lagaillarda, katerega pribežališče je znano samo nekaterim članom vojaške policije. Sam de Gaulle pa je baje prosil Franca, naj ne dovoli, di bi služila Španija za odskočno desko za »novo proti-golistično revolucijo v Alžiriji«. zudi v Parizu pripisujejo veliko važnost dejstvu, da so se v Alžiru, Orleansvillu in Cherchellu pojavili alžirski protidemonstranti. Sindikalni voditelji so ponovno izjavili, da se bodo odločno uprli slehernemu poskusu kakega novega prevrata «ultrasov». Medtem pa je prišel v Pariz polkovnik Defour, bivši poveljnik nekega polka padalcev iz Alžirije. Zelo verjetno je, da je moral odpotovati v Pariz na de Gaullov ukaz. «»------- Razprava o Kongu v Varnostnem svetu NEW YORK, 10. — V nadaljevanju razprave o Kongu v VS OZN je Hammarskjoeld povedal, da je njegov predstavnik v Kongu protestiral proti Mobutujevi omejitvi pre. mikov strateškega materiala čet OZN ter da bo ta zadeva v kratkem rešena. Ameriški delegat Wadsworth j>a se je odlečno uprl sovjetskemu predlogu, naj se Mobutujevi vojaki razorožijo. Za usodo Lumumbe pa je dejal, da je notranja zadeva kongoške vlade ter da so ZDA Kasavubu-jevega mnenja, da je bil Lu-mumba po zakoniti poti od-stianjen s predsedstva vlade na podlagi ustave. Zaradi tega je smel biti tudi aretiran, ker njegovo delovanje predstavlja grožnjo za varnost države. Obtožil je SZ, da ;e hotelu uničiti napore OZN v Kongu. Tudi italijanski delegat je zavrnil trditve sovjetskega delegata in "e v glavnem posta-vli na ameriško stališče. Zunanji minister ZAR, Favzi, pa je ostro kritiziral zahodni načrt resolucije o Kongu. Za sedanjo oblast v Kongu je dejal. da je v rokah tolpe pustolovcev, ki jih finansirajo imperialisti. Delegat Kameruna pa je kritiziral sovjetsko resolucijo, medtem ko je delegat Indonezije zahteval osvoboditev Lumube in njegovih tovarišev. dovoliti, da kdorkoli menja zakonito vlado, ki je poklicala čete Združenih narodov v Kongo. Kardelj je dejal, da je nevarno, da se ZN kompromitirajo pred miroljubnimi narodi v svetu, ki ne bodo mogli več v njih gledati či-nitelja, ki jim lahko pomaga. Kardelj je ponovil stališče Jugoslavije, da je nujno potrebno, da se predsednik vlade Lumumba osvobodi in da se mu omogoči, da prevzame svojo funkcijo. Združeni narodi, ki so prevzeli nase nalogo, da ščitijo in branijo neodvisnost Konga, niso smeli dovoliti kakršnekoli ustavne spremembe, dokler se ljudstvu Konga ne da priložnost, da na normalen in ustaven način izrazi svojo voljo. Podpredsednika Kardelja, ki je prispel danes popoldne z letalom v Kairo, so na letališču pozdravili podpredsednik ZAR Latif Abdel Bogdadi in druge ugledne osebnosti. Direktor beograjske «Borbe» Vukasin Miličevič ugotavlja nocoj v komentarju posvečenem moskovski deklaraciji, da kompromisni sklep deklaracije kaže, da se njeni avtorji niso upali spustiti do kraja v razpravo o bistvenih vprašanjih, ki obstajajo v socialističnem svetu. V deklaraciji je namreč najmanj rečeno o bistvenih vprašanjih, v njej so napredne ideje in mišljenja o važnih vprašanjih sodobnega razvoja pomešana s stališči, ki jih je razvoj že zdavnaj presegel, in z raznimi fra. zami in lažnimi revolucionarnimi gesli. Nenačelni napad na socialistično Jugoslavijo pa je samo koncesija birokra-tičnim in lažnim revolucionarnim silam v demokratskem gibanju. Sestanek v Moskvi, ki je neupravičeno napadel Jugoslavijo, ni niti z eno besedo omenil nosilcev očitnih odklonov v obravnavanju nekaterih bistvenih vprašanj, ni smatral za potrebno omeniti, pa so povod za množično posvetovanje dali prav odkloni in stališča nekaterih partij, predvsem komunistične partije Kitajske. Poleg tega skušajo avtorji izjave zlonamerno diskreditirati Jugoslavijo in istočasno prikazati na drugačen način politiko drugih. Moskovska izjava predstavlja samo ponoven poskus vrne. šavanja v notranje zadeve Jugoslavije, v njej se izražajo celo dvomi glede usode pridobitev revolucionarne borbe jugoslovanskih narodov. Gre se za tem, da se otež-koči socialistični razvoj Jugoslavije in zmanjša njen ugled v svetu. Avtorji napada sod-jo, da ne gre podpirati vse oblik socialističnega razvoja posameznih državah, temv samo določeno obliko in da J zato potrebno jugoslovans* obliko prekleti. , »Kar pa je najbolj žalostn , je to, da se vse to P°kz!va . plaščem internacionali^ • Nas ne skrbi, ugotavlja ba», to, da se ne priznajo rezultati socialistične izgraani Jugoslavije, kajti ni ki bi imel pravico dajati t gitimacijo o tem, koliko J katero gibanje socialističn • Piaksa in njeni rezultati najboljši sodnik. Nas skrolJ pojavi, ki se ponavljajo, 0 se namreč Jugoslaviji, P° vodilih nekega foruma, sku_ oporekati socialistični z” J. Posebno pa zaskrblja, da komunistične partije Poz jL na izoliranje socialistične eu goslavije in na borbo Pr.. njej. To pomeni, da delegacij teh partij niso potegnile n ^ uka iz nedavne preteklosti, je pokazala, da Jugoslavije n megoče izolirati in da 0 nenehno krepi in razvija sv je socialistične odnose«. »Medtem ko se moskovs * deklaracija na eni strani op deljuje za koeksistenco, e" kopravno sodelovanje, eI}.h nest komunističnih ^ef?vS.a. partij, za najprikladnejšei n čine borbe za mir in družb napredek, pa po drugi s, napada socialistično Jugo.sla jo, ki se je s svojo doslea prakso uveljavila kot akt1^v in dosleden borec za prav koncepcije. Avtorji moskovs deklaracije, nadaljuje e ba», padajo s tem v zelo “ zaviden položaj. Oni v in‘* su nekaterih gnilih medseD J nih kompromisov napadajo cialistično Jugoslavijo in K v jugoslovanski stvarnosti morejo najti opravičila za s je napade, se poslužujejo P£ tvarjanja. Avtorji deklaracij so skušali ostati nekje na » di med dogmatizmom in re zicnizmom, toda s svojimi padi na Jugoslavijo so P?;;« zaii, da so padli na P0ZIČ,a. tistega dogmatizma in s®ji2j. štva, katerega so prej rali. Nenačelnost in on,’.a\n0. vost je ena od značilnosti m skovske deklaracije, P° ,„rt pa še tistega dela, ki g° o Jugoslaviji«. »Borba« zaključuje, da J® načelni napadi na Jugosla lahko povzročijo samo **%, ci;o v tistih državah in s1.. v ki so danes močni činitelJ borbi za mir in na kat?r^u(ji obračajo v svoji izjavi ‘ j0 zastopniki komunističnih delavskih partij. B. B- Kil"1 iiiiiiiiiiiiiiiitiittiiiiitii",M< Abas: Alžirsko ljudstvo je za socialistični tabor «Kmalu bomo prejeli orožje in tehnično pomoč iz SZ in Kitajskem njim pa je predsednik ^UJ'0 NEW YORK, 10. — Ferhat Abas je po televiziji izjavil da so nadaljnja pogajanja s Francijo nemogoča, ker fran coska vlada noče pogajanj, temveč kapitulacijo alžirskega ljudstva, kar se je pokazalo med razgovori v Melunu, ki so prav zaradi tega propadli. Za SZ in Kitajsko je dejal, da bo začasna vlada Alžirije kmalu dobila sovjetsko in kitajsko crožje in tudi tehnično pomoč. Podal je, da je alžirsko ljudstvo že storilo svojo izbiro med dvema blokoma, kajti ta izbira ni bila težka, ker je na eni strani Zahod, ki v največji meri pomaga Francozom, na drugi strani pa socialistični tabor, k* pomaga alžirskemu ljudstvu v njegovi borbi za neodvisnost. V isti televizijski oddaji je nato znani nacionalist Soustel-le izjavil, da bo de Gaullov načrt za Alžirijo propadel. Za G0MMA Pl A S Tl C A Ulica delTIstria 8. tel f0054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščt. ne, torbe, Igrače, lutke, plasti, ko za pode-imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenah’ zije Burgiba dejal, da ne ^ mogoče obnoviti pogajanji** sleč Parizom in začasno alrt rs \lado, če ne bo prišlo do.sP membe v francoski politiki* A VTO MOTO iMPOH l - EXPOH l Nadomestni deli Italijan** ( nemških, angleških In riških avtomobilov. DlEn motorjev in traktorie* j Trieste Trst, Via Udin* tet 38-197 3019*__ VIGNA Trst. Ul. Crispi 73 tel. 9**‘. Specializirana delavnica j oenravilo In ohnnvIteV tlvr. pepravilo in obnovitev nih naprav ... J*! In rezervoar)^ AVTOPHEVrtZ *— Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli **•2 Tel. 35-37» TOVORNI PREVOZI ZAT IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CEN1- Rrivski in duinski salon STANKO DEVETAK Nabrežina. 156 (center) tel. 20-123 se priporočal Gostilna «Ex Ussaro» lastnik Ivan Filipčič TRST — Ulica Carducd 41 (nasproti pokritega lf8** vam postreže z domačo hrano — z najboU**1*1 istrskim In vipavskim vinom in pršutom MADALOSSO v Trstu, Ul. Torreblaf®*’ vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZidK®* žimnice — originalne PRH MAKI.KX — Cene ug°^ot