JUTRA; MariborsM Poštnin« plačana v gotovini Dr. Matek in Sv. Prtbltevli o položaju CILJI IN STREMLJENJA KME ČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE. Nedeljska »Neue Freie Presse« je objavila sledeče razgovore svojega zagrebškega korespondenta z obema vodite ljema Kmečko-demokratske koalicije. Svetozarjem Pribičevičem in dr. Mačkom, o ciljih in stremljenjih KDK ter o političnem položaju v naši državi- Izjavi obeh opozicijonalnih voditeljev sta velevažni in zanimivi in ju zato priobčujemo dobesedno. Svetozar Pribičevič se je izrazil o političnih načrtih Kmečko-demokratske koalicije sledeče: »Vsa naša stremljenja so v okviru jugoslovanske države. Radič sam je bil prijatelj in pobornik jugoslovanske ideje. Tudi mi nočemo razbitja jugoslovanske države, temveč rekonstrukcijo njene notranje oblike, temeljito rekonstrukcijo na podlagi popolne enakopravnosti in enakovrednosti ter na temelju daiekose-žue federativne Izgradnje naše ustave, o kateri se še posvetujemo. Ako se pri tem govori o personalni uni ji med Hrvati in Srbi, sega to že predaleč- Naš cilj je federalizem, v katerem naj vsak jugoslovanski narod vse, kar ne zahteva brezpogojno varstvo in obstoj skupnosti, upravlja sam v popolni avtonomiji, v lastnem delokrogu. Na kakšen način naj se potem zaščitijo skupni interesi, ali z izvoljenim centralnim parlamentom ali z delegacijami, o tem si še nismo na jasnem- Čeprav so cilji in temeljne smeri našega programa v splošnem že določeni, pa jih je še vendar treba preštudirati in premotriti v vseh podrobnostih. To nalogo si je nadelo zasedanje koalirane opozicije v Zagrebu, ki zboruje v permanencl. Pokazalo se je, da se centralistično-birokratična ustava, kakor jo sedaj z vsemi sredstvi propagirajo v Beogradu, ni obnesla in se tudi ne bo držala. Mi bomo prodrli s svojimi željami in zahtevami, ker je za nami strnjeno vse prebivalstvo Hrvatske in moremo pri resnično svobodnih volitvah računati z večino prebivalstva tudi v ostalih t. zv- pre-čanskih ozemljih. Mi smo složni z narodom, ki ima v svoje voditelje tudi popolno zaupanje. Seljaki pokazujejo ne samo dobro disciplino, temveč tudi veliko samozavest. Držali se bomo gesla: Mir!, katero je '•'.dali vodstvo, vendar pa bomo nadaljeva li boj in se ne bomo vrnili poprej v Beograd, dokler ne bodo izpolnjene naše prve zahteve: sestava nevtralne vlade er razpis novih svobodnih volitev. Želimo, da se vse prebivalstvo svobodno izjavi o velikem vprašanju nove organizacije jugoslovanske države- Hegemonistične osvojevalne politike, ki se izvršuje v Beogradu, mora biti enkrat konec.« Dr. Maček, novi posle vodeči predsednik Hrvatske seljačke stranke, pa je podal o političnem položaju sledečo izjavo: »Že atentat 20." junija v skupščini je uničil vse to, kar je ustvarila jugosloven-ska ideja ob prevratu in kar je bilo u-stvarjeno od leta 1924 naprej za sporazum med Hrvati'in Srbi. Po smrti našega voditelja pa se je položaj še poostril in v hrvatskem narodu vlada mnenje, da tako ne more vefi naprej. Hrvati smo sedaj v toliko na boljšem, ker so sedaj tudi prečanski Srbi uvideli, da so se stvari popolnoma drugače razvijale, kakor se ic pričakovalo. Sedaj razumemo, da jezik sam še ne zadostuje za ustvaritev enotnega naroda. Tudi mi smo se v tein oziru prevarili. V poštev prihajajo pač še druge okolnosti: kultura in kar je še važnejše, geopolitični položaj. Prečan-ske dežele so uživale stoletja zapadno, Srbijanci pa bizantinsko kulturo. Hrvati težimo k Jadranu, Srbijanci pa k Solunu, Egejskemu morju. Versko nasprotje igra pri tem le neznatno vlogo, kajti pra voslavnl Srbi na Hrvatskem so z nami. Hočemo samostojno Hrvatsko v okvl ru Jugoslavije. Jugoslovanska država ne predstavlja za nas nobene narodne misli, temveč le državno tvorbo, ki jo hočemo še Izdelati in v katero spadajo vsi jugoslovanski narodi, vštevši Bolgare. V tem okviru mora vsak del in sicer vsak zgodovinski del, tvoriti individualnost. Bila je pač težka napaka, ko se je hotelo izbrisati vse historične individualnosti in meje. Kakšno stopnjo federalizma bomo dosegli, to je odvisno od razmer. Čim več svobode in samostojnosti, tem boljše. — Skupne meje, skupno carinsko ozemlje in skupno zunanje zastopstvo to je sprejemljivo. Vprašanje skupne armade pa je že sporno. Da dosežemo svoje zahteve, imamo razna sredstva, ki pa so še tajnost: Neplačevanje davkov samo ne bo zadostovalo. Upamo pa, da se bo dalo rešiti vse mirnim potom* Glavna stvar je, da je ves narod edin. Vse hrvatsko prebivalstvo brez Izjeme se je združilo v taboru Kmečko-demokratske koalicije in upamo, da bomo pridobili tudi ostale prečane. Naročna skupščina BEOGRAD, 14. avgusta. Poletno zasedanje narodne skupščine bo danes zaključeno in bo skupščina odgodena do jeseni. Sinoči je v vsej naglici ob popolnem nezanimanju poslancev ratificirala liettunske konvencije, danes pa je po kratkih ekspozejih ministra pravde in zunanjega ministra ratificirala še pravne in konzularne konvencije s Poljsko ter trgovinsko pogodbo z Grško. Popoldne pride na dnevni red še sklep o izročitvi poslancev Tome Popoviča in Dragotina Jovanoviča sodišču. • Pribičeuič odpotuje na Bled ZAGREB, 14. avgusta. Dopoldne se je sestal poslovni odbor KDK, da razpravlja o situaciji in nadaljnih korakih-Jutri odide Pribičevič na Bled, v četrtek pa se bo vršila seja poslovnega odbora najbrže v Ljubljani. • Zadušnica za Radičem u Beogradu BEOGRAD, 14. avgusta. Danes se je vršila v katoliški cerkvi slovesna maša zadušnica za Radičem, katere se je udeležilo večje številb politikov, med njimi tudi Ljuba Davidovič ih več višjih hrvatskih uradnikov. Uezuu zopet u akciji RIM, 14. avgusta. Ognjenik Vezuv zopet bluva. Včeraj je nastala nova odprtina, iz katere se valijo ogromne množine lave, ki so zalile že dve tretini doline Inferno. Iz žrela se dvigajo velikanski stebri dima. Človeških žrtev doslej še ni bil, štev. 184 Maribor, torek 14. avgusta 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larifu Oglaaa eprajema tudi oglaaai oddelek .jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica.it. 4 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljani it, 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 M— MM Martbror, mesto brez spe nikov In arhitekture ________ Maribor, 14.^avgusta ^/Tai?sestavek, ki nosi navidez nekako Šaljiv naslov, sem se odločil napisati po daljšem razmišljanju- Morda bi bilo pra-vilpeje, da ga priobčim v kaki reviji: a odločil sem se za dnevnik in to maribor ski dnevnik. Krog, ki danes, še čita re vije, je silno 'ozek, ta stvar pa, kil jo bom skušal v skromnem formatu očrtati, je vseskoz aktualna in namenjena širši publiki. Gustav' le Bon,'sloviti franeožki modrec-psiholog ugotavlja v svojem zna nem delu: »Psihološki zakoni razvoja narodov«, da govore spomeniki (»kamenite knjige«) onemu, ki jih, ume čitati, bolj jasno in zanesljivo o kulturi kakega naroda, kakor pa njegova literatura ali pisana zgodovina. — Maribor nima bogate arhitektonske ded-Ščine: je le par lepih stvari, a tem se je godila krivica: krasna gotična stolnica je v svojem enotnem delovanju uničena vsled nesrečno dozidanega stolpa, ki je drugošiil-ski in slab, grad pa je od dveh strani tesno obkoljen od zgradb, ki, same brez arhitektonskih kvalitet, ubijajo s svojo bližino delovanje gradu samega. O pravilnosti trditve glede stolnice, se lahko uveri vsak lajik na ta način, da jo pozorno premotri z dveh strani: od policij, komisarijata in od strani Mestne hranilnice. Razlika vrednost je uprav brutalna. Maribor je mesto brez š t i 1 a. To je žalostna resnica, a treba jo poznati. Mesto v preteklosti ni imelo sreče, 'da bi našlo močnega arhitekta, ki bi z dobrim enotnim načrtom dal mestu zaokroženo enotnost. Opazujoč neke mestne dele, imam mučen utis, da se je gradilo po paroli: Samo da neka] stoji, kako, je vseeno! Opozarjam posebno na One ulice, kjer stoje tako zvani »Seri e n-h a u s e r« — to so res smrtni grehi nad arhitekturo! Preteklost in polpreteklost je grešila nad licem našega mesta. Danes je gradbena akcija živahna. Grade se novi mestni delu Vodilni princip: poceni, brzo, praktično! Mislim, da je danes bolj kot kedaj aktualno vprašanje novega enotnega, modernim zahte- vam ustrezajočega mestnega' načrta! Mesto je umotvor in' graditi ga mora umetnik! Maribor ima. vse ‘šanse, v da postane vzor-mesto moderne arhitekture: krasna lega, maloštevilnost starih znamenitih stavb, iOia^katere, bi se trebalo ozirati in se jim prilagoditi),^industrija, mejno me-, sto dežele? s‘stalno'naraščajočim tujskim prometom. Mi Slovencf se'neredko pobahamo pred bratifz*juga ,s-svojo kulturo prečita jmo J pozorno še, enkrat preje citirani 1 e B o,n-o,y stavek!.. * Da je:novki lahko vsakogar pouči o vseh panogah zrakoplovstva. Zlasti se vsi avtorji ba-vjjo z zgodovinskim razvojem v dolgih ‘uvodih, ki so v doslej izdanih knjigah zelo izčrpni, predvsem v »Historiji vaz duhoplovstva« in »Vazduhoplovni takti ti«. Vsi, celo najneznatnejši »izumitelji«, ki so zabeleženi v domačih in Inozemskih kronikah, so omenjeni. Sleherni uspeh in neuspeh je popisan do podrob Jiosti, da se ne bi pozabilo na velike zasluge onih, ki so tvegali življenje za napredek in v korist človeštva. Za vse, od pedala, preko Leonarda da Vincia, pa do Lindberga in Nobila, je bilo prostora, pozabljen pa je ostal naš rojak, ki pomeni v zgodovini našega zrakoplovstva dokaj več, kakor pa njegovi sodobniki tujci, katere je njegova podjetnost in izumiteljska narava celo nadkrilila. To je bil naš rojak Slovenec Rusjan. Najpopularnejši je bil takrat Bleriot, ki je preletel Rokavski zaliv in takratnega zračnega junaka je naš Rusjan prekosil v spretnosti dekolaže. Bleriot je potreboval za vzlet 30 m poti po zemlji, dočlm se je iRusjanov aparat odlepil že po 28 metrih, kar je bil brez dvoma zelo velik uspeh. .Seveda mi takrat nismo znali razkričati *vetu in naš Rusjan je v skromnih raz-*?£i;aM.staI majhen,, neznaten. ' * ( Uspehi so ga bodrili in nadaljeval je s poizkusi. Iz Zagreba je odšel v Beograd, kjer je postal tudi žrtev velikega dela, katerega sadove mu ni bilo dano uživati. Takratni Beograd (Rusjan se je na Kalimegdanski trdnjavi pri padcu s svojim aparatom ubil 26. dec. 1910,) je znal ceniti njegov trud, trud prvega domačega letalca, ki se ni bal naporov, samo da bi svoji genijalnosti priboril uspeh in imenu svojega naroda slavo. Takratni Beograd ga je z veličastnim spremstvom na njegovi poslednji poti nagradil za požrtvovalno delo, ki ga je stalo življenje. Vsa naša srca so utripala, ko smo či-tali, kako veličastno se je naš Beograd oddolžil našemu prvemu pilotu izumitelju. Dnevi po njegovi smrti, so bili dnevi velikega pritajenega navdušenja-Danes pa, ko so vojaške oblasti izdale na kupe strokovnih knjig o zrakoplov-stvu, čitatelj zaman lista po njih. Imena našega prvega pilota, Goričana Rusjana ne najde nikjer. Naši avtorji-strokovnja-ki so ga pozabili, prezrli. O Rusjanu v' vseh knjigah, ki so do danes izšle, ni najti niti besedice. Vsaj »Historija vaz-duhoplostva«, ki je izšla šele lani, bi lah-co omenila domačina, ki je hotel deliti svoj uspeh med brati. — Vsaj tega mu ne smemo pozabiti. Čemu je pozabljen njegov grob? — den izmed ustanovljenih Aero-klubov )i si lahko nadel za nalogo ureditev njegovega groba in opravil bi dobro delo. Zveza1 kulturnih društev je'*postala tekom 10 let svojega obstoja po napornem delu in lepih uspehih naša centralna prosvetna organizacija. Pridobila si je navdušene simpatije vseh, ki jim je narodova prosveta znak njegove moči in garancije za njega napredek, pa tudi odkrito priznanje tistih, ki ji kakorkoli niso naklonjeni. Pomen intelektualne-izobrazbe' širokih plasti naroda ni dandanes manjši, kakor je bil nekdaj, nasprotno; še večji je. Moderna doba je rodila poleg stare dedšči-ne, ki nas teži, nešteto viharnih, površnih ali popačenih pojmovanj življenja poedinca in naroda v njega kulturni, so-cijalni, politični in tudi moralni stvari. Iz njih zrastejo narodom težke krize in globoki stresi ja ji, katerih se more ubraniti le narod,: ki se zavestno s prosvetnim delom razvija k intelektualni in moralni popolnosti. Prosvetno delo hoče s tem, da prikazuje sodobnega človeka in svet, njega življenje in nehanje, tako kot je, [s tem, da širi obzorje preko meja narodov in političnih teorij. Narod vzgajati, to je navajati k zrelejšemu posmatranju življenja, k notranji izgradnji samega sebe, za to k intelektualnemu in tudi moralnemu napredku. Veliki cilji zahtevajo velikega dela in žrtev: prosvetno delo ga zahteva od narodove ineligence, ki je k temu poklicana. Ona mora s polno zavestjo svoje naloge in veliko ljubeznijo vršiti delo, ki mu je naloženo kot intelektualno razvitejši plasti naroda. Zato se ZKD, ki si je stavila z cilj narodovo prosvetno delo, obrača tem potom na vse tiste, ki se zavedajo svojih dolžnosti kot izobraženci z vabilom, da pristopijo v vrste njenih delavcev kot predavatelji, kot učitelji, kot kulturni delavci v pravem, vzvišenem pomenu te besede in gredo med naše kmete, ^elavce, obrtnike, med našo mladino, ki jih pričakuje. ZKD jih poziva k sodelovanju in prosi, da se vsi oni, k so pripravljeni pomagati, javijo na naslov Zveze kulturnih društev v Ljubija ni. Kazino.II. nadst levo. V prijavi, ki je zelo nujna in jo mora imeti ZKD vsaj do [T. septembra, naj bo vsebovana tudi te ma in snov predavanja. Predavateljski odsek ZKD Ljubljana. Dražba občinskega lova. Dne 2. sept. ob 14. uri se bo v obč. u-radu v Libeličah oddal v zakup občinski lov pol. občine Libeliče, obstoječ iz ka-tastr. obč. Libeliče, Libel. gora, Črneče, Crneška gora in del Gradič v skupni površini 2080 ha potom javne dražbe za dobo pet let in sicer od 1. sept. 1923 do 31. marca 1933. Izklicna cena 2000 Din, va-Crij 200 Din.v.— Kaj naj bi vse uredila policija... Fant v zadregi mečka svojo kapo,- ko se postavi pred mizo policijskega uradnika. — »Prosim, bukvice sem izgubil.« »Kje pa, kdaj?« — »Neka ženska- mi jih je vzela. Notri je bil tudi denar, moji papirji...« »Povejte, katera ženska je to,bila in kje in kako se je to zgodilo!« — *Ne vem- To ni bilo y mestu.« —• »A tako,-spečali ste se z neznano žensko, pa vas je oskubila.« :.— Resignirana zadrega. — »Tudi pri naboru nisem bil...« »Javite se pri vojnem okrožju.« — »Tedaj, ko je bil nabor, sem bil ravno zaprt«. — »Le javite se pri vojaški oblasti in povejte kako je bilo.« — Povedo mu še, kje je vojaška oblast in fant gre ves zamišljen: Zensko je našel, ženska njega in še njegove »bukvice«, policija pa ne najde bukvic... Zahtevajte povsod sodavico v original angl. SPARKEET —- sifonskih steklenicah — -*fr Mestni avtobusni promet. Radi žegnanja v D. M. v Brezju bo vozil mestni avtobus dne 15. trn. z Glavnega trga od 8. zjutraj ves dan. — Znani gratolog A. Wintery v Ptuju. Grafolog A. Wintery je jutri zadnji dan "Mariboru. Potem poseti Ptuj, kjer ostane 16., 17. in 18. avgusta v hotelu »Osterberger«. — 1541 fpominialte te CMD ' Nove zgradbe. Mestni svet je včeraj na svoji seji iz dal sledeča gradbena dovoljenja: stavbeniku g. Nekrepu za zgradbo treh enonadstropnih stanovanjskih hiš, g. Jakobu Petek za zgradbo stanovanjske hiše v Marmoritovi ulici, g. Mihaelu Hohnjecu pa za preureditev dvoriščnega poslopja v Klavniški ulici v avtogaražo. Angleško jugosl- petrolejski delniški družbi je Izdano dovoljenje za. postavitev bencinske črpalka na Aleksandrovi cesti ob vogalu Meljske ceste. — Iz trgovskega in zadružnega' življenja. Na novo se je vpisala v trgovski register firma »Tiskarna Panonija- J. Sušeč & A. Sert, kom. družba, Ljutomer:; v zadružni register pa »Stavbna zadruga Ribniška koča«, r. z. z o. z. — Razstava društva Zoo. Nekaj novega za ljubljanski velesejem bo razstava živali društva Zoo. To društvo zbira živali iz slovenskih pokrajin za zoološki vrt, ki ga namerava ustanoviti v Ljubljani. Doslej nabrane živali, razen sesalcev, bo društvo postavilo na ogled posetpikom velesejma v paviljonu, kjer bo vrtnarska razstava. Razstava bo vrlo zanimiva in tudi poučna. Naj si jo ogleda vsakdo, ki pojde na velesejem! — Koroški klub. Vsled praznika, dne 15. t. 111., se bo vršil nas sestanek prihodnjo sredo dne 22. t. m. — Predsednik. % 1536 Zastrupljenje s klobasami je zelo nevarna stvar. V Mariboru že dolgo nismo beležili takega slučaja. Zadnji je bil na Tržaški cesti. Danes pa se nam sporoča, da sta 431etna Marija Grobelšek in 171etna njena hči istega imena postali žrtev zastrupljenja s klobasami. Obe sta bili po odredbi zdravnika dr. Sekule prepeljani v bolnicp. Provcnijen-ca pokvarjenih klobas do trenutka še ni dognana. — Ob tej priliki pripomiujgir.o, da so se zgodili v zadnjem Času podobni slučaji s sicer manjšimi posledicami. Do-tične klobase so bile od neke srbske tvrdke, katere ime bomo v interesu ljudskega zdravja javno povedali. V splošnem pa se v vročem poletnem času klobase kaj rade pokvarijo ter je treba posvetiti tej hrani največjo pozornost- Trije slučaji umobolnosti v kratkem času! Tudi to je svojevrsten rekord za en mariborski dan. Včeraj so namreč prepeljali z rešilnim vozom za transport Studenec pri Ljubljani tri take nesrečnice in sicer: Vajs Terezijo iz Studencev, o kateri smo pred kratkim- poročali; nadalje Malek Marijo in Kobler Faniko iz Koroške cester. Opazovalnica mariborske bolnice je dognala, da se je imenovanim res umračil um. Pomilovanja vredne bolnice so bile odpremljene na nadaljno zdravljenje v umobolnico ori Ljubljani. Po stanju vseh treh nesrečnic, zlasti poslednje ni upati na ozdravljenje. Pri tej priliki moramo pripomniti, da oi bila oblastna umobolnica jako potrebna- Zakaj gremo jutri v Studence? Naša mariborska sokolska in napredna javnost ima jutri na praznik parolo: Studenci, sokolska prireditev! Zakaj? V Studencih, v tej največji delavski koloniji mariborske okolice, obstoja že od prevrata agilno sokolsko društvo, ki je s svojim vztrajnim in smotrenim delom zelo mnogo pripomoglo k učvrščenju narodne in državne misli kljub velikanski premoči nasprotnih elementov. Telova-deče članstvo tvori skoro izključno samo celavstvo. Da pa je tehnično na višku, e pokazalo pri letošnjih župnih tekmah, ejer je odneslo drugo mesto. Sploh pa smo vedno opažali vrlo studenško sokolsko vrsto skoro pri vseh društvenih sokolskih prireditvah. Društvo pa deluje mnogo tudi na prosvetnem polju. Ima lastno lepo knjižnico in uprizarja gledališke igre, ki daleč presegajo mejo navadnih diletantskih predstav, kar je lahko konstatiral tudi Maribor svoj čas pri dvakratni uprizoritvi operete »Potepuhi« v narodnem gledališču. Da podpremo to vrlo delavno četo, zato gremo jutri v Studence. Pot ob Dravi je prijetno hladna. Kdor se pa rajši vozi, pa stopi Jahko v avtab.us.do.fipstaie lina. — V Mariboru, dne 14. Vlil. 192S. Mariborski V E C E R N I K ^iitrS iStrlo Ki —mm Spori lufrlsnja izbirna tekma Po daljšem odmoru se otvori jutri v našem mestu jesenska nogometna sezona z izbirno tekmo, ki naj pokaže, v kaki kondiciji se nahajajo mariborski igralci in kdo je najbolj vreden zastopati naš spori; napram Ljubljani- Vsakega športnika največje stremljenje je in mora biti to, da je poklican v reprezentančno moštvo svojega kraja. Že radi tega so izbirne tekme zanimive in od kraja do konca napete. Kakor je videti iz včeraj objavljenih postav, so se pustile poedine formacije take, kakoršne igrajo pri posameznih klubih, tako da se ne trga enotnost moštva- Posrečeno! S tem odpade sicer neizogibno dejstvo, da se v precejšnjem delu izbirne tekme igralci raznih klubov šele navajajo drug na drugega in da ni mogoče doseči pričakovanih rezultatov. V tej postavi pa bomo imeli jutri skozi celo tekmo vrlo lep šport. Precejšnji iz-gledi mariborskih igralcev, da si zasigu-rajo več mest v reprezentanci Slovenije, ki re bo borila drugo nedeljo 26. trn- z reprezentanco subotiškega podsaveza za zlati prehodni pokal JNS — jamčijo za napet potek jutrišnje igre. Nedvomno pride jutri na svoj račun tudi občinstvo, ki je v poslednjem času dokaj zanemarjalo zeleno polje. Tekma se odigra na prostoru ISSK Maribora ob 17. Sodniška sekcija ZNS — službeno. Jutrišnjo mladinsko tekmo bo sodil g. -Marinič, popoldansko izbirno pa g. Mohorko. Iz službenih objav LNP. V i- 1928-29 odigrajo ljubljanski klubi prvenstvene tekme v treh razredih. V I. razred spadajo Primorje, Ilirija, Slovan,. Hermes in zmagovalec v kvalifikacijski tekmi Jadran-Reka. — VLB razred pridejo klubi: premaganec iz tekme 'Jadran Reka, Slavija, Svoboda in Kra-kovo. II. razred tvorijo Panonija, Natakar, Grafika in event. Mladika. V letu 1929-30 se zniža število klubov I. razreda še za en klub, torej na štiri klube, in sicer tako, da izpade klub, ki bo na zadnjem mestu prvenstvene tabele, dočim imata igrati predzadnji klub v I. razredu in prvi klub I. B razreda kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v I. razred. Prvenstvene tekme se prično v Ljubljani za I. razred 23- septembra, za ostala razreda 16. septembra, kakor tudi za celjsko okrožje. Termine za mariborsko okrožje bo določil MO. — Klubi celjskega okrožja ostanejo razvrščeni v dosedanji dve skupini, in sicer A) Atletik SK, SK Celje, SK Šoštanj in B) SK Amater in SK Trbovlje. ISSK Maribor — nogometni odsek. Igralci Novšak, Laznička, Konič, To-mac, Najžer, Šajna, Priveršek, Pavlin, Brtoncelj. Pepček in Stanko, Božič, Janžekovič in Gajšek se imajo sestati jutri v sredo točno ob 10- dopoldne v. garderobi ISSK Maribora. — Načelnik. ISSK Maribor — Atletski Sportkliib. Jutri na praznik gostuje nogometna enajstorica ISSK Maribora v Celju pri tamošnjih Atletikih. Poslednje srečanje našega prvaka z Atletiki je bilo pred letom dni v Celju, ko so domačini zmagali 5:4, oziroma osem dni za tem, ko so se na mariborskih tleh naši izdatno re-vanžirali v razmerju 6:1. Celjska tla so za vse tuje klube jako vroča in si težko kdo izvojuje zmago. Atletiki imajo trenutno jako dobro vigrano moštvo z zelo opasnim napadom- Vendar upamo, da bo moštvo »Maribora« častno zastopalo nogometni šport našega mesta. Hazena Jugoslavija—Ilirija 13:3. Po lepi zmagi Ilirijank nad reprezentanco BHP so bile Ljubljančanke v drugi tekmi svoje turneje premagane po Jugoslaviji 13=3. Turneja Haska. V prvi igri na turneji po Zapadni Nemčiji je Hašk premagal SK Wiesbaden 5:-i, v drugi tekmi je bil poražen od FK Frankfurta 0:6, v tretji igri pa nastopi proti »Verein fflr Rasenspiele« v Mann-heimu. Tekme za srednjeevropski pokal se pričnejo ta teden- Jutri na praznik pride na Dunaj praška Slavija, ki igra z Admiro, v nedeljo pa se srečata Hunga-ria in Rapid (Dunaj). Vprašanje udeležbe naše dvojice Gradjanskega in BSK menda še vedno ni urejeno. SK Crnogorac v Albaniji. Prvak provincije splitskega podsaveza SK Crnogorac v Cetinju je odrinil s svojim prvim moštvom v Albanijo, kjer bo igral več tekem z reprezentancami Tirane, Korče itd. O časopisju in cenzuri VOLTAIRE O CENZURI. — PRIMERI ZA ORJAŠKI RAZVOJ ČASOPISJA. Velika časopisna razstava v Kolnu, ki ima toliko poučnega in zanimivega iz časopisnega področja, pove marsikaj tudi o nastanku cenzure. Časopisi bijejo ponekod še dandaness hude boje z cenzuro. Ti boji so zavzemali nekdaj seveda še veliko hujše in tudi groteskne oblike. Smeli članki so spravljali nekdaj ne samo pisce, temveč- tudi Čitatelje na vislice-Preventivna cenzura, — ko se sumljiva mesta črtajo že iz rokopisa ali pa iz lista. ko še ni gotov, — je bila uvedena, da bi se preprečili najhujši konflikti. V Franciji je cenzuro odpravila revolucija, v napoleonski dobi je bila pa zopet uvedena. Od evropskih držav se je cenzure prva otresla Danska. To je bilo 1770. Tedaj je bilo v napredni Danski prepovedano tudi trgovati s sužnji in celo ženske so dobile volilno pravico. Največji nasprotnik cenzure je bil Voltaire, ki se je ves čas svojega življenja s posvetnimi in cerkvenimi oblastniki boril za svobodo besede in tiska- Ko je zvedel, da je na Danskem tp doseženo, je pisal danskemu kralju navdušeno zahvalno pismo: -V imenu vsega človeštva se Ti vržem pred noge ter blagoslavljam Tvoje dobro delo. Ti si ljudem vrnil pravice, ko si dovolil, da lahko vsi mislijo, oišejo in govorijo po svoji volji. Svobodno se lahko piše o veri, literaturi, znanosti, zgodovini in umetnosti, sploh o vsem, ljudstvo pa lahko pisatelja tudi izžvižga. Po drugih deželah pa hodijo po nasprotni po'ti ter prirezujejo Pegazu krila. V S" „ Vsi me imajo pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI ONI" pere sam ! Varuje perilo! . 4"*.w<44- Sokolstvo Cenjeno občinstvo opozarjamo, da vozi jutranji vlak za Ljutomer k sokolskemu nastopu v nedeljo 15. t. m- ob 5.20 z glavnega kolodvora. Vožnja je polovična. vijo na slučaj svojega prvaka velike na-de, da bodo vsaj najmočnejši izbrani od dolarskih princes. Tako se menja okus. Samo za plemstvo duha ni nobenih, dobrih izgledov. ki pri policiji javiti ravno tako, kakor pokvarjena dekleta- če se pritožijo, se jim odgovori, da je občinstvu ugodnejši posel deklet kot pa pisateljski. Kakšno škodo lahko napravi reven pisatelj? Edino to, da uniči svojega založnika in dol gočasi čitatelje. Če je knjiga slaba, ni ža njo nobenega opravičila, če je pa dobra, je vsi kralji sveta Jie morejo uničiti. V Rimu se mogoče zatre, v Londonu se pa zopet tiska. Papež si zastonj prizadeva, da bi kako knjigo sežgal in proklel- Konec je ta, da jo hoče spoznati vsa Evro pa.« Od iznajdbe knjigotiska ima časopis za seboj ogromno pot. Prvi listi — ko se je stavila črka poleg črke — so rabili ves teden, da se je izgotovilo kakih 40 izvodov. Kolik razvoj je to do danes, ko rotacijski stroji v minutah izgotavljajo tisoče in tisoče izvodov! Nemški listi so izračunali, da porabijo v dveh tednih toliko množino papirja, da bi naložena v svežnjih sedemkrat prekosila višino Mont Everesta- Če bi se pa razrezala v trake ter razvlekla bi segla do meseca. V enem letu se porabi 68 tisoč ton tiskarskega črnila. S tem črnilom bi se dal 16 krat pokriti otok Helgoland. Pred 100 leti so rabile važne vesti par tednov, da so se razširile od enega glavnega mesta do drugega. Danes se pa vse ob uri, ko se je zgodilo, razširi po svetu. Časopis je kakor dnevna hrana. V deželah pismenega prebivalstva je le malo družin brez lista. Časopis je zrcalo vsakdanjosti in vseh posebnosti. Časo- Parizu se morajo^ pisatelji s svojimi .član-, pis korenini v tleh. stremi pa v* višavo. Dolarska princesa in boksaš-ki mojster Neizmerno bogata in blazirana dekleta najvišjih ameriških »tisoč« iz Fivth Avenue hočejo nekaj posebnega, eksotičnega tudi v pogledu zakonskega življenja. Bila je doba, ko so si partnerje izbirale ali kupovale iz vrst visokega plemstva. Plemiški almanah Gotha se je spremenil v borzni seznam, plemiški naslovi so imeli po starosti, po tradiciji itd. svoje kurze. Visoko v ceni so bili zlasti oni, ki so bili v zvezi z kakimi aferami. Najmanj pomena je imela duševna kakovost nosilcev visokih plemiških imen-Bogati in še tako skopi ali vsaj skrajno realistični papani, »kralji« raznih špekulativnih poslov niso niti trenili s očmi, če si je Maud izbrala kakega eksotičnega princa, ki pa v svojem življenju ni drugega dela kot razsipal od drugih nabrano premoženje. Maud ima svojo jahto, letalo, par palač, zakaj ne bi imela tudi svojega princa? — Da princi nimajo edinega privilega na najbogatejše neveste, je pokazal sedaj slučaj nečakinje miljarderja Carnegija, kateri so imponi-rale močne pesti boksaškega mojstra Tunneya tako, da se je z njim zaročila. S tem svojim »knockout« — pa bo dobil S tem svojim »knockotom« pa bo dobil Tunney dobrih 40 milijonov dolarjev. To, kar se dogaja v najvišji dolarski aristokraciji, se vneto posnema in tako se lahko reče, da je sedaj napočila moda in visok kurz plemstva_mišic. Boksači sta-. Nesreče z raketnimi uozili Kakor vsaka važna iznajdba tako ima tudi raketno vozilo svoje velike porodne težave in razne nesreče se dogajajo ob prvih njegovih kretnjah. Oba koiištruk-terja: inž. Vallier in Fric von Opel sta že ponovno stala ob ruševinah svojih raketnih vozov. Opel je optimist. Ob zadnji nesreči je dejal: »Voz je šel v zrak. To je znamenje, da spada raketa ne na tir in na zemljo, temveč v zrak, v višave. R^kento letalo mora uspeti!« — Mladina, ki ima mnogo zanimanja za tehniko in zlasti za iznajdbe, se tudi bavi ž modeli raketnih vozil ter deli tudi pri- nezgodah začetke te iznajdbe. Sedaj Še je smrtno nevarno ponesrečil bližti Stuttgarta neki Izletni realčan, ko je delat poskuse s svojim modelom na dvorišču. Za obod rakete je porabil kos vodovodne cevi, ki se je pri vžigu razletela ter ranila mladeniča v trebuh. Zaletelo se mu je. Predsednik: »Lahko tudi to s prisego potrdite?« ., ;V i Priča: »Kajpak, gospod predsednik!; Rad bi poznal ono stvar, katere ne bi mogel,potrditi s prisego...!« Res čudno. ; ^ Sodnik možu, čigar sin je obtožen, vine: »Je-li že kdo iz vaše rodbine obifj sojen radi tatvine?« . Oče: »Nikdo! Baš zato bi. rad -vedetč odkod-ima dečko tak talent!« MaSBorsfi V E C E R N I K Jutra V A^a rib'o ril, 'dne' 14. VIII. 1021 W*ar Wafface: Zaba z masko (The FeUowship with the Frog.) *Samo na prijateljskem obisku sem,« ga je pomiril Elk. Sluga mu je pokazal stanovanje ter še pristavil: »Sosedno stanovanje je pa od nekega ameriškega milijonarja.« Elk je ravno mislil nekaj vprašati, ko je sluga naglo stopil k vratom ter dejal: »To je pa vendar čudno. Tu, poglejte vendar sem!« E!!: je pristopil, pogledal ter takoj razumel. Na ploščici iz mahagonija se je videla mala bela žaba. Popolnoma tak odtis, kakoršne je zjutraj videl na Gor-donovih fotografijah. Zaba malo po strani. Potipal je odtis s koncem prsta. Barva je bila še sveža. Potem se je pa dogodilo nekaj nadvse čudnega. Naenkrat so se odprla vrata in mož srednjih let se je pojavil v okvirju- Z dolgocevnim revolverjem je pomeril detektivu na srce. »Roke kvišku!«, je ostro zapovedal. Nato je umolknil ter strmel detektivu v lice. Elk je brez besed odvrnil pogled, kajti elegantni gospod, ki je stal pred njim, je bil krošnjar, s katerim je govoril na vogalu Onslow-vrtov. Amerikanec je prvi prišel iz začudenja in Elk je o-pazil v njegovih očeh izraz notranjega veselja. Stopil je nazaj ter na široko odprl vrata. »Pridite, gospod Elk«, je rekel ter namignil začudenem« slugi- »2e dobro, Worth, malo šalo sem si dovolil z gospodom Elkom.« Vodil je detektiva v salon. Elk ja sklenil vzeti žabo na vratih pozneje v razgovor. »Sama sva, gospod Elk, in ni treba tiho govoriti. Ali Vam smem ponuditi smodko?« Elk je mehanično stegnil roko ter si izbral svetlo havano. »Če se ne motim sva se danes zjutraj že videla,« je rekel. »Ne motite se,« ga je drugi hladno prekinil.« V Whitehallu sva se srečala in jaz sem prodajal drobnarije. Moje ime je Joshua Broad. Ne morete mi očitati, da sem trži! pod krivim imenom.« Detektiv si je prižgal smodko ter parkrat potegnil, predno je izpregovoiil. »To stanovanje izgleda drago. Zato razumem, da hočete nekaj zaslužiti. Zdi se mi pa, da se delajo z obročki za ključe, prav slabe kupčije. Josbus Broad je prikimal. »V zabavo mi je, gospod Elk. Sem neke vrste kriminalnega psihologa. Prižgal si je smodko ter se komodno zleknil v naslanjač. Bil je podoba pravega zadovoljstva. »Kot Amerikanca me interesirajo socialni problemi in vedno sem se zopet prepričal, da je najboljša pot do rešitve takih problemov spoznati ubožce dežele in življenje med njimi.« Govoril je v opravičljivem, a tudi samozavestnem tonu. Elk sl je pritrdil očala močneje nanos in njegovi pogledi so ošinili Broadov žep, v katerem je zopet tičal revolver. »Živimo v precej svobodni deželi,« je rekel. »In vsakdo lahko krošnjari z obročki za ključe, pa če je v svojem postranskem poklicu tudi član zbornice. Pa nekaj je tu vendar prepovedano, gospod Broad, in to je, če se nastavlja častitljivim ljudem od policije brovning na prša!« Broad se je muzal. »Obžalujem, prenaglil sem se malo,« je odgovoril. »Toda v resnici sem čakal nad eno uro na nekoga, ki bi moral priti k meni.' In ko sem slišal Vaše korake...« skomignil je z rameni »...tako se jezim sam nase, da ne bi mogli zahtevati več.« — Elkovi pogledi ga niso zapustili. »Ne bi Vam bil rad v nadlego, ako Vas vprašam, če ste pričakovali kakega prijatelja? Neizrečeno rad bi vedel ime tega gosta.« »To bi tudi jaz, —« je odvrnil drugi. »In z menoj še cela množica ljudi.« Zamišljeno je pogledal Elka. »Pričakoval sem moža, ki ima vse vzroke, da se me boji. Imenuje se, — no — pa to ne spada k stvari. Srečal sem ga samo enkrat v življenju in tedaj nisem videl njegovega obraza.« »Toda spopadla sta se?« je vprašat Elk. Arherikanec se je smejal. »Nikdar ne, zelo ljubeznivo sem se obnašal proti njemu. Le pet minut sem bil sam z njim v temnem prostoru, katerega je razsvetljevala samo svetilka na mizi. Mislim, da je to vse, kar Vam lahko o tem povem, gospod inšpektor.« »Sergeant,« je mrmral Elk. »To je zares čudno, da misli toliko ljudi, da sem inšpektor.« Nastala je neprijetna pavza. »Občujete z Vašimi sosedi?« je vprašal Elk in pokazal z glavo proti hodniku. »Z Bassano in njeno družbo? Ne! Kaj ste radi njih tu?« Elk je zmajal z glavo. »Nameraval sem jo samo prijateljsko posetiti,« je rekel. Prišel sem pravkar iz Vaše dežele, gospod Broad. Je lepa dežela, toda zame so tam prevelike raz- linijski vJeseim (Wlenermesse) 2. do 8. sept. 1928 (v rotundi do 9. sept.) Posebne prireditve: Tehnične novosti in Iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za kožuhovino. — Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. Prvi avstrijski živinski sejem (4. do 6. septembra 1928) Razstava plemenske živine. — Razstava klavne živine-Razstava konj ■ros vliuma! 1475 S sejmsko izkaznico In potnim listom prost prehod čez avatrijsko me)o. Ogrski prehodni vizum s« dobi proti predložitvi sejmskih izkaznic na meji. Znatno znižane voznine na vseh jugosl., avstr, in ogrskih železnicah, na Donavi, Jadran, morju in zračnih progah. Pojasnita vseh vrat kakor tudi sejmske Izkaznice (po 40 Din) se dobe pri WIENER MESSE A. G., WIEN VII.. kakor tudi — dokler traja lipaki jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, čsterr. Messhaus in vseh častnih zastopništvih: Maribor: filljalka Ljubljanske kreditne banke. „ Pivi jugosl. Transpoit d. d. Schenker & Co. Meljska ulica 16. „ Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast. V KAVARNI EVROPA dnevno krasen spored. Od 16. avg. naprej se predvaja Pat in Patachon ter Ballet Eriksen 1101 dalje.« Zagledal se je v preprogo in jo precej časa študiral, potem je pa dejal: »Iz srca rad bi bil spoznal Vašega prijatelja. Je mogoče tudi on Amerikanec?« Broad je zmajal z glavo. Ko je Elka spremljal ven, nista spregovorila niti besede in je izgledalo, da bo Elk tako tudi odšel. Pri vratih se je pa naenkrat obrnil ter se po svoji navadi motno nasmehnil. »Veselilo bi me, če bi se še videla, gospod Broad,« je rekel. »Mogoče se zopet srečava v Whitehallu.« - Njegovi pogledi so obviseli na groteskni beli žabi na vratih- Broad je šel s prstom preko tega znamenja. »»Odtis je še popolnoma svež,« je menil.« »Ali ste mi ustvarili o tem že svoje mnenje, gospod Elk?« Elk je ogledoval podnožnik pred vrat-mi. Majhna bela lisa se je videla na njem in sklonil se je. »Popolnoma sveže. Zgodilo se je nekaj trenutkov prej, predno sem prišel.« S tem je bilo na videz njegovo zanimanje za žabo izčrpano. »Sedaj grem pa tja. Zbogom!,« je dejal. Lola Bassano je sedela v svojem lepem salonu. Gkrog sebe je imela vse polno pisanih blazin, kadila je tanko cigareto, v njenih krasnih očeh je bilo nekaj zasmehljivega. Od časa do časa je okrenila glavo proti možu, ki je z rokami v žepih stal ob oknu ter gledal na cesto. Bil je velik, močen in prostaški pri vsej svoji eleganci. Najboljši krojači niso mogli prikriti s svojo umetnostjo, odkod mož izhaja- Nedavno je še bil Le\v Brady cirkuški atlet, ki se je udeleževal tudi raznih bok-saških tekem po Evropi. Imel je dokaj sreče in sprtenosti, da je znal prikriti svojo povprečnost ter da je večkrat veljal celo za dobrega in zmagovitega tekmeca. Njegovi uspehi pa niso imeli stvar ne podlage in tako je njegova slava naglo zatemnela. Slabo bi končal, če ne bi bil tako srečen, da ga je v rani mladosti neki filantrop pobral z ulice ter ga poslal v dobre šole. Mnogo od tega se je izgubilo, ostalo mu je pa med drugim dobro obvladanje angleščine. Njegov jezik je imel celo toliko kulture, da so bili ljudje, ki so slišali brutalnega človeka prvič govoriti, jako začudeni. »Ob katerem času pa pričakuješ svojega paža,« je vprašal. Lola je zganila v nežnimi rameni pod tanko svilo, vzela iz ust cigareto, zase-hala ter se še bolj naslonila na svoje blazine. »Ne vem — ob petih pride iz svojega urada.« ... \ Mož se je obrnil od okna ter začel ho-diti po sobi.. »Ne razumem, zakaj se žaba zanj in-teresira,« je mrmral. »Lola, odkrito rečeno, jaz sem tega starega gospoda žabe že naveličan.« Lola se je smehljala ter ga motrila s polzaprtimi očmi. »Mogoče si sit tudi tega, da dobivaš denar in da Ti zato ni treba ničesar delati,« je končno dejala.« Jaz se nekaj takega ne naveličam. Bodi prepričan, da žaba ne bi povpraševala po mladem Ben-netu, če ta tega ne bi bil vreden.« Brady je pogledal na svojo dragoceno uro: »Cuj pet je že — upam, da mladenič ne ve, da si z menoj poročena.* »Ti si norec,« je odvrnila Lola ter se lepo pretegnila. »Ali naj se s tem ponašam?« Brady je še vedno hodil gor in dol. Začul se je zvonec. Mož je vprašujoče pogledal Lolo, ki se je samo malo vzravnala na svojem sedežu. »Odpri,« je velela in mož jo je ubogal. Naglih korakov je vstopil Ray Bennet ter poljubil Loli roko. »Pozno prihajam; stari Johnson meja zadržal, ko so že vsi drugi odšli. O, kako lepo je tu. Nisem si mislil, da živiš tako razkošno, Lola.« »Poznaš Bradyja?« Ray je prikimal ter se smehljal. Videti je bil ves srečen in Bradyjeva navzočnost ga ni motila. Davno je že vedel, da ima Lola s tem možem neke poslovne zveze. Vrhu tega je bil Ray še ponosen na ono zmedo v nazorih, ki si do. mišljuje, da je brez predsodkov. ‘ Imel je nejasne vizije o ženski samostojnosti in o svobodi njenih odnošajev. Bil ie mlad in gledal je na vse z očmi svojih želja. »Torej, govorimo sedaj o Tvojem čudovitem načrtu,« je dejal, ko je na Lo'in poziv sedel poleg nje. »Ve Brady o tem?« »Njegova ideja je to,« je odvrnila- »On išče vedno dobre priložnosti in sicer bol) za druge kot pa za sebe.« (Dalje prihodnjič.) NeWMjew|>eer»-doval*« m McfjaSM n »m—« •MiMM :«•*!<« beeede 30 p. MjmanjU aiMsk Din 6-— Mali ŽnAw», «opi»—i»)» in •«!•- trg« vAog« aH riHiMUf mil in—d» 60 p. M«i Ow tO — Dekle, ki zna kuhati in opravlja vsa druga deia dobi dobro službo. Ponudbe pod: »Tovarna bučnega olja, Maribor« na upravo lista. — ” 1534 Popravilo ur hitro, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom! 1538 Kupim prazne slatinske steklenice Ferdo Ussar, Glavni trg 1. a 1S 1. — 1537 Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg 17. Nova hiša z dvema stanovanjima vrtom in kletjo za Din 50.000 takoj na prodaj. — Vprašati v Gozdni ulici št. 30, Pobrežje pri Mariboru. 1540 Oddam sobo z dvema ali eno posteljo. Ob železnici 8, II. vrata 7. 1535 Oskrbnika za Mariborske l oto na Pohorju išče Mariborska podružnica SPD. Nastop s 1. oktobrom 1928. Potrebna kavcija oziroma garancija 50.000 Din. Prošnje do 25. avg. 1928 na podružnico SPD v Mariboru, Aleksandrova 35, kjer so razvidni tudi pogoji. 1539 Zahtevajte oovsod „Večernik‘ NI VSEENO -