855^ ^A OSREDNJA K4JU'llCA PRuviuriSKI DNEVNIK Abb- Dos£čTVup^tovlIU Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 54 (10.574) TRST, četrtek, 6. marca 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVA SEJA DEMOKRISTJANSKEGA VSEDRŽAVNEGA SVETA PO KONGRESU PICCOLI TAJNIK KD, FORLANI PREDSEDNIK POTRJENA POLITIČNA RAZDVOJENOST STRANKE Andreotti in Zaccagnini nista pristala na ponudbo po «delitvi odgovornostih ker zagovorniki Donat Cattinove «preambule» niso hoteli preveriti odnosa s KPI ~ Flaminio Piccoli je novi nau Jpščanske demokracije, Ar-* , .Rorlani pa novi predsednik. J"0 je Sklenil sinoči strankin vse-« avni svet. Najpomembnejše dejani, ^e’ ostaja krščansko-de ivJt. a stranka razdvojena. Vsi če jih tako lahko imenuje-kjij' bi prišlo do enotnosti, so neuspešni: skupina, ki je glaso-l0j ,za Donat Cattinovo «preambu-j ' kl zaPira vrata komunistom, je Dj "an<^a vztrajala pri stališču, da VečVse .rzavnem svetu ni mogoče am načenjati pohtičnih vprašanj, Pak je treba le izvoliti strankine ja pa že vse od kongre-tičniK Pr'P*sujeta vpreambuli» polipu" °,.ez za stranko in sta torej janJ®Va*i ponovno politično prever-delav' ** b* se moralo končati z iz-'"enta novega Političnega doku- bem je tekla beseda včeraj sko- rajda ves dan. že v torek so odložili Flaminio Piccoli zasedanje vsedržavnega sveta od 10. na 17. uro, včeraj popoldne so ga ponovno odložili, tokrat na 21. uro, začelo pa se je ob 22.30. Vse te odložitve so bile potrebne, da večina Piccpli - Fanfani - Donat Cattin preveri možnosti sporazumov z Zac- Arnaldo Forlani Po ZASEDBI VELEPOSLANIŠTVA V B0E0TI v pogajanjih vili BOGOTA — V kolumbijskem glavnem mestu so včeraj obno-kj .Pogajanja med vladnimi predstavniki in gverilci skupine «M-19», Ponovno zataknila, da opazovalci domnevajo, da bodo more- ,. --- uspehe zabeležili šele čez teden dni, vsekakor po volitvah, bodo v nedeljo. Medtem je o talcih v dominikanskem veleposlaništvu prvič spre-sto,oril tudi papež Janez Pavel II. Potrdil je vesti, da je sveta ica poslala v Kolumbijo argentinskega nuncija Pia Laghija, . bi posredoval za srečen razplet. Med talci na veleposlaništvu tudi msgr. Angelo Acerbi, apostolski nuncij za Kolumbijo, sk, ^a s*'ki (telefoto AP) kolumbijska policista pred dominikan-m veleposlaništvom. cagninijem in Andreottijem, še zlasti kočljiv je bil položaj Piccolija: predstavil se je na kongresu tako rekoč z dogovorom s strankino levico, s kongresa pa je odšel v desni kombinaciji. In, kar je verjetno možno le v stranki, kakršna je Krščanska demokracija, v obeh kombinacijah je bil Piccoli kandidat za tajnika. Skratka, bil je in ostal je «Jolly»; kakorkoli že, ostal je na ključnem mestu kombinacije, ki je diametralno nasprotna tisti, s katero se je predstavil na kongresu. Seveda je jasno, da političnega pomena včerajšnjega sklepa vsedržavnega sveta krščanske demokracije ni mogoče ocenjevati na osnovi imen izvoljenih predstavnikov; treba je oceniti predvsem vsebino izjav in dokumentov, ki so bili sprejeti oziroma predloženi. Tu pa je stanje zelo jasno, saj vse temelji na «preambu-li», ki je bila izhodišče za poseg, ki ga je Piccoli pripravil, da ga prebere po izvolitvi za tajnika. Ta poseg je izročil tudi Zaccagniniju in Andreottiju z vabilom, da nanj pristaneta, kar bi omogočilo enotno stališče. Posega še niso objavili, vendar pa v njem očitno ni bilo bistve nih novosti. To je razvidno iz.jzjav [•predstavnikov levičarskih struj, ki niso pristali na ponudbo «delitve odgovornosti* predvsem zato, ker Piccoli jev poseg ne vsebuje lll'iiiiiitiiliiltllllMlllllllllllliliIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII)lmllllllllllllull)l)lll)ltlmlltlltl|l|l, m, Humu miiniHuini, iu„i„, umi, im, iiiiiiiiiiiimiiimimi mm iuiiiiuuiui Miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiii, n, im Delegacija ZSO Pri klubu socialističnih Poclincav na Dunaju ~ Na P°va0il° kluba skern lst>cnih poslancev v avstrij sltjj Parlamentu je včeraj štiričlan gani,ae ..gac'ia Zveze slovenskih or Pr trk .1. na Koroškem obiskala Scher; P*ka kluba dr. Heinza Fi ^ delegaciji so bili pred Sednik u Franci Zwitter, podpred inž. p- ,rfanz> Ogris, sekretar dipl 'cvik as VVieser in član izvršne p. !°ra dr. Avguštin Malle. Uvotjfdsednik kluba dr. Fischer je v0ru ma Poudaril, da je po razgo-k°roi,z vodstvom Narodnega sveta «ejna!h Slovencev videl potrebo, da cij z m Zvezo slovenskih organiza-PojjLp^eoino razgovora in zlasti s sltji, 1 na sodelovanje v manjšin-je zatn°svetil, Predsednik ZSO se l°žil ,1*1 za povabilo in kratko raz-o nam^C • ne Poglede ZSO na zakon Pasek?111*1 skupinah, pri čemer je Sodg] 1 Poudaril, da pri vprašanju Uziran\Ja v sosvetu ne gre za tak-•heljp* temveč za načelno utone Cpie Pomisleke, ki otežkočajo, če Venskp° °nt>mogočajo udeležbo slo-Seher Manjšine v sosvetu. Dr. Fi-tej le vidno trudil, da bi v sPrewrt>ni s'tuaciji našel izhod in tnlJivo možnost sodelovanja. predsedstva SFR Jugoslavije W?9^AD — predsedstvom (prednika Lazarja Koliševske-SrtjJ?"® včeraj v Beogradu seja WStJVa SFRJ- ča , stvo je obravnavalo izho-l>o„, ,;a. zunanjepolitično dejavnost vit: aviJe v prihodnjem obdobju, bosi-iso penili dosedanjo deni m.- Juaoslavije na mednarod-'zorjšeu ter poudarili nujnost i za nadaljnjo uveljavi- . Politike neuvrščenosti v lovan ■ n*h. odnosih ter aktivnega v, ^jja gibanja neuvrščenih dr DOKUMENT SOflRESfl, MITTERflNDA, GONZALESA IN CRflXIJfl Socialisti držav južne Evrope pozivajo k popuščanju napetosti Obsodba sovjetskega posega v Afganistanu - Poziv k enotnosti levice - Craxi o Titu in Jugoslaviji - Previdnost Willyja Brandta LUKSEMBURG - Z veliko enotnostjo v stališčih o vseh bistvenih mednarodnih vprašanjih se je včeraj končalo zasedanje voditeljev evropskih socialističnih strank. Portugalec Mario Soares, Franco-: Francois Mitterand. Španec Felipe Gonzales in Italijan Bettino Craxi so poudarili nujnost večjega medsebojnega sodelovanja in večje povezave, še zlasti ko gre za reševanje pomembnih mednarodnih vprašanj, kot je sedaj afganistanska kriza. Nekoliko bolj odmaknjen — iz objektivnih razlogov, ki gre do od bližine parlamentarni! i voli tev v Zahodni Nemčiji do predloga o posredništvu v odnosih med SZ in ZDA — je bil le zahodno- nemški socialdemokratski leader Willy Brandt, ki je poudarjal že znana stališča: pozval je Evropo, naj se sooča s stvarnostjo in naj pospeši z integracijo, ne le ekonomsko, ampak tudi politično, da postane subjekt in ne le predmet mednarodne politike. Ponovno je treba stopiti na pot dialoga, pravi Brandt, in izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi situacija. In zahodno-nemški predstavnik je še dodal, da se je treba pripravljati na konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo v Madridu, a da je treba z enako pozornostjo slediti predlogu poljskega voditelja Giere-ka v zvezi z organizacijo evropske konference o razorožitvi. Voditelji štirih socialističnih sti«nk držav južne Evrope . Od leve Portugalec Mario Soares, Francoz Francois Mitterand, Španec Felipe Gonzales in tajnik PSI Bettino . Craxl (Telefoto AP) Jasnejši in odločnejši so bili tajniki štirih socialističnih strank .latinskih* držav, ki so včeraj po koncu luksemburškega zasedanja na tiskovni konferenci v Parizu poudarili, da je treba spremeniti .tok dogajanj*. Enotni poziv so naslovili celotni levici in silam napredka južne Evrope ter opozorili na .novo krizo kapitalizma*, ki jo doživljajo milijoni ljudi Južne Evrope. Pozvali so k enotnosti levice, ki je «oslabljena zaradi dolgotrajne razcepljenosti delavskega gibanja* Voditelji vseh štirih socialističnih strank so obsodili sovjetski vojaški poseg v Afganistanu,- obenem pa so se izrekli za popuščanje napetosti in za dialog z vzhodno Evropo. Iz poziva izhaja nujnost dobre priprave madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Prav take pa so poudarili nujnost okrepitve sodelovanja z državami v razvoju, še zlasti v Afriki in v Latinski Ameriki. Tajnik PSI Bettino Craxi je med drugim govoril tudi o stikih z Jugoslavijo. Poudaril je velik pomen predsednika Tita za uveljavljanje miru in popuščanja napetosti in je dejal, da po njegovem mnenju «v I Jugoslaviji niso verjetne travmat ' ske spremembe*. Vsekakor, je de-i jal Craxi. pa mora zahodna Evropa okrepiti svoje stike / Jugoslavijo, tako gospodarske kol tudi politične. Tajnik PSI je še naglasil veliko vlogo, ki jo ima Jugoslavija v svetu in jo je označil za državo, ki je dala «mnogo dokazov neodvisnosti in prijateljstva*. . prisilila 7.000 družin, da preko zasneženih gora bežijo proti Pakistanu. Po njegovih besedah je bilo v bojih v pokrajini Kunar ubitih na stotine sovjetskih in 2.0C0 afganistanskih vojakov. Priznal je, da so precejšnje izgube imeli tudi u-porniki, največ pa je padlo civilistov. Barani je tudi obtožil sovjetsko vojsko, da uporablja bojne pline. Vesti o uporabi bojnih plinov so sprožile že prve reakcije. Baranije-ve izjave je namreč potrdil tudi o-pazovalec mednarodne zveze za človeške pravice za Afganistan, ki trdi, da so sovjetske čete zagrešile prave pokole v pokrajini Kunar in da je 130 tisoč ljudi moralo zapustiti svoje domove. Isti opazovalec zahteva, naj čimprej o vsem obvestijo generalnega tajnika OZN. Neka organizacija pa je v Ženevi vložila zahtevo na OZN, naj pošlje v Afga nistan svoje opazovalce, da bi se prepričali o resničnosti takih vesti. To so v grobem poročanja zahodnih tiskovnih agencij in dopisnikov Čisto drugačno je poročanje sovjet skega in vzhodnoevropskega tiska. Sovjetska agencija TASS pa je mo rala kljub temu priznati, da so za varovali vse dostope v Kabul, da bi .preprečili prodor sovražnih ele mentov in skrite dobave orožja in municije*. Po njenem je položaj v Kabulu miren, oblasti pa so že izpustile 112 oseb in 130 mladoletnikov, ki so jih zajeli med nemiri v Kabulu. Zunanjepolitični tednik «No voje vremja* pa zavrača zahodne predloge o nevtralnem Afganistanu, kot poskus izmikanja na jasne sovjetske predloge. Tednik vztraja na .nevmešavanju* kot ga tolmači Mo skva in poudarja, da Washington, London in Peking «pozabljajo, da je Afganistan že nevtralen*, načrt lor da Carringtona pa služi kot slepilo, da bi odvrgli pozornost na .nenapo vedano vojno* proti Afganistanu, ki se, kot to trdi moskovski tednik, št' vedno nadaljuje. Moskva torej vztraja pri svojem tolmačenju afganistanske krize in zavrača kakršen koli poskus pomirit ve, ki ne bi soupadal s predlogi sov jetskih voditeljev. To sta spoznala tudi predstavnika francoske vlade generalni tajnik zunanjega ministr stva de Lausse in ravnatelj urada za zunanje zadeve Robin, ki jima n: uspelo sestati se z zunanjim mini strom Gromikom in gta se -v pogo voru z nižjimi funkcionarji sovjetskega zunanjega ministrstva vrnila praznih rok. Francoski poskus, da bi izkoristili svoje preferenčne odno se s Sovjetsko zvezo, se je tore; izjalovil. Kremelj s sumom gleda na francoske pobude, posebno na turne jo njenega predsednika Giscarde D’Estaina po državah Perzijskega zaliva. Ob vseh teh zapletih je intervju afganistanskega predsednika Ba-braka Karmala nekemu indijskemu tedniku povsem nezanesljiv. Karma! je namreč ponovil sovjetska stališča, da bo prisiLil umik sovjetskih čet šele, ko b imel .gotova jamstva*, da afganistansko ozemlje ne bo služilo, kot bojišče za napade «banditov iz tujine*. Bistvo njegovega intervjuja se skoraj ne odmika od izjav sov jetskih voditeljev in agencije TASS v zadnjih dneh. (voc) Tudi sosledje škandalov v zadnjih tednih in neposredna ali vsaj posredna povezava nekaterih veljakov KD z njimi, ustvarja ugodno ozračje za širjenje sumničenj. Višji sodni zvet, kateremu predseduje sam Pertini, je že sklenil razčistiti razmere na rimskem sodišču in pojasniti razloge, ki so omogočili pobeg bratov Caltagirone. Zelo verjetno je, da bo moral pregledati sedaj tudi neoporečnost postopka v .aferi Italcasse*, da se odpravi vsak sum o zlorabah sodnih oblasti v politične namene. Medtem je včeraj predsednik vlade Cossiga sprejel včeraj z zakladnim ministrom Pandolfijem in guvernerjem državne banke Ciampijem predsednika in vodstvo Združenja italijanskih bank, ki sta mu izrazila zaskrbljenost nad posledicami podobnih škandalov za mednarodni ugled italijanskih bančnih zavodov ter zahtevala poenotenje zakonskih norm glede odgovornosti upraviteljev javnih in zasebnih bank. Potrebo take reforme so včeraj zagovarjali tudi vplivni politični in strokovni krogi. Alibrandi je namreč osnoval zaporni nalog na pred postavki, ki je še sporna, javnega značaja zavoda Italcasse. Druga če, če bi šlo za zasebno banko, bi upraviteljev ne mogel zapreti. Po mnenju bančnih krogov pa je tako razlikovanje med ravnijo odgovornosti upraviteljev zasebnih ali javnih zavodov protiustavno in v nasprotju z navalili EGS. V tem smislu izzveni tudi resolucija Združenja italijanskih hranilnic, ki pa obenem zagotavlja, da redno poslovanje zavodov nikakor m prizadeto. Postavlja se pa seveda z nič manjšo resnostjo vprašanje jamstev, da se izključi samovolja sodnikov pri izdajanju zapornih nalo- TITOVO STANJE NESPREMENJENO VKaldheimove iskrene želje za Titovo zdravje S predstavnikom SFRJ v OZN, veleposlanikom Komatino, se jc glavni tajnik OZN pogovarjal o perečih svetovnih problemih LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravniški konzilij iz Kliničnega centra v Ljubljani je včeraj nekaj po 12. uri sporočil, da je »pretekli dan bilo splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita nespremenjeno* ih da .nadaljujejo s potrebnimi ukrepi intenzivnega zdravljenja.* Nespremenjeno stanje se nanaša na predvčerajšnje sporočilo, da se kažejo znaki določenega umirjanja pljučnice, da pa je stanje na splošno težko. Svetovna javnost nenehno posveča največjo pozornost Titu in Jugoslaviji ter njuni vlogi v mednarodnih odnosih oziroma načelnim stališčem neuvrščenosti kot dejavniku stabilnosti v svetu. Tako je predsinočnjim generalni sekretar OZN Kurt Waldheim v New Yorku sprejel stalnega predstavnika Jugoslavije v OZN veleposlanika Miljana Komatino in se v daljšem pogovoru z njim predvsem zanimal za zdravstveno stanje predsednika Tita in izrazil iskrene želje za njegovo hitro okrevanje. Med pogovorom, ki je trajal dobro uro, sta Waldheim in Komatina govorila o sedanjem mednarodnem položaju in še posebej o mestu in vlogi neuvrščenih v teh pogojih. Dotaknila sta se tudi vrste perečih vprašanj, ki so na dnevnem redu OZN, še poseben poudarok pa sta dala pripravam za nov krog pogajanj o novi mednarodni ekonomski ureditvi. Pogovarjala sta se še o akciji Združenih narodov v zvezi z iskanjem rešitve ameriško-iranske krize, o položaju v Zimbabveju po zmagi domoljubne fronte, kakor tudi o prizadevanjih za obnovitev pogajanj med ciprskima etničnima skupinama. Predsednik Tito je ustanovitelj neuvrščenega gibanja in svetovni državnik, katerega zasluga je, da je politika neuvrščenosti postala gov. Bivši pravosodni minister Bo Je P°!ul*a »euvrscenosu posiaia nifacio predlaga, da jih je treba ^'i^novejšl^števlud zapisal najvplivnejši perujski tednik .Caretas*. Avtor članka ugotavlja, da je jugoslovanski predsed- podrobno utemeljiti in da jih mora potrditi kolegialni organ sodnikov, kar bi moglo odpraviti sume o samovolji. Medtem je včeraj Alibrandi že zaslišal v rimskem zaporu nekatere podjetnike, ki so bili deležni zatrjevane radodarnosti Ital casse (skupaj naj bi na nepravilen način dodelili 700 milijard lir) ter dva obtožena upravitelja. O zasliševanjih seveda ni nobene uradne vesti, zdi se pa, da so vsi zanikali vsako krivdo in da so odvetniki že zahtevali začasno svobodo. Mlajše obtožence bodo pripeljali v rimske zapore, v naslednjih dneh pa bo Alibrandi šel v druga mesta zaslišat ostale. Vlada bo obravnavala «afero Italcasse* jutri, ko se bo sestal med ministrskega odbora za kredit in varčevanje, nakar bo mi nister Pandolfi sporočil njeno sta lišče proračunski komisiji poslanske zbornice, ki se bo sestala v torek, 11. t.m., na izredni seji. (Iv) nik vlagal in še vlaga svojo mrč in vitalnost v nenehno širjenje in krepitev neuvrščene politike. Tednik tudi poudarja, da si predsednik Tito nenehno prizadeva, da bi se odpravila nasprotja, ki nastajajo, vse to pa mu uspeva s potrpežljivim delom, ki temelji na vzajemnem zaupanju in pa z vzpodbujanjem pripravljenosti neuvrščenih držav, da vse svoje spore rešujejo po mirni poti. Mehiški dnevnik «Exelzior» pa je objavil intervju z nekdanjim mehiškim veleposlanikom v Jugoslaviji Hua-esom. V intervjuju, ki je posvečen Titovi osebnosti, jc osvetljen predvsem humani lik jugoslovanskega predsednika, njegova nenehna skrb za človeka ter Titovo prijateljstvo do Mehike. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiii« Združitev uporniških organizacij Vodja skupine Džaiate-e-Islami napoveduje združitev petih afganistanskih uporniških organizacij (AP) •iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininuiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii NOGOMETNI ŠKANDAL: 29 SODNIH OBVESTIL RIM — škandal o nezakonitih stavah in podkupninah v italijanskem vrhunskem nogometu se po začetni zaprepadenosti razvija o smereh dveh preiskav, ki sta ju uvedli državno tožilstvo in preiskovalni urad nogometne zveze. Začnimo pri prvi preiskavi. Državno tožilstvo je včeraj od poslalo v sklopu sodne preiskave 29 sodnih obvestil, in sicer 27 nogometašem, ki naj bi bili vpleteni v škandal, ter dvema igralcema na protizakonite stave (trgovcu na debelo Massimu Crocianiju in gostilničarju Alvaru Trinca), ki sta prijavila vso zadevo sodstvu. Rimska namestnika državnega tožilca Mon-surrd in Roselli bosta zaslišala vseh 29 oseb, šele nato bosta nadalje ukrepala. Sodnika sla se že sinoči «popo vorila» z nogometašem Lazia Mau-riziom Montesijem; njegovo zaslišanje je bilo pričakovali, saj je Montesi pred nekaj dnevi izjavil, da je prejel ponudbo za podkupnino pred tekmo Milan - Lazio. Nogometaš je pozneje zanikal trditve, sodnika pa sta se hotela prepričati, koliko resnice tiči v njegovih izjavah. O zasliševanju v rimski kliniki Paideia. kjer si Mon teši zdravi poškodbo po tekmi Ca gliari - Lazio, se ni izvedelo ničesar. Monsurrd in Roselli sta se tudi odločila, da si bosta ogledala vse filmske posnetke osumljenih tekem. Gre za srečanja Palermo - Lazio (z dne 8. oktobra lani), Taranto -Palermo (9. decembra 1979), Vi-cenza - Lecce in Milan Lazio (9. januarja). Na posnetkih bosta preverila. kako so se «obnašali» na igrišču nogometaši, ki jih dolžijo podkupovanja. Vzporedno s to preiskavo poteka preiskava nogometne zveze. Načelnik preiskovalnega urada je še pred izbruhom škandala zbral - mnenja nekaterih nogometašev, vsa zadeva pa je zadobila resnejšo oblika po objavi 27 imen. CacciatoH iu Giordano sta bila že zaslišana, včeraj pa je bil na vrsti nogometaš Palermo Guido Magherint. Povedal je, da je spoznal Crocianija na rimskem letališču, z njim pa ni govoril o stavah. Vse kaže torej, da skušajo odgovorni organi na vsak način zvedeli koliko resnice vsebuje znana prijava dveh rimskih igralcev na nezakonite stave. Izsledki obeh preiskav bodo znani šele čez nekaj časa; dotlej bo nogometni svet živel v senci podkupovanj. TRŽAŠKI DNEVNIK SPODLETELA PREDVOLILNA ŠPEKULACIJA LISTE ZA TRST REFERENDUM 0 CONI NA KRASU NAJ BI BIL V MESECU OKTOBRU Nepričakovan razplet seje z amandmajema radikalcev, da se referendum prenese z aprila na oktober in da se v sklep vnese potrditev načela o sodelovanju med Italijo in SFRJ - Ob glasovanju za popravljeni sklep občinskega odbora so se KPI, PSI, SSk in PRI vzdržale, KD se glasovanja ni udeležila Tržaški občinski svet je včeraj, v zgodnjih jutranjih urah z večino glasov odobril spremenjeni sklep občinskega odbora Liste za Trst, s katerim se v mesecu oktobru sklicuje referendum o industrijski coni na Krasu, ki jo predvideva gospodarski del osimskih sporazumov. Za sklep odbora so glasovali Lista za Trst, radikalci, neofašisti, soci+de- voja v občini, je še poudaril Lokar, in se pri tem vprašal, ali si mesto lahko to privošči. Ta vprašanja so zato potrebna točnih od govorov: določiti je treba, ali si mesto želi prihodnost miru in sodelovanja ob meji. ali pa se želi zapreti vase. Zaradi tega bi bilo primerneje prebivalstvu predložili več vprašanj, ki bi pr' ilila vsako mokrat ter indipendentist; proti ni gar, da bi odgovorno premislil o VDT DCT CCU Im___________:1__,__________-r: ppl. .... glasoval nihče, KPI, PSI, SSk in PRI so se vzdržali, Krščanska demokracija pa se je vzdržala že pred glasovanjem. Dogodek, ki je sprožil nepričakovan razplet seje in odločilno vplival na končno glasovanje, sta bila dva amandmaja, ki sta ju malo po polnoči predložila radikalca. S prvim sta predlagala, da se v sklepu zamenja vprašanje o referendumu tako kot ga je zastavil občinski odbor («Ali hočete, da se .ndustrij-ska cona zgradi na Krasu, kot predvidevajo osimski sporazumi?*) z naslednjim: «Ne da bi postavljali v dvom načelo o sodelovanju med I-talijo in Jugoslavijo, se vam zdi primerno, da se italijansko - jugoslovanska industrijska cona, tako kot jo predvidevajo osimski sporazumi, zgradi na Krasu?*: z drugim amandmajem pa so predlagali, da se referendum od meseca aprila (tako je bilo namreč predvideno v sklepu občinskega odbora) prenese na mesec oktober, se pravi po u-pravnih volitvah. Oba amandmaja je župan Cecovini v imenu odbora tudi nemudoma sprejel. Zavrnjeni pa so bili ostali spremi-rjevalni amandmaji, ki so jih predložili KPI, PSI in SSk. Predlog KPI, da se iz sklepa črta vprašanje o referendumu tako, kot ga je zastavil občinski odbor, in se ga zamenja s tremi alternativnimi vprašanji, s katerimi bi segli v globino celotnega problema, so zavrnili LpT, MSI, PR in PSDI, republikanec in indipendentist sta se vzdržala, za predlog pa so glasovali svetovalci KPI, PSI in SSk. Ravno tako je bil zavrnjen amandma socialističnega svetovalca D’Amoreja, ki je predlagal, da bi se referendum izvedel najkasneje dva meseca po objavi rezultatov študij o izvedljivosti proste cone na Krasu. Proti predlogu so glasovali svetovalci LpT, MSI, PR in PSDI, republikanec in indipendentist sta še vzdržala, predlog pa so podprli KPI, PSI in SSk. Enaka usoda je doletela še tretji amandma, ki ga je predložil-svetovalec Lokar (SSk). Z njim je predlagal, da bi se iz sklepa črtalo vprašanje o referendumu tako kot ga je zastavil občinski odbor; kot alternativo je predlagal vrsto drugih vprašanj, z odgovori na katera bi prebivalstvo točneje in popolneje izrazilo svoje mnenje o industrijskem razvoju mesta, o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, o mešanih industrijskih conah ter o njenih lokacijah. Predlog je bil zavrnjen z glasovi LpT, MSI, PR in PSDI; PSI in PRI sta se vzdržala, podprli pa so ga svetovalci SSk, KPI ter indipendentist. Tako kot pri zaključnem glasovanju o sklepu občinskega odbora, se je Krščanska demokracija vzdržala pred glasovanjem tudi o treh omenjenih amandmajih. Občinski odbor pa je sprejel resolucijo socialističnega svetovalca D'Amoreja, s katero se obvezuje sprejeti vse potrebne pobude pri odgovornih ustarovah in oblasteh, da bi bile čimprej zaključen in objavljene vse študije o izvedljivosti cone na Krasu, da bi se lahko čimprej izvedlo ljudsko glasovanje in bi prebivalstvo imelo na voljo najbolj popolno informacijo. Zaključno glasovanje o sklepu občinskega odbora ter o predloženih amandmajih je bilo seveda logičen zaključek dolg razprave, v katero je poseglo 19 svetovalcev. Normalno je, da se stališča, ki jih stranke zagovarjajo med razpravo, odražajo v končnem glasu. V primeru sklepa o referendumu pa ni bilo tako, saj sta amandmaja, ki sta ju predložila radikalca, popolnoma spremenila celotno zadevo med samo razpravo. Spregovorilo je že 16 svetovalcev, ko je občinski odbor, s tem da je sprejel amandmaja radikalcev, iznesel nove predloge, ki so v marsičem spremenili vsebino predloženega sklepa. Zaradi tega je župan Cecovini privolil v zahtevo svetovalcev Monfalcona (KPI) in D'A-moreja (PSI) ir* pred glasovanjem sejo prekinil za četrt ure, da so stranke lahko proučile nastali položaj. O nekaterih posegih smo poročali že v včerajšnji številki, danes pa se bomo zaustavili ob ostalih. Svetovalec Lokar (SSk) je med drugim poudaril, da se je občinski odbor zavedal, da ne more razpisati referenduma o industrijski coni na Krasu, zaradi česar je svojo pobudo imenoval ljudsko posvetovanje. Razpravljal je tudi o tem, kaj je referendum in kaj je raziskava, posvetovanje, anketa ali kaj podobnega. Odločno se je zavzel za an kete in podobne raziskave, ker lah ko prodrejo v globino posameznih problemov: referendumi pa tega ne morejo storiti, ker so vezani na ter da se v vrstah Liste za Trst vse bolj uveljavljajo nacionalistične in konservativne komponente, s katerimi se radikalci ne morejo strinjati in z njimi sklepati sporazume. Vsekakor pa je bila celotna razprava mestoma tudi zelo živahna in polemična. Tako je v glasovalni izjavi poudaril tudi svetovalec Spetič (KPI), ki je med drugim tudi opozoril na odgovornosti KD, ki zavira objavo študij o uresničljivosti cone na Krasu. Glasovalne izjave so podali tudi svetovalec Richetti (XD), Marchesich (TLT), Ercolessi (PR), Lokar (SSk), Di Giorgio prihodnosti mesta. Zato je SSk tudi vložila ustrezni amandma. Svetovalec D’Amore (PSI) pa je svoj poseg v glavnem osredotočil na vprašanje študij o uresničljivosti cone. Poudaril je, da se je treba najprej seznaniti z njihovo vsebino in nato preveriti tudi ekonomsko plat celotnega vprašanja. Če je industrijska cona na Krasu uresničljiva tudi z ekonomskega vidika, je še poudaril D'Amore, je pravilno, da je prebivalstvo o tem seznanjeno. Poudaril je tudi, da je občinski svet že izrekel svoje politično mnenje o coni na Krasu, ko je sprejel resolucijo, s katero se zahteva preverjanje lokacije. Vsekakor pa bi se moralo posvetovanje odvijati v umirjenem vzdušju. Svetovalec Abate (KD) je med drugim dejal, da referendum o coni na Krasu odpira dve vprašanji: juridično in politično. Tudi sklep, tako kot ga je sestavil občinski odbor, ne more biti polnomočen, ker ni v njem predvideno ustrezno finančno kritje, ki ga je še treba predvideti v občinskem proračunu. Pobudo Liste za Trst je označil kot strumentalizacijo: najprej bi bilo treba počakati na objavo študij o uresničljivosti cone, seznaniti bi se bilo treba z vsebino sporazuma med Jugoslavijo in EGS, ki odpira nove možnosti razvoja za tržaško pokrajino, vedeti bi bilo tudi treba, kakšne industrijske obrate bi zgradili v coni, poleg vsega pa je občinski svet že izglasoval dokument, s katerim se zahteva preverjanje lokacije, o čemer pa ni bilo še nobenega glasu. Na vsak način, je še poudaril, je sklep občinskega odbora za KD popolnoma nepredložljiv. O posegih svetovalcev LpT, PSDI, MSI in TLT se ne bomo posebej zaustavljali. Njihova stališča o industrijski coni na Krasu so znana, saj so prav te stranke, z izjemo neofašistov, med glavnimi pobudniki referenduma. Omeniti pa velja tisti del Ercolessijevega (PR) posega, ko je odločno poudaril, da se z razpisom referenduma nikakor ne postavlja v dvom načelo sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV Reformacija kot temeljna postavka slovenskega kulturnega razvoja Blesteče predavanje prof. Ferda Gestrina, velikega strokovnjaka za družbeno in gospodarsko zgodovino Drevi nova seja občinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal drevi, ob 18.30. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o resoluciji, na osnovi katere — v kolikor bi bila sprejeta — bi občinski svet odposlal telegram na sedež evropskega parlamenta v Strasbourg z zahtevo po vključitvi dežele Furlanije - Julijske krajine v prvi pravilnik, ki predvideva in določa podpore EGS obmejnim deželam. Resolucijo so vložili predstavniki Liste za Trst. Vprašanje Trsta in njegove gospodarske povezave z obmejnimi deželami je bilo na dnevnem redu tudi na torkovi seji občinskega sveta. V odgovoru na tri vprašanja je župan Cecovini ugodno ocenil sporazum med Jugoslavijo in EGS. Sporazum je označil kot korak naprej na poti miru in popuščanja napetosti ter pristavil, da bosta imela Trst in dežela Furlanija - Julijska krajina le pozitivne gospodarske koristi od sodelovanja in povezave med Jugoslavijo in EGS. S SINOČNJE BURNE SKUPŠČINE RAJONSKEGA SVETA ZA VflLMflURO Cecovini Kolonkovčanom: Rogajmo se lahko samo še o višini odško dnin Občina nima dovolj posluha za krajevne probleme: uhajanje dioksina iz upe-pelnjevalnika za smeti, pomanjkanje učilnic, osamelost starih in mladih, mamila Načrtov o ljudskih in cenenih gradnjah PEEP si nismo mi izmis lili, ampak smo jih podedovali od prejšnje občinske uprave, sicer pa jih določa zakon in nazaj ni povratka. Pogovorimo se rajši o problemu odškodnin: pripravljeni smo ga obravnavati v novem duhu. Kratek in sočen, predvsem pa jasen odgovor kolonkovskim »upornikom* je dal sam tržaški župan Manlio Cecovini. Sprijaznite se vendar z razlastitvami in zadovoljni bodite, da vam bomo zemljo kaj več plačali. Odgovor je docela v skladu z izzivalnim vzklikom mi-sovca Giacomellija na predzadnji seji občinskega sveta, češ da Kolonkovčanom ne gre toliko za ohra- (MSI) in D’Amore (PSI), (as) IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Sestanek na prefekturi za SIRT odložen na prihodnji ponedeljek Razčlenjene stavke nameščencev avtobusnih podjetij se nadaljujejo - V soboto v Trstu sindikalno odposlanstvo iz Jugoslavije Razčlenjene stavke nameščencev avtobusnih podjetij se nadaljujejo. Sinoči so avtobusi v mestnem in medkrajevnem prometu kakor znano stali od 21. ure do zaključka nočne izmene, naslednje stavke pa si bodo po sklepu sindikalnih organizacij FILT - CGIL, FeNLAI - CISL in FNAI - UIL sledile jutri (petek, 7. marca) od 11. do 14. ure, v torek, 11. marca, od 17. do 20. ure in v sredo, 13. marca, od 9. do 13. ure. Nameščenci zahtevajo polno izvajanje ustrezne delovne pogodbe. Za danes je bila napovedana na prefekturi nova seja v zvezi z vprašanjem industrijske preo: nove obrata »Vetrobel* v žaveljski industrijski coni; prizadevanja deželne uprave, tržaških parlamentarcev in sindikalnih organizacij, da bi med tem časom sklicali nov sestanek enotnega tržaškega odposlanstva v Rimu, kjer naj bi vodstvo kreditnega zavoda ICIPU izreklo zadnjo besedo O" finansiranju preosnove, pa v tem niso uspela. Zaradi tega so sejo na prefekturi odložili na ponedeljek, 10. marca, v prihodnjih dneh pa naj bi le prišlo do predvidenega sestanka v Rimu. Včeraj je v mali dvorani Kulturnega doma predaval prof. Ferdo Gestrin o verski reformaciji in prvi slovenski knjigi. Predavanje spada v okvir ciklusa, ki ga prireja N&K in ki nosi naslov Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja. Dr. Franc Škerlj je sinočnjega predavatelja predstavil kot enega vodilnih zgodovinarjev v Sloveniji. Njegova zanimanja veljajo predvsem družbeni in gospodarski zgodovini. Sadove svojih raziskav priobčuje v vseh najpomembnejših jugoslovanskih historičnih glasilih, zelo odmeven pa je tudi v tujem tisku, predvsem italijanskem, francoskem in nemškem. Prof. Gestrin je pronicljivo opisal ekonomske razmere na Slovenskem tik pred reformacijo, razmere, ki so bile praktično nujen pogoj, da je do reformacije sploh prišlo. Monopol nad slovensko trgovino in obrtjo so si v 15., 16. in 17. stoletju prisvo-jevali predvsem višji meščanski in plemiški stanovi, ki so bili tako spretni, da so svoje izdelke prodajali globoko na italijanskem tržišču. Trgovska mreža je bila spletena tako umno, da so imeli italijanski trgovci svoje zastopnike v najvažnejših slovenskih središčih, slovenski trgovci (kolikor seveda niso bili Nemci) pa svoje v Markah, Abru-cih, Lombardiji in drugod po Italiji. V 15. stoletju se je v to monopolistično mrežo vrinil tudi kmet s svojim bornim, a nujnim pridelkom. Interesi med stanovi so se začeli križati in nastali so spori, dvomljiva zavezništva in sprotni preobrati v tedanji miselnosti o družbeni delitvi dela. Gospodarski in družbeni verski sklop je povzročil veliko na sprotje v vseh družbenih slojih in vsak sloj je skušal rešiti situacijo sebi v korist. V takih razmerah so se začele širiti reformistične ideje, ki nikakor niso bile enotne, temveč so se znale prilagoditi trenutnim in krajevnim razmeram. Reformacija je Slovencem dala nič manj kot književnost, ob njej pa eno samo vprašanje, na katero je j vrsto kulturnih ustanov, med drugi- poleg tega treba odgovoriti le z Da ali z Ne. V primeru, da bi prebivalstvo zavrnilo industrijsko cono na Krasu — se je vprašal svetovalec Lokar — ali bi to pomenilo, da je tudi proti vsaki drugi obliki industrijskega razvoja? Ali nasprotuje tudi sodelovanju z zaledjem in z bližnjo Jugoslavijo? Z enostavnim Ne bi se lahko zaustavila vsaka druga možnost raz- mi tudi knjižnico deželnih stanov, ki je bila osnova današnje Narodne in univerzitetne knjižnice o Ljubljani. Vsi slov mski reformatorji, s Trubarjem na čelu, so se upirali slovenski narečni in pokrajinski razcepljenosti in so ustvarjali novo slovensko književnost z globoko etnično zavestjo o pripadnosti svojemu lijustvu. Reformacija je bila torej osnova za ves kulturni razvoj do današnjih dni. Danes podelitev častnega meščanstva prof. A. Salamu Danes ob 11.30 bo v dvorani tržaškega občinskega sveta slovesnost ob priliki podelitve častnega meščanstva Trsta profesorju Abdusu Salamu, ravnatelju Centra za teoretsko fiziko v Grljanu, ki je bil lani nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko. Po nalogu deželne uprave bo družba SCRAC v prihodnjih mesecih izvedla v Furlaniji . Julijski krajini temeljito anketo o tržišču dela in izseljevanju. Raziskava bo predvidoma trajala 13 mesecev, stala pa bo 123 milijonov lir. Anketo bodo izvedli predvsem z namenom, da bi ugotovili možnost zaposlitve mladine po znanem zakonu štev. 285 iz leta 1977. Tudi vprašanje preosnove bivše pivovarne »Dreher* se še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Zveza in-dustrijcev iz tržaške pokrajine, Zveza malih in srednjih industrijskih podjetij in Intersind dolgujejo kakor znano sindikalnim organizacijam in tovarniškemu svetu bivše pivovarne točne informacije o tem, kje najti zaposlitev za 80 prizadetih delavcev, ko bo konec meseca prenehala veljati dopolnilna blagajna. Tudi to pereče vprašanje naj bi dobilo odgovor prihodnji ponedeljek in sicer na novem srečanju vseh zainteresiranih dejavnikov na deželnem odborništvu za industrijo. V soboto ob 11. uri pa do pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze priredilo v prostorih časnikarskega krožka tiskovno konferenco, na kateri bo govor o sodelovanju med sindikati iz naše dežele in iz Jugoslavije. Prisotni bodo člani jugoslovanskega sindikalnega odposlanstva, ki se te dni mudi v Italiji in ki ima na programu vrsto srečanj s sindikalisti iz Rima, Pescare, Benetk, Vidma in Trsta. V naši deželi bo sindikalno odposlanstvo iz SFRJ načelo tudi vprašanja, ki zadevajo zaposlovanje jugoslovanskih gradbenih delavcev na potresnem območju in pa sodelovanje s sindikati iz Furlanije - Julijske krajine kar zadeva izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Seja miljskega občinskega sveta Na sinočnji seji je občinski svet v Miljah razpravljal o številnih vprašanjih na dnevnem redu, predvsem pa o peticiji »liste Frausin* glede gospodarskega in socialnega ovrednotenja Milj. Svetovalec KD Rizzi je predložil resolucijo, ki v celoti osvaja vsebino omenjene peticije, resolucijo pa je potem občinski svet sprejel soglasno. Zaradi pozne ure bomo o razpravi o drugih točkah na dnevnem redu poročali jutri. Izidi pismenih izpitov za vrtnarice Šolsko skrbništvo je objavilo i-mena kandidatk, ki so uspešno o-pravile pismeni izpit natečaja za stalna mesta v državnih otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Pismeni izpit so uspešno opravile: Nadia Debenjak, Elena De Lorenzi, Nereide Dobrilla, Bruna Franco, Vladimira Guštin, Lidia Martellani, Magda Nadlišek por. Pecenik, Rožica Nadlišek por. Bogateč, Magda Pertot, Silvana Pettirosso por. Stu-belj, Tiziana Purger, Magda Škrk, Irena Špacapan por. Pregare, Eli- sabetta Starc por. Sinigoi, Silvana Starez, Miriam Stefančič, Giuseppi-na Stimac por. Glavina, Miriam Švab, Silva Tretiak por. Paulina, Nevenka Tul, Nivea Ursic por. Ko-zlovich, Nadia Zeriali, Mario Adamič, Carla Ballarini, Nataša Cal-zi por. Mermolja in Rosetta Cos-sutta. Ustni del izpita se bo začel 14. aprila 19fm ob 8.15 v prostorih osnovne šole «N. Sauro*. Obvestilo Kmečke zveze prizadetim po bencinovodu Kmečka zveza v Trstu še enkrat poziva vse zemljiške lastnike, oziroma kmetovalce, ki so vpleteni v odškodninski problem v zvezi z ben-cinovodom družbe Aquila, da se nemudoma zglasijo v njenih uradih. Vodstvo petrolejske čistilnice, kot znano, še vedno ni izpolnilo sprejetih obvez glede izplačila odškodnin, kakor tudi glede ureditve parcel, ki jih je prizadel bencinovod. Le s takojšnjim nastopom zainteresiranih bo mogla Kmečki zveza učinkovito posredovati za rešitev vprašanja. Če treba tudi po pravni poti. nitev vrtov, kolikor zlasti za iztr-ženje čim višje odškodnine zanje. Besede, ki so nedvoumno izzvenele kot opozorilo zemljiškim posestnikom. naj nikar ne vztrajajo pri donkihotski obrambi svojih žlahtnih kultur, je veljak LpT izrekel med sinočnjo javno skupščino v priredbi rajonskega sveta za Valmau-ro in naselje Sv. Sergija. Snidenje med krajani in glasniki njihovih interesov je bilo v kinodvorani, ki so jo ljudje napolnili do zadnjega Življenjski stroški m Tržaškem V letu dni nov skok v razmerju 26,2 % Pokazatelj gibanja življenjskih stroškov v tržaški občini je po ugotovitvah občinskega statističnega urada v preteklem januarju narastel za 4,2 odst. v primeri z decembrom lanskega leta. Iz primerjave med januarjem letošnjega in januarjem lanskega leta pa je razvidno, da so se življenjski stroški v našem mestu v letu dni dvignili kar za 26,2 odst. Na vrtoglavo naraščanje draginje so posamezne komponente V zadnjem letu vplivale v naslednjem razmerju: prehrana Jr 17,5, oblačila +27, električna energija, plin in gorivo +54,4, stanovanje +26,7 in razni stroški +31,7 odst. kotička. Med njimi je bilo množično zastopstvo Kolonkovčanov. ki so stene dvorane in stopnišča prelepili z znanimi letaki melonarjev iz leta 1978 v katerih se ti proglašajo za varuhe kmetovalcev in Slovencev; letaki nosijo pripis «Jesen 1978 obljube* in »Jesen 1979 zače tek razlastitev*. Letakov Cecovini seveda ni zrl, kot tudi jih ni odbornik De Rota, ki ga je spremljal Na skupščini, ki jo je odprl predsednik rajonskega sveta Hlacia, je bil govor o kopici žgočih vprašanj, ki bi jih morala občinska uprava že rešiti ali vsaj začeti reševati, pa tega ni storila: neurejene šolske razmere, mamila osamelost starih ljudi, zdravstvena oskrba itd., zlasti pa zaskrbljivi problem upepelnjeval-nika smeti, iz katerega se sprošča zloglasni dioksin. In Kolonkovec seveda. Cecovini je postal tarča pravega rafala vprašanj irijtosfebno očitkov. Menil je. da bo navzoče ugnal s svojo uglajeno gostobesednostjo in očetovskim pridigarstvom, pa ni šlo. S filozofiranjem o tem, kako je bilo nekoč in kako je danes in s fantaziranjem, češ, kako lepo bi reševali probleme, ko bi imeli čarobno palico, je prisotne dobesedno spravil ob živce, odgovoril pa ni zadovoljivo na nobeno zastavljeno vprašanje. Zlasti ne na dvakratno vprašanje, čemu tako vneto brani Kras pred industrijskim onesnaževanjem (beri: pred prosto industrijsko cono), ne pa tudi tega predmestnega predela, kjer se opažajo zaradi zastrupljenega ozračja čedalje pogostejši primeri vnetja v grlu pri otrocih in kjer hoče občina pobrati še tisto malo zelenja, kar ga je ostalo (na Kolonkovcu). Med drugimi sta spregovorila v slovenščini člana rajonskega sveta Aleksander čergol in Borut Kodrič. Prvi je vprašal po stališču občinske uprave o kolonkovskih razlastitvah, drugi pa je načel vprašanje tvornega, torej ne samo pasivnega sožitja med pripadniki slovenske ter italijanske narodnostne skupnosti. To sožitje je treba poglobiti in poplemenititi z medsebojnim pretakanjem jezikovnega in kulturnega bogastva in v tem smislu lahko tudi rajonski svet odigra važno vlogo, (dg) Jutri občni zbor zadruge Štajbce Jutri ob 19.30 bo na Opčinah občni zbor gradbene zadruge Štajbce, na katerem bodo pregledali dosedanje delovanje in uspehe ter razpravljali o novi pobudi. Na občni zbor so vabljeni člani ter vsi Kraševci, ki imajo problem stanovanja. Jutri odprtje družinske posvetovalnice v Boljuncu Uprava občine Dolina vabi vse občane na otvoritev družinske posvetovalnice v Boljuncu, ki bo jutri, ob 20.30. Na otvoritev bodo predstavniki občinske uprave, zdravstvenega konzorcija in operaterji posvetovalnice podali poročilo o dosedanjem delu in o bodoči dejavnosti v tej službi. DREVI PRIPRAVLJALNI SESTANEK V Mačkoljah obnavljajo društvo «Primorsko» V Mačkoljah se že dalj časa govori o potrebi, da bi prišlo do širše organiziranosti, tako na kultur-no-prosvetnem kot na družbenogospodarskem področju, Kulturno-pro-svetno življenje naj bi še bolj za živelo ter zajelo čim širši krog vaščanov, saj se Mačkolje lahko ponašajo z bogato tradicijo; po drugi strani pa naj bi širša organiziranost in angažiranost vaščanov pripomogla, da bi se učinkoviteje in pravičneje reševali razni problemi vasi, kot se pač pojavijo, pa naj bodo problemi, ki zadevajo občinske ali še širše zadeve in pobude, ali pa taki, ki zadevajo ožje, zato pa nič manj pomembne vaške zadeve, kot so šola, ceste itd. Prvotna zamisel večje skupine ljudi je bila, da bi se vsa vas združila v eno samo društvo V Mačkoljah, kot znano, deluje katoliško usmerjeno prosvetno društvo »Mačkolje*, ki pa je odklonilo ta predlog. Od tod odločitev, da se obnovi prosvetno društvo »Primorsko*, ki je nekdaj že uspešno delovalo v vasi. Zamisel je vzbudila veliko zanimanja in navdušenja tudi med mlajšimi. Govorilo se je 'tudi že o določenih pobudah, ki naj bi jih ■lllllllllllllllllllimaillllllinilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIimiinilllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIMHIMIIIIIIIUIIIMIIMIIIIIIIinilMHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA POBUDO ZVEZE ŽENSK ITALIJE-UDI Številne prireditve ob 8. marcu »Ženske proti vojni in nasilju*: to je geslo Zveze žensk Italije-UDI ob letošnjem osmem marcu, ki je obenem poziv, da se vse ženske združijo v enoten in množičen boj za življenje in mir proti nasilju, smrti in vojnam. Mednarodni dan žena pa je ponovna prilika, da ženske poudarijo svojo enakopravno vlogo v splošni družbeni stvarnosti s pravico, da si življenje prikrojijo po lastni potrebi in želji in od tega boja za osvoboditev jih ne bodo zavrnili vsakovrstni napadi na dosedanje pridobitve. ■ Tudi letos je ZŽI-UDI dala pobudo za številne prireditve in shode tako v mestu kot v okolici, o-srednja manifestacija pa bo, kot znano, v roboto, 15. marca, v mali dvorani gledališča Verdi. Danes med 9. in 12.30 bodo ženske raz, deljevale letake pred veleblagovnico Upim na Trgu stare mitnice in v Rocolu (stopnišče Bonghi), v Domu pristaniških delavcev pa bo v večernih urah kulturni program z nastopom skupine Trieste donna in ansambla Aster Novas. Prireditev pa bo tudi v Križu, kjer se bodo ženske zbrale ob 20. uri na trgu pred trafiko »Zoro* in nato bodo v sprevodu krenile v Ljudski dom. Na shodu bosta spregovorili pokrajinska tajnica ZŽI-UDI Ester Pa-oor ter domačinka Norina Bogateč. V soboto, 8. marca, bodo v jutranjih urah shodi na Trgu sv. Jakoba, v Rojanu (Trg tra i Rivi), v Skednju in v Miljah, od 16. do 18. ure pa bo manifestacija na Trgu Cavana. Mednarodni praznik žena bodo ženske praznovale v skoraj vseh naših slovenskih vaseh z družabnimi srečanji, na katerih ne bo manjkalo razprave in izmenjave mnenj o sedanji ženski stvarnosti ter kulturnih točk. Osrednja proslava žensk iz zgoniške občin- bo v nedeljo popoldne v Saležu v prostorih PD Rdeča zvezda, kjer bo prvič nastopil ženski domači pevski zbor, ki ga vodi Janko Simoneta, izbor recitacij pa bo podala gledališka igralka Zlata Rodošek. Na srečanju bo spregovorila mladinka Majda štubelj. Lonjerske ženske se bodo zbrale v vaški društveni gostilni in so za to priliko pripravile bogat kulturni in glasbeni program. Na pobudo PD Rovte-Kolonkovec pa se bodo v nedeljo ob P*, uri v društvenih prostorih zbrale slovenske ženske iz tega predela mesta. Za proseške in kontovelske ženske bo v soboto skupen družabni večer na Proseku v dvorani FK Primorja, v jutranjih urah pa bo delegacija žensk položila cvetje na pokopališče in na spomenika padlim na Proseku in Kontovelu. Živahno bo tudi v vseh ' aseh dolinske občine, kjer se bodo v soboto ženske zbrale na družabnih srečanjih, osrednja pri reditev pa bo v nedeljo, 16. marca, v občinskem gledališču v Boljuncu: nastopili bodo ženski pevski zbori, glasbeniki in recitatorji, na sporedu pa bo tudi lutkovna predstava. Proslave ob mednarodnem prazniku žena pa bodo v soboto tudi v Nabrežini, na Opčinah, v Trebčah, na Konkonelu, na Padričah in v Skednju, v nedeljo pa y Podlonjerju. obnovljeno društvo izvedlo v na slednjih mesecih, seveda pa bo ena najhujših ovir za delovanje društva pomanjkanje ustreznih prostorov. To vprašanje bo vsekakor že v tem letu rešeno, saj gradijo v vasi na občinske stroške srenjsko hišo, ki bo služila tudi za vse kulturne pobude vasi. V okviru priprav za obnovitev prosvetnega društva «Primorsko» bo danes v Mačkoljah širši sestanek. Vaščani se bodo zbrali v kleti pri Rihardu šturmanu ob 20.30. Bogat kulturni večer v dolinski Torkli Po nekajmesečnem premoru je si noči spet oživela dolinska Torkla Likovni odsek PD Valentin Vodnik je pripravil razstavo hrvaškega sli karja naivca Branka Bijeliča. Bije-lič je pred časom že razstavljal v Tržaški knjigarni; razstava je vzbu. dila precej zanimanja, zato so se dolinski prosvetarji odločili, da predstavijo Bijeliča tudi svojemu občinstvu. Odprtje razstave je spremljal bogat kulturni program. Kritik Franc Udovič je nanizal nekaj misli in prikazal historičen prerez slovenske ga in zamejskega slikarstva. Nato pa je še opozoril na bistvene značilnosti naive in umetnosti Branka Bijeliča. Priljubljena narečna pesnica Marija Mijotova je z njej lastno šega-vostjo recitirala nekaj svojih še neobjavljenih pesmi in spravila prisotne v dobro voljo. Vaški fantje pa so zapeli nekaj priredb znanih tržaških ljudskih pesmi. Sinoči sta doživela dirigentski krst Aldo Cunja in Valter Smotlak, ki pojeta v doma čem zboru in ki pridno obiskujeta dirigentski tečaj, ki se pravkar odvija v prostorih Glasbene matice v Trstu. (ris) Redno delovanje zdravniške službe Deželno odborništvo za zdravstvo in higieno je Včeraj sporočilo, da v Trstu redno deluje predpraznična in praznična zdravniška služba in to po urniku, ki ga je pred časom odobrilo združenje zdravnikov. Kot znano, je omenjena zdravniška služba na razpolago vsem prebivalcem tržaške pokrajine, v- bližnji bodočnosti pa bo tudi na tem področju prišlo do novosti, ki jih predvideva nova zdravstvena reforma. Obvestilo izletnikom Nase bralce, ki so se prijavili za izlete v Španijo in na Poljsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer 150.000 .ir za izleta v Španijo, 80.000 lir za izlete na Poljsko. Obroke vplačajte, prosimo na upravi našega dnevnika v Ul-Montecchi 6, in sicer jutri, 7. marca, med 9. in 13. ter v soboto, 8. marca, med 9. m 12. um- UREDNIŠTVO SPDT prireja v nedeljo, 16. ca, avtobusni izlet na Zoncolan priliki 14. Zšl. Vpisovanje na £ dežu ZSŠDI v Ul. sv. FrančiSK* 20/11. _, 1S Združenje UNION priredi «. marca ob priliki praznovanja ® va žena poseben enodnevni alt'■ Ravascletto. Informacije na sen žu združenja, Ul. Valdirivo 30, • 64459 vsak dan od 17. do 1 • ' razen ob sobotah. Razstave V občinski galeriji bo danes ^ 18. uri odprtje razstave OiovaF ja Palladinija. Razstava bo traj la do 13. t.m. . V galeriji Planetario bo danes , 18.30 odprl razstavo svojih Corpora. V galeriji Alla corsia stadion ra* stavlja do 11. t.m. Giuseppe V galeriji centra Barbacan je ^ r-.-ta razstava osnutkov lepaka temo «Ženska kot mir — nur prta razstava osnutkov lepaka temo «Ženska kot mir — rm!', p£?a ženska* v organizaciji tržask s odbora Zveze žensk Italije. Osn ke je predložilo 13 slikark. PD Kraški dom obvešča, da J** razstavi o življenju in delu Al®. Bubniča ter o Repentabru odprti n> tednom vsak dan, od 18. do 20. u • V nedeljo, 9. t.m. od 14. do 16- U" v domu Albina Bubniča v RePnU' ju in vsem žalujočim svoje naJls e nejše sožalje ob nenadni izgubi * Helene. Člane in odbornike ŠD polet j® globoko pretresla vest, da je nenp doma preminila zavedna sloVC” ia-učiteljica in velika prijateljica ® dine Helena Gantar Svojemu tajniku Robiju iu sedniku nadzornega odbora dr. gu Gantarju stojijo v tem l"j® trenutku ob strani vsi poletovci. Odborniki in igralci ŠZ iskreno sočustvujejo z dr. Dra'® e. Gantarjem in sinom Robijem ®b nadni izgubi gospe Helene. Po kratki bolezni je mimo za večno zaspala naša draga HELENA GANTAR roj. F0LCHI Žalostno vest naznanjajo sorodnikom in prijateljem tčr vsem, ki so jo poznali mož Drago, sin Robi, mama Helena in sestra 'Anamarija z družino Pogreb drage pokojnice bo jutri, 7. t.m., ob 15. uri iz župnijske cerkve na Opčinah. Prosimo tihega sožalja in namesto cvetja dobro dela. Misel in hvaležnost za njeno predanost in ljubezen do slovenske šole in slovenskih otrok naj nas tolažilno spremljata- Opčine, 6. marca 1980 Žalovanju ob izgubi Helene Gantar se pridružujejo Lino Kristina in Aleksander Danes ob 19. uri na splošno zeljo ponovitev Virginije VVoolf Danes zvečer ob 19. uri bo Slovensko stalno gledališče na splošno željo ponovno uprizorilo Albeejevo dramo «Kdo se boji Virginije Woolf?» Delo je bilo deležno pri vseh svojih ponovitvah izrednega u speha in občinstvo, tako mlajše kot starejše, je ob vsaki predstavi vedno znova izražalo svoje navdušenje in odobravanje. Vsi tisti, ki pred stave iz katerikoli vzrokov še niso videli, lahko izrabijo današnjo prt ložnost in si ogledajo to izredno odrsko postavitev. Trst, 6 marca 1980 Ob nenadni izgubi soproge HELENE izražajo svojemu ravnatelju dr. Dragu Gantarju in vsem svojcem iskreno sožalje upravni In nadzorni odbor ter uradnik* Hranilnice in posojilnice na Opčinah Opčine, 6. marca 1980 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča ftOsSliiTl ^Prto zaradi vaj. Od 12. t.m. iz-i,?1 abonmaja komedija v dveh de-Paola Mosce in Walterja Chia-*^a' ma' provato nell'acqua „a?» Rezervacije od jutri, 7. t. dalje. avditorij Pregled predstav 1980 — od 11. t. •stalno gledališče iz Turina pred-prlja delo Geneta «Les bonnes* z Adriano Asti, Manuelo Kuster-J0nni Čopi. Režija Mario Missiroli. ^donale 15.30--22.00 »Afrita exci-®“°n». Prepovedan mladini pod .**• letom. Ssl«n Zaprto. eo 16.30—22.00 »La terrazza*. U. Ošnazzi, v. Gassman S. San-drelli, C. Gravina, O. Colli. eelsior 16.30 «Fermi tutti e una aprna*. Barvni film. urattacielo 16.30-22.15 «Caffe ex-Fwl-ess>>' Manfredi. Barvni film. rjee 16.30 «Cannibal Holocaust*. u>vedan mladini pod 18. letom. sDon 16.00 «Bruce Lee Timbatti-Barvni film za vsakogar. ™drammatico 15.30-22.00 «Le de-PJjavate del piacere*. Prepovedan Radini pod 18. letom, tallo 16.00 «11 matrimonio di Ma- > ui d , v.an Denny. Barvni film. rnu 16.30 «Gli extraterrestri raeranno,/. Barvni film. jja Braun*. Hanna Scheygulla in Modei t°n ^®ra 16.30 «Per favore non toc-te le vecchiette*. Barvni film C^.^akogar. tnll® 16-30 «BelIi e brutti ridono Ij.fr- Barvni film. °bo Veneto 16.00 «Fuga di mez-anotte». Barvni film. Prepove- ^Ideh tldac^n* p0(! 13- 'etom- Geoi aran 16.30—22.00 »Hardcore*. j-.irSe C. Scott. Prepovedan mla V"1 ,P°d 18. letom. * (Milje) Zaprto. POKRAJINSKI KONGRES OBRTNIŠKIH KATEGORIJ ((DINAMIKA OBRTNIŠTVA ZA DRUŽBENI IN EKONOMSKI RAZVOJ OSEMDESETIH LET» V nedeljo, 9. marca 1980, se bo začel ob 8.30 na Pomorski postaji občni zbor vseh obrtniških kategorij, vključenih v tržaško obrtniško združenje. Vabljeni so vsi vodje in člani združehja. koncerti aes ob 19.30 bo v stolnici Sv. ta ?ll1.a’e(lni koncert pevskega zbo-vsdi 't e ETV 'z brakova, ki ga daj, ladeusz Dobrzanski. Predpro-Vpo v,sl°Pnic pri blagajni Verdije-I4 Sledališča. Bedeljo ob 11. uri v Avditoriju Beder ■“ 00 u- url v AvaitoriJu ^tjski koncert komornega an- oia Verdijevega gledališča pod Štor j°m Severina Zannerinija. Na in u Tartini, Gounod, Schubert SLOVENSKO stalno ^GLEDALIŠČE v rr?STU n u mirni dom EDWARD ALBEE kdo se boji VIRGINIJE WOGLF? Igra v treh dejanjiu ««>.-■ ■ anes. 6. marca, ob 19. uri en abonmaja. ---•-- GIUSEPPE BERTO Neznani benečan »7 . u’ °- marca, uu zu.ou Marijinem domu pri Sv. ^ Bohoto, 8. marca, ob 20.30 > *Vli ivanu. V nedeljo, 9. marca, ob 17. ^kedn^°mU Ukmarja v Razna obvestila V društvenih prostorih v Lonjer- ju bo v soboto, 8. marca, ob 20.30 praznik žensk. Kulturnemu sporedu bo sledila družabnost. Sekcija za fotoklub pri ARCI prireja vrsto debatnih večerov o fotografiji, ki bodo potekali v tržaškem študentskem domu. Danes, 6. marca, bo o družbenem pomenu fotografije spregovoril Cesare Colombo. Začetek predavanj ob 20.30. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst, obvešča učno in neučno osebje šol vseh- stopenj, da je minimalna doba za upokojitev 19 let, 6 mesecev in 1 dan. Učno osebje stopi v pokoj ob koncu šolskega leta, to je 10. 9. 19... Neučno osebje, ki gre v pokoj radi starosti, je tudi vezano na zaključek šolskega leta; tisti pa, ki dajo odpoved, niso vezani na ta datum. Za poročene ženske (učno in neučno osebje) je minimalna doba znižana na 14 let, 6 mesecev in 1 dan, isto veljf za ločene ženske z otroki ali brez in za vdove, ki imajo otroke. Profesorice, ki so poročene imajo še to ugodnost, da se jim v to dobo všteje tudi doba univerze. Učitelji in profesorji, ki so poučevali na nižji ali višji srednji šoli kot univerzitetni šludentje, to je brez ustreznega študijskega naslova, naj vložijo prošnjo v kateri prosijo Skrbništvo, da bi jim priznalo ta leta kot službena leta za njihovo kariero. V prošnji naj navedejo, da jim ta leta štejejo na podlagi odloka TAR - Umbria št. 307 z dne 16. 6. 1977. Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek, od 16. do 18. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji bo proslavilo dan žena v soboto 8. marca t.L, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20 - II. nadstropje. Na proslavi bo polhgs .govora ntpd' nekaj točk kulturnega sporeda. Odbor vabi na proslavo predvsem članice', a tudi člani bodo dobrodošli. Kulturno združenje Most — SLOR1 Slovenski raziskovalni institut priredita danes, 6. marca, ob 18.30 v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost Trst, Ul. del Teatro 2, predavanje Migracijski tokovi med obema bregovoma Jadrana v zgornjem srednjem veku in v moderni dobi Predaval bo: Sergio Alselmi, prof. ekonomske zgodovine na univerzi v Urbinu. Predavanje bo pod okriljem Krožka za kulturo in umetnost. PD LIPA vabi na POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA IN DNEVA ŽENA Sodelujejo domači pevski zbor, recitatorji in glasbenika. Sobota, 8. marca, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vabljeni vsi! Zveza žena UDI iz Križa priredi ob MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA danes, 6. marca, v kriškem Ljudskem domu družabni večer z zakusko Zbirališče ob 20. uri na trgu pred trafiko «Zoro» in l.ato povorka do Ljudskega doma. V soboto, 8. marca, v Ljudskem domu ples z orkestrom «MELODY». Vstop z vabili (^Čestitke PRIHODNJI PONEDELJEK ZOPET SEJA OBČINSKEGA SVETA Na goriški občini mrzlično rešujejo zadnje probleme pred zapadlostjo mandata Odobriti morajo lokacijo za novo poštno poslopje ■ Letošnji proračun štan-dreške občinske lekarne brez primanjkljaja - Drevi umestitev davčnega sveta Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 5. MARCA 1980 Vrlnina Min 1200 Rad>č zelen CrijaJrte 2000 Cebuif 1265 4moeknea (JfPMija Maks. Prevl. 2000 1800 250 180 ^endivij’ MeUadero 840 ^aneane 978 pCikarbea 250 Pa^kna 1150 ^adižniki ^lato 805 peteršilj 300 * ena 250 Špinača Ki2ij' 500 s,a repa 300 2000 1430 430 250 960 1380 360 2000 1320 540 200 960 1150 320 1495 1380 1150 700 600 600 300 920 600 500 550 300 Sadje Min. Maks. Prevl Ananas 935 1045 990 Banane — 1320 — Jabolka delicious I. 633 805 690 Jabolka jonathan I. 345 460 403 Hruške abate fetel I. 805 920 863 Hruške Kaiser I. sorte 690 805 748 Pomaranče taroki I. 633 105 748 Limone I. 518 618 575 Mandarine I. 748 1035 805 Grenivke 440 560 495 Včeraj-danes anes. ČETRTEK, 6. marca Sonc- , . DANICA u.58 V?de ob 6.34 in zatone ob ^ v»ia Nižina dneva 11.24 — Lu-l ® °b 22.30 in zatone ob 8.47 utrl» PETEK, 7. marca v TOMAŽ V>e- Uje, * ’^aj: ob 12. uri 7,2 stopi-1)tezv a tlak 1023,6 mb ustaljen, No jU®' vlaga 36-odstotna, nebo \ ten?°k*a®eno> morje skoraj mir-‘nPeratura morja 8,5 stopinje. H0nR°JSTVA IN SMRTI Nla *1 S0 SE: Elena Revelant, vide °nda, Roberta Ferluga, Da-vegras-si, Matej Santi, Gian-C ‘c®ardi. Sergio Siccardi, Eli-, llMfi,1?1’ Martina Toffolutti. , SO; 54-letni Lodovico Žu-Nbn« S* Licia Claudi por. De--tni A;JB3 ,ctni Raffaello Attino, 74-& Žuli ea Sckerbi, 81 -letna Anto-®6-letn- an' 63-letni Giuseppe Stella, jBtti o- Eidia Calligaris vd. Peris Sch’ Metna Giuseppina Philippo-facchi„ .Zivelonghi, 79-letni Cesare ^-letnitV- 72-letni Francesco Corte, (Stini o, le*-ro Zugan, 70 letni Gio-“S-letn- ,Pa.r' 57-letni Giorgio Coli, Luisa Roussiere, 70-letna Appolonia Appolonio vd. Loredan 65-letni Carlo Pleyer, 91-letna Ange la Barbieri vd. Etelben, 75-letna Ca rolina Vidali vd. Bani, 69-letna Ma rinella Graber por. Žerjal, 81-letni Luigi Prešel, 68-letna Miroslava Kolenc, 91-letni Giacomo Machnich. Danes praznuje svojo 13. pomlad ROBERT BLAŽIČ. Obilo sreče, zdravja posebno pa uspeha v šoli mu iz vsega srca želijo mama, oče, nono in nona. V Ricmanjih praznuje ROBERT BLAŽIČ rojstni dan. Ob tem prazniku mu želijo vse najboljše sestrična Mariza, teta in stric. Danes praznujeta ANTONIJA in MIRO ČANDEK 30 let skupnega življenja. Še mnogo zdravja in sreče na nadaljnji skupni poti jima želijo sin Lučano z„JLpredano in hči Gabrijela z Jordanom. Danes praznuje svoj 38. rojstni dan VILMA GRGIČ por. FIORINI iz skednja. Vse najboljše ji iz srca želita teta Marija in bratranec O-skar. Mali oglasi telefon 1040) 7946 72. PODJETJE za mednarodne prevoze in špedicije išče osebo z odsluženim vojaškim rokom in dobrim znanjem srbohrvaškega jezika. Telefonirati na št. 83-323 - Gorica. ELEKTRIČNE inštalacije na dbmu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441. BAZOVICA: privatniku prodam kmečko hišo (730 m3) z dvoriščem in vrtom (700 m2), 62 milijonov lir. Zainteresirani dobijo informacije na telefonski številki 226248 cd 15. do 16. ure. TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7. OBČINA DOLINA išče kuharico za začasno zaposlitev v vrtcu v Mač-koljah. Telefcn 228-110 ali 228-127. PRODAM FIAT 500 L - letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372. IŠČEM zmrzovalno skrinjo dobro ohranjeno položne oblike velikost največ 115 cm X 60 cm. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Skrinja*. ODVETNIŠKA pisarna išče uradni co/ka. Telefonirati na tel. št. 31385. ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSMICO so odprli Županovi v Medji vasi št. 1. LUPINI v Praprotu je odprl osmi co, toči belo in črno vino. V goriški občinski upravi imajo v tem kratkem času, ki nas loči od spomladanskih upravnih volitev, ko občinskemu svetu zapade petletna mandatna doba, obilo dela. Očitno je, da hoče sedanji dvobarvni odbor odobriti še pred volitvami vrsto sklepov, s katerimi bi se predstavil volivcem. Prav tako je očitno, da bo opozicija v tem razdobju po-bliže pogledala med prste sedanji upravi. Najbrž ima občinski svet še mesec ali mesec in pol življenja. V tem kratkem času morajo o-dobriti letošnji proračun, proračun občinskih podjetij, novi organik osebja in še več važnih točk, med temi tudi vprašanje lokacije nove o-srednje pošte. Sedanje poštno poslopje so zgradili v času med dvema vojnama in načrt zanj je idelal arhitekt Mussolinijevega kova, ki mu je šlo predvsem za zunanjo monumentalno fasado, ni pa upošteval notranjih delovnih potreb. Zaradi tega imajo že več časa poštni uslužbenci težave s svojin) notranjim delom, v prostoru, ki je namenjen razdeljevanju poštnih pošiljk, nimajo ob konicah možnost spraviti vse, kar pride v to delavnico. Zato se je poštna uprava pozanimala za drugo lokacijo v Gorici, kjer naj bi zgradili novo poslopje. Našli so jo na Kor-zu Italia, na prostoru, kjer je sedaj ena starih častitljivih vil, vila «Con-cordiai, zemljišče odkupili in pripravili ustrezni načrt. V novo gradnjo bodo vložili dve milijardi lir. Ni pa občina še dala svojega pristanka, čeprav je neko gradbeno podjetje že pripravljeno začeti z deli. Tudi o tem mora priti do razprave v občinskem svetu. Občinski svet se sestane v ponedeljek, 10. marca. Na dnevnem redu je poleg ostalega tudi letošnji proračun mestne lekarne v Štandre-žu. Že v tretje leto kaže proračun i-čenačenje dohodkov in izdatkov, ne bo torej primanjkljaja, še več, zdi se, da bo imela občina od te lekarne še finančno korist. Predvidevajo nad 200 milijonov izdatkov in prav toliko dohodkov Prometa bo za približno 40 milijonov več kot lani in to je le delno odvisno od poviška re žijskih stroškov, večji izdatek gre na račun porasta nabavnih cen zdravil. Lekarna sedaj posluje z daljšim urnikom kot pred časom, saj so sredi lanskega leta najeli še e-nega farmacevta in prihaja zaradi tega v lekarno več ljudi kot prej. Š? nekaj iz delovanja občinske u-prave. Danes zvečer sr 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.30 Zunanienohtična 22.05 TV DNEVNIK 22.20 R. Schumann: št. 2 v C-duru oddaja Simfonij« ŠVICA 18.00 Program za mladino 18.50 DNEVNIK 19.05 Odprta šola . 20.45 «Gli invasori spaziali* film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Vprašanja sodobne družbe; 9.00 Iz arhiva; 9.40 Evergreeni; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Sedem not; 13.20 Glasba po že- RADIO TTtST A DANES, ČETRTEK, OB 12.00 MIKROFON V ‘RAZREDU Dijaki liceja «F. Prešeren« so za Prešernov dan pripravljali izbor literarnih odlomkov Čermelje-vih, Kosmačevih, Cankarjevih in Kosovelovih del ter nekaj sestavkov dijakov samih. Do proslave ni prišlo zaradi neugodnih prostorskih razmer na šoli. Vendar njihovo delo ni bilo popolnoma zaman. Celoten spored je bil posnet in bo v oddaji danes, ob 12. uri ter v petek ob 16. uri. ljah; 14.10 Otroško okence: /Tomi na obisku; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; 16.00 «Dvi-gnjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 16.40 Di-skomanija: 17.10 Mi in glasba: Skladbe z nabožno tematiko; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti klasičnih instrumentov; 9.15 Knjiga po radiu: Most na Drini: 9.35 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.40 Mozaik glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Pesmi; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Mala diskoteka: 14.33 Jugoslovanski motivi; 15.00 Leteči zmaj; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Mi- ni juke box; 16.00 Slovenski rn1« dinski pisatelji; 16.10 Lahka g‘as ba; 16.32 Crash; 16.55 Knjig« izložbi; 17.00 Poslušajmo jih s paj; 17.32 Jugoslovanska pop *. . na; 18.15 15 minut s skupni® gatti di Vicolo Miracoli: 18.1L kestri lahke glasbe; 19.00 Liri glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30, 16.30 ?°g ročila: 6.00 - 7.30 Glasba za ^ bro jutro; 7.30 Zaključek; Pregled dogodkov; 13.05 PopT,;. se vrstijo; 13.40 Mladi izvaja* • 14.00 Mali koncert lahkih n J, 14.37 Glasbeni notes, objave; 1°: Prenos RL; 15.30 Glasba P° . . ljah: 16.00 Mladinska oddaP; 16.10 V ritmu mladih: 16.45 ReK'* me in zabavna glasba; 17.0° ključek. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 10.C0, 11.00, l2-^ 14.00, 15.00, 19.00 Poročila! °n Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz ,g. ših sporedov; 8.08 Z glasbo v. «5 ber dan; 8.30 Mladina poje; .inj Z radiom na poti; 9.45 Turist napotki za naše goste iz tllJ7na. 10.05 Rezervirano za ...; 11-35 no in priljubljeno; 12.10 Znane lodije; 12.30 Kmetijski n®?vna’ 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 nes do 13.00; 13.20 Obvestilai zabavna glasba: 13.30 Priporo/. vam...; 14.05 Mehurčki; 14-2®Jjjg. cert za mlade poslušalce; 14.®* zikovni pogovori; 14.55 Minut« ^ EP; 15.30 Zabavna glasba; 1 Ig. «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 1 ■ . 18 00 Vsa zemlja bo z nami: .g pela... (Dekle ob oknu); -- Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 18.35 Srečanje z pranistko Noro Jankovič; L, Minute za EP; 19.25 Obvesti*« * zabavna glasba: 19.35 Lahko otroci!; 19.45 Minute z ansamo’ Slavka Žnidaršiča; 20.00 četr pe večer domačih pesmi in n,j45 vov; 21.05 Literarni večer; tivn« Lepe melodije; 22.20 In forma-a oddaja za tujino; 22.30 ”1 ; glasba iz jugoslovanskih stud' 23.05 Lirični utrinki: 23.10 popevk jugoslovanskih a v tor J« * •A 1 s-$; ¥•: 1 t I 8 1 I § I Bob Woodward Carl Bernstein NIKONOV PADEC 120. | . . % ižchžniPrevedel I hišan Dolinar Nixon se je za notranja vprašanja sploh nehal zanimati, zunanji politiki pa je posvečal samo občasne izbruhe pozornosti. Haiga je včasih opozoril, da se mora o tem ali onem odločiti, toda Ziegler je bil tisti, ki je moral potem sedeti ob predsedniku ter prisluškovati blodnjakom njegove mučne razprave s samim seboj. Danes se je predsednik moral odločiti. Buzhardt se je stvari lotil premišljeno kakor vedno V uradni zahtevi posebnega tožilca je poiskal mesto, kjer je ta terjal zase pogovor z dne 23. junija. Predsednikov dnevni zapisnik in dnevnik opravil sta potrjevala, da se je tega dne sestal s Haldemanom v ovalni pisarni med 10.01 in 11.39 Buzhardt je poklical agenta tajne službe m zahteval, da mu prinese ustrezni kolut. Med čakanjem na trak, ki bi moral priti iz blagajne v poslopju izvršnih pisarn, si je pripravil magnetofon. Na njegovem sonvju 800 B so gumb za brisanje že izklopili, a njemu to še ni zadostovalo in je za vsak primer potisnil pod gumb še košček umetne smole, tako da ga ni bilo več mogoče pritisniti navzdol. Menil je, da mora tako ravnati in da takšno dvojno zavarovanje ni odveč, ker prepisov s tega traku ni. Bil je to izvirnik traku, ki je predsednik o njem dejal, da utegnejo v zvezi z njim vznikniti «težave». Izraz «težava» je v predsednikovem besednjaku pomenil .katastrofo«, a utegnil bi označevati tudi čisto navadno pretirano reakcijo. Buzhardt je pomislil, da predsedniku pri presoji nekaterih stvari včasih prav čudno spodrkne. Reagira bodisi pretirano bodisi prešibko. Ko so nekatere tajnosti pronicale v javnost, je presegel vse razumne meje: ustanovil je inštalaterje, odobril je Hustonov načrt. Ob Johnu Deanu je reagiral najprej prešibko, saj je podcenjeval škodo, ki bi mu jo utegnil prizadejati, nato pa je reagiral pretirano, ko je ugotovil, da je Dean odnesel s seboj precej uradnih dokumentov. Ko sta se v prikrivanje zapletli imeni Haldemana in Ehrlichmana, se je zahtevam po okrepljeni preiskavi najprej prevneto odzval in dopustil, da so ustanovili funkcijo posebnega tožilca. Ob pokolu v soboto zvečer je spet reagiral čezmerno. Ob trakovih se je Nixon zmotil — Buzhardt je bil prepričan, da bi jih bil moral takoj sežgati; zagrizena bitka zanje je kot z zakovicami pribila nase vso pozornost javnosti in se spremenila v nekakšno nacionalno obsedenost. Nato se je predsednik nenadoma premislil in prepise po snetkov z določenega števila trakov objavil. Po tistem je zasul javnost s tisoč dvesto stranmi prepisov, a ker jih je tako neusmiljeno zredigiral, je zapravil sleherno prednost, ki bi mu jo utegnilo prinesti takšno dejanje. Nixon očitno sploh ni doumel, da bo moral vse to javno poravnati. Len Garment ima prav, si je mislil Buzhardt. VVater-gate je niz tajnih, med seboj nepovezanih mešetarij. V njem ni nikakršne velike strategije, samo dosledno šibka presoja. Buzhardt je že nekaj časa napol pričakoval, da bo nekaj od nekod docela spodsekalo predsednikovo obrambo. Samega sebe je nekako prepričal, da na trakovih s posnetki Nixonovih vvatergatskih diskusij tega morebiti ni. Še vedno je upal, da predsednik ob prikrivanju vsaj v dobesednem smislu ni prekršil zakona. če gre za težavo, si je mislil Buzhardt, potem se verjetneje skriva v njegovih osebnih denarnih zadevah ali pa v zlorabu službe za dohodke (Intemal Revenue Service — IRS, ki je hkrati davčna služba). Predsednik ga je junija spraševal, kako bo vrhovno sodišče ravnalo z zadevami nacionalne varnosti, ki so posnete na trakovih; tako je posredno pokazal, da utegne biti v zvezi s tem kaj težav. «Pri nacionalni varnosti nam morajo dati nekaj prostora,« je rekel Nixon. «Kako bo šlo s tem, Fred?« Buzhardt mu je odgovoril, da se mu niti ne sanja, kako utegne ravnati s temi stvarmi sodišče. Morda bo pa Buzhardt zdaj slišal kako zadevo v zvezi z nacionalno varnostjo, ki utegne ustvarjati težave. Najbrž ga predsednik prav zato sili, naj posluša ta trak Buzhardt si je dobro zapomnil datum 23. junij 1972. Predsednik je v svoji izjavi 22. maja 1973 jasno zanikal, da bi bil 23. junija dal Haldemanu kakršnokoli navodilo, izvi*"9-1 iz političnih nagibov. Kolut so prinesli šele čez štirideset minut. Bu/lia , ga je potegnil iz lepenkaste škatle in ga položil na pravo. Nataknil si je velike slušalke. Z iskanjem z&ie pogovora ni imel težav, ker je bil ta pogovor na ^ prvi. Vajen je bil iskati skoz sto in sto metrov trs Nekaj časa je bilo vse tiho. Nato je zaslišal Hald^, nov glas. S predsednikom sta spregovorila o čisto '’s danji zadevi — da je treba pripraviti sestanek z zun®111^. ministrom VVilliamom Rogersom. Nato je Haldemaj1 kel: -Zdaj pa v zvezi s preiskavo, saj veste, zaradi j ma k demokratom, spet smo se znašli v težavah, ksf j ni na vajetih, Gray namreč ne ve čisto dobro, ka«° t0. jih obrzda, oni pa so — preiskava je zdaj zašla na ren, kjer daje rezultate, izsledili so namreč denar, de< ja samega ne, pač pa banko, veste, vire, samega nika. In vse skupaj teče v smer, ki nam ni pogodu.* ..^ Buzhardt se je zavedel, da sodi zdaj med redk3 ^ di, ki jim je omogočeno poslušati posnetek pogovor«’ je tekel tako kmalu po vlomu. Watergate je bil mtd pe. govori, po katerih obstaja uradna zahteva, očitno 0 t. njen samo še enkrat pred tem — na zloglasnem P°s11 0l ku z 20. junija v zbrisanih osemnajstih minutah 10 P pogovora med Haldemanom in predsednikom. . m Buzhardtu se je zdelo, da Haldeman opisuje |. preiskave zavoljo Watergatea dokaj popolno in poznaV^.|j no. Kaj neki ima v mislih, ko pravi, da so se -spet ztl v težavah«; da «FBI ni na vajetih«; in da so «zašli n« ren, ki daje rezultate«? To je nemara povezano z šanji nacionalne varnosti, nemara pa tudi ne. fantje niso našli pravega od- napravili izreden napredek. Sicer pa SODNIKA: Semolič in Vremec, ' > ‘ 4 J -X * * ■ nogomet V EVROPSKIH POKALIH Nezaslužen poraz Hajduka Poprečno srečanje na Reki bičani so v Hamburgu zamudili edinstveno priložnost, da bi dosegli najmanj neodločen izid ■ Rijeka in Juventus igrala brez gola POKAL PRVAKOV ^mburger — Hajduk 1:0 1:0} v 45. min. Memering JttMBURGER: Kargus, Kalzt, jWig; Tironimus, Jakobs, Nogly; zati, n Memerig, Hrubesch, Ma- 7,’Reiraann. .UK: Pudar; Primorac, Kr-n~ Vec; Luketin, Zoran Vujovič ®novič od 65. min.), Rožič: Mužinič, Gudelj, s, fc. Vujovič: "»Vič. šurjak. M': ,^\ffiURG —l°gomet- tako da so jih tudi Cl gledalci večkrat izžvižgali. Stečan1131*10 Hajduku v povratnem razlit * doma nadoknaditi ta gol v- e- Po igri, ki so jo pokazali tovariši včeraj, verjetno ^Tan°m ta Podvig tudi uspel. r _ mfk Hamu, Pa je tudi pričakovati, da bi bo a arger zopet zaigral tako :’a-Kot včeraj. C«,c četrtfinalni IZIDI £ltlc (Škot.) ■ Hipi Real Madrid (šp.) 2:0 S2? »»DR) Stfo-trSham Forest (Angl.) 1:0 iD°urg (Fr.) - Ajax (Niz.) 0:0 POKAL .pOKALNlH PRVAKOV Juventus 0:0 Ravnic; Šugar, Hrstič; . ?Ylč. Radin (od 7. min. Bač-dčio-1*,*11 od ^8- >nin. Petrovič), Ju-žič' jvjtokin, Radovič, Tomič, Ru- Zoff; Gentile* Cabri-du’ rn°. Brio, Scirea; -Wlrdelli' Bette«a- penino. Keizer (Nizozemska) «i Dr:~* — Po dokaj bledi nogometaš Ustavi sta se Rijeka in Juven-»eiii a * antridi v prvem četrfinal-kov recanju pokala pokalnih prva-bta, a?s*a pri neodločenem izidu Oh 80 a' He6a!.ektPi sta nastopili oslabljeni: šeg* „ brez svojega najučinkovitej-Pa b naPadalca Desnice, Juventus le }0ez Causia. Za nameček pa se uvodnih minutah v reških Poškodoval kapetan Radin, d* £ *m°stvo- Če ai"J orifinskc °dločno le se v večji meri ohromilo do-Če k temu dodamo, o moštvo v tem sreča- neodwlucno startalo na osvojitev obrai,ueneSa Izida in je zato igralo hi gipj,: Potem je jasno, da števil-PoEn Oalei na Reki nad prikazanim šepi netorn gotovo niso bili navdu- Priložnosti za zadetek je bilo malo in igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. Občasno se je domačemu kot gostujočemu moštvu nudila tudi kaka ugodna priložnost, igralci obeh ekip pa je niso znali izkoristiti. Z včerajšnjim izidom je seveda na boljšem Juventus, ki bo povratno srečanje igral doma. ČETRTFINALNI IZIDI Nantes (Fr.) Dinamo Moskva (SZ) 2:0 Arsenal (Angl.) - Goteborg (šve.) 5:1 Valencia (Šp.) - Barcelona (Šp.) 1:0 POKAL UEFA Izidi prvih četrfinalnih tekem za pokal UEFA so bili naslednji Borussia (ZRN) -St. Etienne (Fr.) Stuttgart (ZRN) - 4:1 Lokomotiv (Bol.) Kaiserlautern (ZRN) * 3:1 Bayern (ZRN) Eintracht (ZRN) - 1:0 Zbrojovka (ČSSR) 4:1 V MOŠKI C LIGI Zanesljiva zmaga Krasove šesterke Kras — Volley TS 3:0 (15:11, 15:9, 15:5) KRAS: Grilanc, Milič B. in L., pora pri tekmecih. Zmagovalec je bil znan že po prvem setu, ki ga je Kras osvojil kljub nestandardni postavi. V nadaljevanju pa so Grilanc in tovariši zaigrali še odločneje in gladko osvojili tudi drugi set. V tretjem setu so igralci Volleya dobesedno vrgli puško v koruzo in le čakali na končni žvižg, tokrat res dobrega sodnika. Kras si je s to zmago zagotovil par točk, pred dvojico za nazadovanje, ki jo sestavljata Valdosport in Volley. V nadaljevanju prvenstva pa bo treba doseči še kako zmago za obstanek v ligi. M. I. Iz planinskega sveta Napet trenutek pred v srečanju za poual evropskih prvakov, med enajstericama Hamburga in Hajduka Bl!žnj*e de!ovanj'e SPDT SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, na Zoncolanu nad Ravasclettom v Karniji 14. redne zimske športne igre, za določitev zamejskega prvaka za letošnje leto v veleslalomu. Kot že vrsto let, bodo tekmovalci razdeljeni po starostnih kategorijah, od najmlajših baby - sprintov (oba spola skupaj) pa do najstarejših veteranov in dam. Tekmovanje se bo odvijalo na treh progah in sicer na moški, ženski in kratki progi za kategorijo najmlajših. Vpisovanje se je zaključilo včeraj, tekmovalce pa so vpisovali neposredno predstavniki zamejskih športnih, prosvetnih ali rekreacijskih društev ter šol. Startna lista bo objavljena to nedeljo, popravki pa v torek. Startne številke za tekmovalce dvignejo predstavniki društev na sedežu SPDT v četrtek, 13. marca, od 20. do 21. marca ali pa na tekmovalnem, prostoru uro pred začetkom tekmovanja. Nagrajevanje bo še istega dne kot tekmovanje in sicer ob 17. uri ta«ia«iiiiaitiiaiaaiiiiiiaiiacBfaiiriiiiiiiiii*«iiiaiiaiiiiciiiiaaiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiit«aiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiii*>iu«iiiiitiiiii«*««iiaiiiiiiiiiiiiiiti«ii«i«iiiiiiiiiMii«Bsuuiiiiiiiiisiiiiitiiiiiiiiiiii«iiivaiiiii>BafiMiiiiiiriFTm«iiiiiiiiiiiiii«M«ia«Miiiii>Miii«it«iMiiiil«iiiii*B«>*>it«iii«iii«it>i>iiiMia>>a>iia*aB>&A«« MINIBASKET V SLOVENSKI INTERLIGI SPODBUDEN ZAČETEK V GORICI Prešeren spet starta na visoko uvrstitev Budin L., V. in S., Kralj, Marušič, Žerjal, Furlan in Vesnaver. Kras se je v soboto oddolžil za prvi prvenstveni poraz v Trstu proti moštvu Volley. Naši fantje so tokrat imeli precej olajšano delo, saj je moral Volley igrati brez diskvalificiranih igralcev. Za namešček pa je bil odsoten še Trost. Tekma je bila zato monolog Krasa. Igra je bila precej medla, saj i Borova prireditev se bo nadaljevala 16. marca v Sežani - Mladi košarkarji sežanskega Kraškega zidarja pokazali lep napredek - Bor in Polet vodita KOŠARKA NA MLADINSKIH IGRAH S tekmami v Gorici se je v soboto pričel prvi del prve Slovenske inter-lige v minibasketu, ki jo prireja ŠZ Bor v okviru 15-letnice košarkarske dejavnosti. Več kot 60 mladih košarkarjev je tako nastopilo v Gorici na tem turnirju, ki se bo nadaljeval 16. marca v Sežani in se nato končal 29. marca v Trstu, na stadionu «Prvi maj* s finalnimi srečanji in z nagrajevanjem. Izidi posameznih srečanj so bili seveda postranske važnosti ob vzdušju, veselju, borbenosti in požrtvovalnosti vseh mladih nastopajočih, vseeno pa ne moremo mimo ugotovitve, da so prav Sežanci ugodno presenetili, saj so v kratkem času (začeli so trenirati le pred nekai tedni) gre vsem nastopajočim pohvala za veliko požrtvovalnost, ki so jo po kazali na vseh srečanjih. Prvi poskus, da se uvede interligp že pri najmlajših in da se s tem zamejski športniki spoznavajo z vrstniki ob meji, je bil vsekakor zeh spodbuden. IZIDI Bor — Kraški zidar 35:10 (16:8) BOR: Korošec 14 (2:4), Lokar 2 Pieri 6, Kovačič 2, Žetko 2, Civardi 2, Ferfolja 2 (2:2), Trampuš, A. Pa-njek, P. Panjek, Pertot 3 (1:2), Mo-setti 2. KRAŠKI ZIDAR: Kavčič, Lednik 2, Rešeta 2, Ferfolja 2, Stanič, Sa-mardžič, Povh 2, Dikič, Širca,, O zbič 2. bicžani so v nedeljskem slovenskem nogometnem derbiju 2. amaterske lige odvzeli Primorcu obe točki Polet — Kontovel 27:22 (9:14) POLET: Kocman 1 (1:2), Kerpan 4 (0:2), Zajec 10, R. Fonda, P. Fonda, Sosič, Ciani, Škerlavaj, Dolhar, Jerič Persi 12, Hrovatin. KONTOVEL: D. Daneu 14, Cinger la 2, Sterni (0:2), Pertot 2, A. Pertot 2, S. Compare 2, A. Compare, Pertot, Ban, Gruden, Verginella, Husu, Regent. SODNIK: Raseni. Bor — Sokol 44:16 (20:9) BOR: Korošec 28 (2:4), Lokar. Pieri 10, Kovačič 2, Žetko, Civardi, Ferfolja, Trampuš. P. Panjek, A Panjek, Pertot 4, Mosetti. SOKOL: Caharija 4, Job 5 (3:4), A. Škerk, D. škerk, Pertot, Terčon 7 (1:2). Kante, Stanissa (0:2), Carli. SODNIK: Lukša. Kontovel — Dom 21:16 (13:9) KONTOVEL: D. Daneu 16 (2:2), Cingerla 2 (2:2), Sterni, A. Perto-' 3 (1:3), S. Compare, A. Compare Pertot, Ban, Gruden, Husu, Regent. DOM: Marassi 2, Čubrilo. Sošol 2, Porta, Bratina, Lioušček, Primožič, Košuta 8, Cej 2, Sfiligoj. Baranja 2 SODNIKA: Pupis in Raseni. PO L KOLU V GORICI SKUPINA A: Bor - Kraški zidar 35:10; Bor - Sokol 44:16. LESTVICA Bor 2 2 0 79:26 4 Kraški zidar 1 0 1 10:35 0 Sokol 1 0 1 16:44 0 SKUPINA B: Polet - Kontovel 27:22; Kontovel - Dom 21:16. LESTVICA Polet 1 1 0 27:22 2 Kontovel 2 1 1 43:43 2 Dom 1 0 1 16:21 0 Prihodnje kolo, 16. 3., v Sežani (nova športna dvorana). 9.30: Kraški zidar - Sokol. 10.30: Dom - Polet. 11.30: prva iz A skupine — druga iz B skupine. 12.30: prva iz B skupine — druga iz A skupine. NAJBOLJŠI STRELCI Korošec (Bor) 42; D. Daneu (Kontovel) 30; A. Pieri (Bor) 16; Persi (Polet) 12; Zajec (Polet) 10; Košuta (Dom) 8, Terčon (Sokol) 7 itd. B. Lakovič '''■iiiiiiiiiiitiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiitiiiiaiiniiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiifiiuiuLiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiinuiiiiiiiiiiifiiiiMiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMtiiniiiifiiiiiiiiii Košarka V POKALU PRVAKOV TESNA ZMAGA BOSNE ^ajevčani so včeraj premagali nizozemsko moštvo ”en Bosch ■ Najboljši pri domačih Delibašič (24) Den Bosch 95:91 1«; 2>Es: *Csna __ te<4) dni^JEvo _ Gledalcev 500. So-^adonjid (Jugoslavija) in .Bosna ^Avstrija). fiosj,vv A: Vučevič 6, Mutapčič 4, Benaček 14 (2:3), Izič 4, fajic anov>č 11 (3:7), Zrno 16, Va-^džič 4 (4:6)’ Delibašič 24 <4:4)- 1 ^ BOSCH: Dekker 8, Cramer \*aber 10, Akerboom 27 (7:8), ^ssen, Kirkland 5 (1:3), Lister ^ht ' ’ Rahman, Konings, Vol- komaj 500 gledalci je sara-da ^ Bosna po predvidevanju, to-8ala z dokajšnjo težavo prema-(Wm20zem.sk° moštvo Den Boscha. Čanja 30 b‘li namreč večji del sre-HrL V v°dstvu in le proti koncu dos^-Jp uspelo evropskim prvakom V hi nekaj košev in tudi zmagati. *ti i-,i,Z02emskem moštvu sta se zla-fcosn^uala Akerboom in Lister, v Sjjj vrstah pa je bil zopet naj- 24 tozu rza Delibašič, ki je dosegel Han * kla n ^ b°sta v Bologni spopri-Hajij 0rnači Sinudyne in beograjski ^n. Tekma bo le formalnost, bortjf9 obe peterki za super finale. koračev pokal Arrigoni zmagal ^9onI — Jugoplastika 86:75 klon*i GONI: Johnson 20, Bruna-ioup*. 20. Sanesi 4, Danzi 18, So-k 22' Olivieri, Di Fazi, Coppo-, ■HjrrvS1*’ Scodavolpe 2. lU^OPLASTIKA: Matulovič 2, 3, Jarkov 80, Bratič, Po- ljak 4, Bakovič, Dukan 10, Šolman 16, Krstulovič 20, Bilalovič. RIETI — V prvi polfinalni tekmi Koračevega pokala je Arrigoni zasluženo premagal Jugoplastiko z 11 točkami razlike. Italijanski košarkarji so v prvem polčasu že vodili s 16 točkami prednosti, nakar so Spličani ta zaostanek v glavnem nadoknadili in celo prešli na 2 točki razlike. Proti koncu tekme pa so gostje zopet popustili, kar so izkoristili Arrigonijevi košarkarji in so tako zmagali. Hapoel — Cibona 81:80 (33:42) TEL AVIV — V prvi polfinalni tekmi Koračevega pokala je zagrebška Cibona v gosteh izgubila le s točko razlike proti Hapoelu in ima seveda možnost, da v povratnem srečanju doma ta minimalni zaostanek z lahkoto nadoknadi. NOGOMET JUGOSLOVANSKI POKAL Dinamo uspešen v Beogradu Včeraj so odigrali četrfinalne tekme jugoslovanskega nogometnega pokala. Osrednje srečanje je bilo v Beogradu, kjer je zagrebški Dinamo premagal Partizan s 7:6 po streljanju enajstmetrovk, medtem ko se je tekma po regularnem času končala 1:1. V Mariboru je beograjska Crve-na zvezda premagala domačo istoimensko enajsterico z 2:1, v Sarajevu pa je domače moštvo s 3:0 odpravilo Slobodo iz Tuzle. NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI Kras ohranil drugo mesto na lestvki Krašovci so v nedeljo premagali Edero - Tudi gajevci tokrat uspešni na- Tržaški slovenski licej bo letos stopal tudi v naraščajniški konkurenci V petem povratnem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige nismo zabeležili presenetljivih izidov in tako ni bilo na zgornjem delu lestvice v obeh skupinah na Tržaškem sprememb. V skupini M je bilo nedeljsko kolo uspešno za obe naši enajsterici, saj sta Kra. in Gaja zmagala. Enajsterica Krasa je gostila solidno Edero, ki je vse do nedelje zasedala tretje mesto na lestvici in bi bila zato lahko Krasu nevaren tekmec. Kras pa se je zopet izkazal ter dobesedno nadigral Tržačane z izidom 3:1. Edera si je po tem spodrsljaju zapravila vsakršno možnost, da bi dohitela Kras. Zgoniško-repentabrska enajsterica pa je s tem uspehom ohranila drugo mesto na lestvici in ostala s točko zaostanka za vodečim CGS. ki je prav tako z gladkoto premagal Aurisino. Tudi Gaja je v nedeljo prišla do obeh točk na račun moštva Esp. S. Giovanni. Za gajevce je to bila o-benem prva zmaga v povratnem delu prvenstva, s katero si je padri-ško-gropajska enajsterica znatno popravila položaj na lestvici, saj so gajevci s tem uspehom dohiteli na četrtem mestu razpredelnice Edero in v preostalih štirih kolih lahko svoj položaj še izboljšajo. V skupini N pa se nadaljuje pravo zmagoslavje ekipe Op. Supercaffe. ki nadaljuje svojo uspešno serijo nastopov, ki traja od samega začetka prvenstva. V petnajstem nastopu je openska ekipa premagala v gosteh Roianese in ohranila tri točke prednosti nad GMT. ki je s pičlim izidom odpravil S. Anno. SKUPINA M IZIDI 15. KOLA Aurisina - CGS 1:4 Sistiana - Inter TC 2:5 Kras - Edera 3:1 Gaja . Esp. San Giovanni 2:1 S. Lu gi - Cave 2:0 LESTVICA CGS 24; Kras 23; S. Luigi 17; Edera in Gaja 15; Inter TS 12; Aurisina in Sistiana 9; Esp. S. Giovanni 8; Cave 6. PRIHODNJE KOLO (9.3.) Cave - Gaja; Esp. S. Giovanni -Kras; Edera - Sistiana; Inter TS -Aurisina; CGS - S. Luigi. SKUPINA N IZIDI 15. KOLA Roianese, Op. Supercaffe 1:3; Ar-tigiani - S. Sergio 2:0; S. Anna -GMT 0:1; Rabuiese - Union 1:1; S. Vito - Chiarbola 1:2. LESTVICA Op. Supercaffe 27; GMT 24; S. Anna 18; S. Andrea 17; Roianese in Artigiani 14; S. Vito in S. Sergio 11; Chiarbola in Rabuiese 10; Union 4. B. R. Ternana - Tloma 1:1 TERNI: V prvi polfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala sta včeraj Ternana in Roma igrali neodločeno 1:1 (0:0). Strelec za Temano je bil v 74. min. De Rosa, v 83. minuti je za Romo izenačil Benetti. ODBOJKA DREVI V GORICI Zanimiv turnir Kot smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, bo drevi v Gorici zanimiv prijateljski odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile tri šesterke, in sicer: dve z Goriškega (Juventina iz štamdreža in Dom iz Gorice) ter ena iz Nedi-ških dolin (Volley Club iz Podbo-nesca). Turnir, ki ga prireja ŠZ Dom Gorica, bo v telovadnici Slovenskega doma v Gorici SPORED 19.00: Dom - Juventina 20.00: Dom - Volley Club 21.00: Juventina - Volley Club. —ik— V okviru mladinskih iger se bo kmalu začel tudi košarkarski turnir (občinska faza). Izmed slovenskih šol se je letos prijavil na Tržaškem le licej Prešeren, ki bo na tekmovanju sodeloval tako v konkurenci mla. dincev kot naraščajnikov. Licej Prešeren je sodeloval na tem tekmovanju že prejšnja leta in je največji uspeh dosegel prav lani, ko je postal občinski, pokrajinski in (po turnirju v Vidmu) tudi deželni prvak, uvrstil se je med osem najboljših ekip v Italiji in je nato v polfinalu v Ferrari le za las izgubil napredovanje v finalni turnir v Genovi. Možnosti prešernovcev so letos v mladinski konkurenci nekoliko slabše kot lani, ker je ob zaključku minulega šolskega leta zapustil šolo nekaj odličnih igralcev, kot Race, Ban in Udovič. Kljub temu pa bo v ekipi še vedno lahko nastopalo več košarkarjev, ki so bili steber že lanske peterke, zato moštvo Prešerna nikakor ne starta r.a to tekmovanje že vnaprej premagano. Za letošn ji turnir se'je •prijavilo osem peterk in so v dve skupini razdeljene takole: A SKUPINA Dante Galilei Volta Prešeren ' B SKUPINA Da Vinci Geometri Carli Pomorska šola V vsaki skupini ocdo igrali po sistemu vsak z vsakim, brez povratnih tekem. V višje kolo se bosta uvrstili zmagovalci obeh skupin. Naši dijaki bodo imeli tak razpored tekem: sreda, 19. 3. — 14.30. Prešeren - Volta (telovad. Da Vinci) sreda, 16. 4. - 14.30 Dante - Prešeren (telovad. Da Vinci) petek, 18. 4. — 17.30 Galilei . Prešeren (telovad. Galilei) * * # V prvenstvu naraščajnikov je prijavljenih v moški konkurenci sedem peterk, ki so tako razdeljene na dve skupini: A SKUPINA Dante Galilei Volta Prešeren B SKUPINA Da Vinci Pomorska šola Geometri Razmerje moči v tej konkurenci je manj znano, vsekakor pa sodijo naši fantje tudi v tem prvenstvu med favorite za osvojitev višjih mest. Svoje tekme bodo igrali po tem razporedu: torek, 18. 3. — 9.30 Volta - Prešeren Sreda, 19. 3. — 9.00 ’rešeren - Dante četrtek, 20. 3. — 9.00 Galilei - Prešeren Vse tekme bodo v Športni palači. Tudi v tej karegoriji se bosta v viš- je kolo uvrstili zmagoviti ekipi obeh skupin. Povratnih tekem tudi v tem prvenstvu ne bo. OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da bo seja danes, 6. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul sv. Frančiška 20. * # * ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zonctilan in sicer ob 14. zimskošportnih igrah SPDT. Prijave za izlet in udeležbo na tekmovanju sprejemata Andrej Križnič in trgovina čevljev Malalan na Opčinah, Pro-seška 18 (tel. 212136) do srede, 5. t.m. # » * ŠD Mladina iz Križa obvešča, rta Je vsok torek ort 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole «Albcrt Sirk* rekreacijska telovadba zj* o-drasle. * * * SPDT - 14. zimske športne igre bodo v nedeljo, 16. 3. 1980 na Zoncolanu. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška, 20 - III. nadstr.) danes, 5. marca od 19.00 do 21. ure. Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev ali šol, le člani SPDT se vpišeta posamezno. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 2.000 lir. Vpisne pole so na razt>o!ago predstavnikom društev ali š°l na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20/11. * * * TPK Sirena prireja ob priliki zimskih športnih iger izlet na Zoncclan, 16. t.m. Cena izleta 6.000 lir. Prijave sprejema Majda Pertot -Gerdoi, tel. 417697. Odhod izpred barkovijanskega portiča ob 6. uri. Kdor namerava tekmovati, naj pohiti, da bo pravočasno vpisan in prijavljen. * * * ŠD Sokol obvešča, da je urnik v naorež.in-ski telovadnici naslednji: OTROŠKA TELOVADBA: ob sredah in četrtkih najmlajši 15.45, starejši 15.45 16.30. MINIBASKET: ob sredah: naj-mlajši 16.00 - 16.45; dečki 16.45 • 18.00; ob petkih: najmlajši 15 00 15.45; dečki ’5.« 17.00. ODBOJKA: ob torkih in petkih: začetnice 15.00 - 16.30 In naraščaj-niče 18.00 • 19.30. 4t # # Planinski odsek pri ŠD Sloga vabi člane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik, v nedeljo, 9. t.m. Zbirališče pri spomeniku v Bazovici, ob 7. uri zjutraj. v Arta Terme (oddaljeno pol ure z avtobusom). Vse potankosti bomo še javili. Ostalo delovanje SPDT To nedeljo se na Zoncolanu .začenja tečaj turnega smučanja SPDT, za katerega se je prijavilo manjše število tečajnikov. Tečaj bo trajal še druge tri nedelje in se zaključil 13, aprila. * * •* Prejšnjo nedeljo se je skupina Č1& nov SPDT, ped vodstvom odbornikd Rudija Jugoviča, odpravila na ižlet na tržaški Kras, točneje na Volnik. Izletniki so opravili dališi pehetf, med drugim pa so tudi obiskali sa-motarko E/o. D. J. _ Jubilejni pohod na Pcrezen Tudi letos se bo večja skupina planincev podala na jubilejni in že tradicionalni pphod 'na Porezen (1622 m) nad Cerknem. Pohod pfičejajo v spomin padlim partizanom med zadnjč ofenzivo leta 1945 . Ob tej priliki prireja planinsko društvo iz Sežane avtobusni izle.t, katerega se bodo udeležili tudi člani SPDT. Odkod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje' v Sežani. Tam bo tudi zbirališče, do do tja pa si bodo morali, naši planinci pomagati z lastnimi sredstvi. Cena avtobusnega izleta je 5.000 lir za odrasle, 2.500 pa za mladino. Vpisovanje je vsak dan na sedežu ZSŠDI. Zanimiv program planinskega društva Idrija Delovno planinsko društvo Idrija, ki je lani proslavilo 75-letnico svojega delovanja, že dve leti organizira 'množične pohode m planine in v zgodovinske kraje NOB v idrijski občini. Za letošnje leto pa fo pripravili Obširen program množičnih pohodov, s katerim želijo še zlasti proslavili 35. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. V vseh krajih,-ki so cilji pohodov, bodo pripravili primerne kulturne programe. V počastitev mednarodnega praznika žena bo 8. marca množični pohod žensk na Hleviško planino (907 m), priljubljeno izletniško točko I-driičanov. Lanskega pohoda se je udeležilo nad 150 žensk, čeprav je bit istega dne na črnem vrhu nad Idrijo znani 5. trnovski maraton. 20. aprila bo družinski pohod. 1. junija pa pohod na Jelenk (1108 m). V sodelovanju z borci, mladino in ZVRS bedo 22. junija pripravili pohod na Brinov grič (720 m), kjer je ohranjeno taborišče znane partizanske čete, ki jo je vodil legendarni primorski narodni heroj Janko Premrl - Vojko. Dan borca — 4. julij — bodb proslavili s pohodom na Rejčev grič, 3. avgusta pa bodo šli na Javornik (1240 m). 7. septembra bodo spet šli na Hlčv-niško planino, 21. decembra pa bodo opravili zimski pohod na Javornik. Za člane mladinskega odseka PD Idriia so pripravili posebne izlete. Planinski društvi Idrija in Cerkno sta lani ob svoji 75-lethici odprli i-drijsko - cerkljansko planinsko pot, ki ima vedno več obiskovalcev, med njimi tudi iz zamejstva. Idrijsko - cerkljanska planinska pot poteka po planinsko zanimivih predelih, obišče vse važnejše pomnike iz NOB in vodi mimo krajev z etnografskimi, prirodoslovnimi in u-metnostnimi zanimivostmi idrijske občine. Ta planinska pot se začne v Reki, zaselku ob cesti Idrija - Tolmin in ima naslednje etape: Reka - Šebre-Ije (618 m) 1 ura 15 minut, šebre-Ije - Jaaršče (707 m) - Jelenk (1108 m) 4 ure, Jelenk - šturmovec (665 m) 3 ure 15 minuti, šturmovec - Hudournik (1144 m) 3 ure. Hudournik - Vojsko (1015 m) 1 ura 30 minut, Vojsko - Tratnik - Hleviška planina (907 m) 3 ure 30 minut, Hleviška planina - Kamplc 5 ur 40 minut, Kamplc - Čelkov vrh (1106 m) - Javornik (1240 m) 2 uri, Javornik -Koševnilc (650 m) - Podroteja 4 ure 30 minut, Podroteja - Zagodov vrh (730 m) - Sivka (1008 m) 4 ure 45 minut, Sivka - Masore (690 m) 3 ure 30 minut, Masore - Bevkov vrh (1051 m) 4 ure 30 minut, Bevkov vrh - Kladje 1 ura 30 minut, Klnd-je - Škofje (974 m) - Cerkno (325 m) 2 uri 30 minut, Cerkno - Lahinje (650 m) - Partizanska bolnica Franja (550 m) 2 uri 30 minut, PB Franja - Robidensko brdo (824 m) ■ Črni vrh (1288 m) 3 ure 30 minut, Črni vrh - Porezen (1622 m) 3 ure 30 minut, Porezen - Jesenica (700 m) 2 uri, Jesenica - Kojca (133 m) • Reka 5 ur 30 minut. Organizatorja sta izdala o navedeni planinski poti lepo knjižico, s podrobnimi opisi poti in zanimivosti. V knjižici je tudi prostor za spominske žige, ki so na razpolago na vseh točkah prijetne in nezahtevne poti. Jože Oblak ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA Cus — Bor 3:1 BOR: Batič, Tul, Volk, Gombač. Filipčič, De Walderstein, Sgubin in Koren. Slovenski odbojkarji so tokrat zašli v izredno slab dan. Delno opravičilo lahko iščemo v tem, da so i-grali v nekoliko neobičajni zgodnji uri in dejstvu, da so nastopili okrnjeni. Ne glede na to pa je bilo pričakovati nekoliko večji odpor z nasprotnikom, ki ni pokazal prav nič posebnega. V tretjem nizu so naši fantje le zaigrali nekoliko bolj zbrano in prizadevno, kar jim je omogočilo dokaj prepričljivo zmago. To pa je bilo občutno premalo, da bi spreobrnili potek srečanja. G. F. Kolesarska dirka za trofejo ZSŠDI, ki jo je organizirala Adria, je v Lonjerju še vedno predmet pogovorov. Na sliki: tekmovalci med vožnjo po barkovljanskem nabrežju, kjer je bil tudi uradni start dirke PARIZ — Nizozemec Gerrie Kne-temaim je osvojil prvo mesto r prologu kolesarske dirke Park • Nica. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linfle) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN»; V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. marca 1980 Oglasi Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozojia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besed®-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druail' 4« v Italiji pri SPI. .1 i član Italijanski Izdajaj ^ZTT zveze časopisnih| Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj iTrst založnikom FIEG POTEK PRIMARNIH VOLITEV ZA IZBIRO KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE KENNEDY JE USPEL V MASSACHUSETTSU Med republikanci nepričakovan dvojni uspeh Johna Andersona iz Illinoisa BOSTON — Kennedy - Carter 1:1 — tak je rezultat včerajšnjih dvojnih primarnih volitev za «nomina-tion» v ameriški demokratski stranki. Ted Kennedy je prepričljivo zmagal v rojstnem Massachusettsu, Jimmy Carter pa prav tako prepričljivo v bližnjem Vermontu. Izbor v Massachusettsu je imel gotovo večjo politične težo. Najmlajši od bratov Kennedy je moral pred »svojimi* volivci z velikim uspehom dokazati, da lahko še meri na izvolitev za predstavnika demokratske stranke, ki se bo novembra potegoval s predstavni kom republikancev za predsedniško mesto. Ted Kenn.edy je v tem uspel. Dobil je 66 odstotkov glasov, medtem ko je za Carterja glasovalo 29 odstotkov pripadnikov demokratske stranke. To je bila obenem tudi prva njegova zmaga na vseh dosedanjih primarnih volitvah, s katero si je priboril 77 delegatov, ki bodo 13. avgusta volili zanj na konvenciji demokratov v New Yor-ku. Preostalih 44 delegatov si jt zagotovil Carter. Slika primarnih volitev v Vermontu je bila povsem drugačna. Tu je prejel Carter 69 odstotkov glasov, Kennedv pa le 26: iz te države pa bo odpotovalo na konvencijo v New York skupno le 12 delegatov. Ted Kennedy je bil očitno zelo zadovoljen nad izidom volitev v Massachusettsu. Po proglasitvi rezultatov je takoj sklical zborovanje za svoje pristaše v generalnem štabu v »Boston Hotelu*, med katerim sploh ni omenil poraza v Vermontu. Pač pa se je ponovne znesel nad predsednika Carterja ter odločno napadel njegovo notranjo ekonomsko in energetske politiko, ki »rojeva* vedno večjo inflacijo (letos naj bi dosegla 18 odstotkov) in brezposelnost (po nekaterih izračunih naj bi ostalo prihodnje leto nad poldrugi milijon Američanov brez zaposlitve). Ken-nedy tudi ni zamudil priložnosti, da ostro napade Carterja zaradi zadržanje ameriškega predstavnika v varnostnem svetu OZN. ko je glasoval proti izraelskim naseljem na zasedenih ozemljih na Bližnjem vzhodu. Carter, ki je ponovno vodil vo- Anderson, član zvezne države Illinois v ameriškem kongresu. V Vermontu je po vrsti premagal Reagana in Busha, v Massachusett su pa je bil Bush nekoliko boljši od Reagana. Po mnenju izvedencev Anderson nima večjih možnosti za »nomination*. Pogorel naj bi med primarnimi volitvami na Jugu, kjer ima glavno besedo Reagan. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil Anderson prvi, ki je svoj-čas zahteval Nixonov odstop z mesta predsednika ZDA. (šč) NEW DELHI — Pri Ranaghatu, kakih llo kilometrov od Kalkute je pri trčenju avtobusa v drevo izgubilo življenje 36 oseb, 40 pa je bilo ranjenih. NA OSNOVI IZPOPOLNJENEGA DRŽAVNEGA ZAKONA Zaskrbljenost v Kanalski dolini zaradi vesti o «naravnem parku» Prebivalstvo se čuti ogroženo v svojih tisočletnih pravicah - Stališče predsednika trbiške gorske skupnosti Edward Kennedy praznuje zmago v Massachusettsu (Telefoto AP) TRBIŽ — Prebivalstvo Kanalske doline je zaskrbljeno zaradi čedalje vztrajnejših vesti, da namerava država proglasiti njih področje za naravni park, s čimer grozi nevarnost, da izgubijo dosedanje starodavne pravice in da se onemogoči vsak normalen gospodarski razvoj področja. Celotno vprašanje je zelo zapleteno in ga je treba osvetliti iz raznih zornih kotov. Že lani je vlada sestavila prvi, letos januarja pa izpopolnjeni zakonski osnutek: «Splošna normativa o nacionalnih parkih in drugih pri-rodnih rezervatih*. V tem osnutku je v členu sedemnajst predvideno, da bodo v štirih letih po objavi o-menjenega zakona ustanovili osem novih naravnih parkov: Primorske (marittime) Alpe, Belunski Dolomi niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiniirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiutiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiniimiimiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUD POLITIČNI SPODRSLJAJ CARTERJEVE ADMINISTRACIJE Glasovanje ZDA v varnostnem svetu je bila le «napaka in nesporazum» Ameriški umik ni prepričal Tel Aviva, arabske države pa so ga že obsodile WASHINGTON — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče »sprejema vso odgovornost*, za «napako* ZDA, ki je v soboto v varnostnem svetu OZN glasovala za resolucijo, ki obsoja izraelsko naseljevanje za sedenega arabskega ozemlja zahodno od reke Jordana, vključno z vzhodnim, arabskim delo Jeruzalema. Glasnik State departmenta Hod-ding Carter je pristavil, da je treba vzroke ameriškega glasovanja iskati v nesporazumu in dejstvu, da ameriški veleposlanik v OZN Donald McHenry, ni dobil v roke napotkov, ki mu jih je poslala Bela hiša. Ameriška opravičila pa za sedaj niso uspela odpraviti hudega spodrsljaja Carterjeve administracije. ki ga je predsednik s svojim tol-li’no kampanjo v obeh državah kar | mačenjem, da je bilo vse le «na-iz Bele hiše, je včeraj le čestital r'a]ra Kennedyju za zmago ter se zahva lil članom svojega volilnega urada. Velika presenečenja so včeraj prišla iz republikanskega tabora. Tako v Vermontu kot v Massachu settsu je namreč med republikanci paka in nesporazum*, še povečal, preokret je namreč še bolj razburil duhove kot samo glasovanje. Po glasovanju je telavivska vlada na svoji izredni seji izjavila, da ameriška podpora resoluciji varnostnega sveta «zbuja ogorčenje iti zmagal doslej skoraj »neznani* John - proteste izraelskega ljudstva*. Zah- jtevo po odstranitvi židovskih naselij , na zasedenih arabskih ozemljih pa j je zavrnila, češ da ima Izrael «ne | odtujljivo pravico naseljevanje zero-11 je Izraela (svetopisemskega), kar l sodi k integralnemu delu izraelske državne varnosti*. Glede Jeruzalema pa televivska vlada ponavlja staro stališče, da je «mesto pod popolno suverenostjo Izraela* in da je »naša večna prestolnica*, ^denh Orteriev preokret pa Be-ginovo vlado ne prepričuje. V vladnih krogih celo trdijo, da se je Carter «premislil», zaradi izključno notranjepolitičnih razlogov v zvezi z volitvami Ameriški Židje so namreč sprožili pravo žolčno kampanjo proti predsedniku, ki jo je že s pridom uporabil njegov tekmec se nator Kennedy. Na sedežu OZN pa se ni še polegel šok, ki ga je povzročil Carter s svojim nepričakovanim umikom Najbolj nezadovoljne so povsem razuml-ivo arabske države. Arabska liga je objavila dolgo sporočilo, v katerem med drugim poudarja, da je Carterjev sklep povzro čil zaprepadenost med vsemi državami in narodi, ki so ameriško glasovanje v varnostnem svetu pozdravili, kot pristop ZDA pravičnim stališčem za reševanje bližnje-vzhodne krize. Schmidt pri Carterju WASHINGTON - Kancler Zvezne republike Nemčije Helmut Schmidt je včeraj pričel uradne pogovore z ameriškim predsednikom Carterjem. Skupna strategija in bodoči odnosi do Sovjetske zveze so bili poleg ključnih gospodarskih problemov sveta glavne točke njunih pogovorov. V ameriških političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo skrbno prikrili a-meriško-nemška odstopanja glede Carterjevih pobud za reševanje afganistanske krize. Schmidt bo torej uradno podprl in pohvalil predvsem »ameriško trezno zadržanje do iranske krize*, glede Afganistana pa do baje ponovil uradno stališče ob Vanceovem obisku v ZRN. Bonske vladne kroge najbolj skrbi problem moskovskih o-limpijskih iger, saj smatrajo Carterjevo zahtevo kot neučinkovito, a se bojijo, da bo prav oa tej točki Carter najbolj vztrajal. Cyrus Vanče Ameriško izmikanje je povzročilo tudi hudo negodovanje v Egiptu. Zunanji minister Butros _rali je pozval ameriškega veleposlanika, naj mu priskrbi vsa Carterjeva pojas- nila. Glasnik zunanjega ministrstva pa je izjavil, da njegova država smatra glasovanje v varnostnem svetu »kot politično in moralno obvezo*. Neobičajno ravnanje Carterjeve administracije v varnostnem svetu je že sprožilo plaz ugibanj v ameriških političnih krogih in v tisku. V «napako» verujejo le redki, saj bi bila nedopustna, bolj se utrjuje prepričanje, da je ameriška diplomacija «napravila daljši korak od noge* in se je morala po sili razmer, protesti Tel Aviva in ameriških židovskih krogov, nečastno u-makniti. (voc) RIM — Ciprski predsednik Ky-prianou je pozval Italijo, Francijo in Veliko Britanijo, naj pritiskajo na Turčijo, da nadaljuje s pogovori o Cipru, ki jih je prekinila lansko leto spomladi. To je povedal ciprski zunanji minister Rolandis med tiskovno konferenco v Rimu, kjer je tudi poudaril, da je bil Kyprianoujev obisk v teh treh državah (končal se je včeraj v Italiji) nadvse uspešen, ker so povsod pozitivno sprejeli stališča ciprske vlade. NEPRIČAKOVANA IZJAVA TOŽILCA MICHELE SIND0NA NI BIL UGRABLJEN Prostovoljno je odšel na Dunaj - FBI ima trdne dokaze NEW YORK — «Micheie Sindona ni bil ugrabljen*. Vest je kot strela z jasnega treščila včeraj na proces zaradi stečaja Sindonove Franklin bank ki poteka te ani v New Yorku, zveznemu sodišču pa jo je sporočil sam javni tožilec John Kennev, ki je tudi dodal, da ima o tem jasne in neizpodbitne dokaze. »Sindona je 2. avgusta lani prostovoljno zapustil New York z letalom družbe TWA ter prispel na Dunaj*, je dejal Kenney, «da bi se izognil procesu zaradi stečaja svoje banke, ki je bil najavljen za 10. septembra.* Z Dunaja se je nato 11. ali 12 oktobra preselil _v Mtin-ehen (vedno z letalom TWA), od koder je odpotoval v Frankfurt, iz Frankfurta pa se je 13. oktobra vrnil v New York. Po besedah javnega tožilca naj bi se italijansko -ameriški bančnik vrnil v ZDA, ker so v Italiji 9. oktobra aretirali Ro-saria Spatolo, domnevnega mafijca, ki je prinašal enemu od Sir,-donovih italijanskih odvetnikov sporočilo njegovih »ugrabiteljev*. In dokazi? Ko se je 13. oktobra Sindona vr- ZARADI TRMASTEGA BOJKOTA ZASTOPNIKOV MSJ Predsednik preiskovalne komisije o «zadevi Moro včeraj odstopil Biasinijevi so sledile ostavke predstavnikov skoraj vseh strank, s čimer je komisija dejansko razpuščena RIM — Kot vse kaze, bo moral parlament popolnoma obnoviti sestavo skupščinske preiskovalne komisije, ki ji je bil poveril nalogo, da razišče okoliščine Morovega umora in na splošno pojav političnega terorizma v Italiji. Po dokajšnjem obotavljanju je namreč včeraj njen predsednik, republikanec Oddo Bia-sini, sporočil predsednikoma poslanske zbornice Jottijevi in senata Fan-faniju svoj odstop. K temu ga je prisililo dejstvo, da komisija že nekaj časa ni mogla delcvati, zaradi spora med zastopnikoma MSI in so-. Biasini spon ča ostavko. Predsed- nil v New York, je na newyorškem letališču podpisal prijavo za vstop v državo z lažnim imenom Josepn Bonamico Ta prijave, je padla v roke ameriški policiji FBI, ki je odkrila na njej Sindonove prstne odtise, z druge strani pa tudi podpis ustreza pisavi bančnika. Zagovornik Sindone Marvin Fran-kel je ostal ob izjavah javnega tožilca kot pribit. Odrekel se je vsaki obrambi ob navedenem argumentu; dejal je- le, da je treba podčrtati »prostovoljni povratek Sindone v ZDA*, nakar so sodno o-bravnavo odložili. Po tem nepredvidenem preokre tu se bo proces proti Sindoni še razširil. Bančnika bodo verjetno obtožili tudi prikrivanja resnice v zvezi z njegovo domnevno »ugra-bitvijo*. njegovo izginotje pa naj bi bilo dokaz, da se je hotel izogniti sojenju. Po včerajšnjih dogodkih se bo proces zapletel in zavlekel. Zadnje tožilčeve izjave pa vsekakor potrjujejo, da so imeli prav tisti, ki so že od vsega začetka podvomili v Sindonovo «ugrabitev», ki ni bila nikoli dokazana, (šč) Po šestili dneh spet na prostosti •iiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiifiiMiiiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiH IZRAELCI PROTI CARTERJU ■ ^reti 1980 19*2? .iCcHetlovatod iiaiiP Mtthout (juent s Preklicni i rt A Ššbissi tbc Prmiztd Und iudtn nhr. Pred ameriškim veleposlaništvom v Tel Avivu so zagovorniki židovskih naselij s stirali zaradi glasovanja ZDA. t varnostnem svet« Udiispareuli prote-(Teletotu AP) cialističnim predstavnikom Mancinijem. Parlamentarec PSI Giacomo Mancini je že od časa prvih polemik o metodah za zatiranje terorizma znan nasprotnik uporabe zgolj strogih represivnih ukrepov, za časa Morovega ujetništva je pa bil zagovornik pogajanj, oziroma iskanja vseh mogoči poti, ki bi odprle vsaj kanček upanja, da bi mogle rdeče brigade izpustiti Mora živega. V splošnem se, v živi debati v političnih in pravnih krogih o najprimernejših sredstvih za odpravo terorističnega nasilja, Mancini prišteva med «ga-rantiste*. ki nasprotujejo zaostrovanju policijskih ukrepov. Ta svoja stališča zagovarja povsem javno in po njih usklajuje tudi dejanja. Decembra lani je na-primer obiskal v zaporu Franca Piperna, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu Morove telesne straže in uboju tedanjega predsednika KD. Za vstop v kaznilnico se je poslužil dovolilnice, ki mu jo je izročil Pipemov pravni zagovornik kot Svojemu namestniku Mancini, ki je sicer sam odvetnik, pa je pozneje zanikal, da bi kakorkoli pravno zastopal Piperna. Zastopnika MSI v parlamentarni preiskovalni komisiji sta ob tem zagnala krik in vik in zahtevala izključitev Mancinija iz komisije. Ker se pa ostalim članom zadržanje socialističnega poslanca ni zdelo nezdružljivo z njegovo vlogo v komisiji, se misovca nista zadnjih nekaj tednov udeleževala sej in v bistvu onemogočila njeno delovanje. V pismu predsednikoma parlamentarnih skupščin zato Biasini utemeljuje svojo ostavko ravno s trmastim ravnanjem misovcev in izraža prepričanje, da bo njegova odločitev omogočila prebroditev zastoja, ki ograža prestiž parlamenta. Na včerajšnji opoldanski seji je zato podpredsednik preiskovalne komisije samo prebral članom predsedstva drugo pismo, s katerim, jim stvo, ožji vodilni organ, se bo sestal tudi danes zjutraj, nekaj pred začetkom plenarnega zasedanja komisije, da prouči možne rešitve. Zdi se pa, da ne bodo mogli storiti nič drugega, kot sprejeti na znanje, da LATINA — Šest dni po ugrabitvi so ugrabitelji izpustili demokrščan-skega svetovalca v občinskem svetu Latine Giannija Antonia Puglie-seja. Ugrabljenca so včeraj zarana našli privezanega in omamljenega ob neki jami nedaleč od ceste, ki pelje ob reki Amaseno. Dva voznika tovornjakov sta mu nudila pomoč ter ga prepeljala v bolnišnico, kjer je bil na razpolago sodnim o-blastem in karabinjerjem. Po šoku se je že nekoliko opomogel, družina pa je sporočila, da ni p’ačala u-grabiteljem niti lire odkupnine za ' njegovo izpustitev. Fkiglieseja so ugrabili 28. febru arja zvečer. Preiskovalci so takoj izključili možnost ugrabitve zaradi izplačila večje vsote denarja (njegova družina ni premožna); domnevali so, dd so Puglieseja ugrabili ti, Trbiške Alpe, Padska delta, Si billinsky> pogorje, Pollino, Etna in Gennargentu. Parke bodo ustano vili z dekretom predsednika repu blike na osnovi predloga ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ob pre hodnem sklepu ministrskega sveta, ki se bo posvetoval z državnim svetom in z deželami z običajnim statutom, oziroma ob soglasju z deželami s posebnim statutom. V našem primeru mora torej obstajat: soglasje dežele Furlanije - Julijske krajine glede ustanovitve naravnega parka na področju trbiških Alp, kar nudi določeno jamstvo, ali vsaj večjo možnost, da prizadeto prebivalstvo učinkoviteje brani svoje interese. Zakonski predlog v ostalih členih predvideva ustanovitev vsedržavnega sveta za zaščito naravnega bogastva, v katerem bo 27 članov predstavnikov zainteresiranih ministrstev, dežel, gorskih skupnosti in raznih specializiranih znanstvenih ter družbenih organizacij in združenj. Parke bo upravljala posebna ustanova, ki bo imela javno pravni značaj in ki bo pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednika in upravni svet bo z dekretom imenoval minister tako, da bo upravni svet sestavljen takole: tretjina članov iz predstavništev ministrstev, tretjina predstavnikov deželnih in krajevnih uprav in tretjina predstavnikov specializiranih in strokovnih organizacij in združenj. Na celotnem področju naravnega parka bodo veljale zelo ostre omejitve in prepovedi lova, odpiranja rudnikov, reklamnih dejavnosti in celo prižganja ognja na odprtem. Predvidene so štiri stopnje zaščite, od najostrejše s prepovedjo praktično vsake dejavnosti, pa do cone D, kjer se bo lahko še nekaj naredilo. Na vsak način pa bo vsaka dejavnost omejena in podvržena ne samo običajnim omejitvam temveč še posebnemu dovoljenju u-stanove. Ni treba še posebej omenjati, da bo ustanova lahko raz-laščala in da bo skratka imela resnično oblast nad celotnim področjem. Vendar pa je zanimiv tudi člen 18, ki pravi, da bo ustanova lahko sprožila razne pobude, ki jih bo koordinirala z gorskimi skupnostmi, da bi okrepila gospodarski in socialni razvoj skupnosti, živečih na področju parka. Zakon predvideva sestavo večletnih gospodarsko - socialnih načrtov, ki jih bo odobrilo ministrstva v soglasju z deželami, vendar ob predhodnem obveznem mnenju nacionalnega sveta za zaščito naravnega bogastva. Za kršitelje so predvidene visoke denarne globe in kazni od 50 tisoč lir pa do nekaj milijonov, vse do zapornih kazni do šest mesecev. Prizadeti prebivalci so spričo teh grozečih in nevarnih določil upravičeno zaskrbljeni in so se zato že večkrat zbrali na raznih skupščinah. S celotno problematiko pa si seveda najbolj intenzivno ukvarja pristojna gorska skupnost, katere predsednik Leonardo Fornaliosco pravi, da so dosedaj domačini, lovci, ribiči in vsi ostali ohranili n.iih dolino neoskrunjeno. Predvsem pa podčrtuje nevarnost, da bi izgubili tradicionalne pravice, ki so sedaj omogočale dobršnemu delu prebival cev Kanalske doline ostati na svoji zemlji. Te pravice trajajo že skoro soč let, saj so bile ustanovljene ' 1009 in predvidevajo »pravico » dečega se dimnika*, kar pravico do določene količine 1 vsako družino) drva za kurjavo, -sa za hiše in nekatere druge P vice kot so pašnja, stelja 1 ' Okrog osemsto družin je neP°*I no zainteresiranih pri teh staroda nih pravicah. Družine povečini same sekajo, skrbe za živino *• Ta gospodarska osnova je prepre la razpršitev prebivalstva, ®a no za vsa gorska področja. Žara tega je predsednik Fornabosco ‘ podčrtal, da eventuelni naravni p» sme pomeniti nap®fl. nikakor ne amc ....... .. na pridobljene in večkrat . pravice. Pri tem omenja tudi n rodnostno sestavo tega podr0®j7 kjer žive Slovenci, ki bi bili se da tudi narodnostno ogroženi. Krajevni upravitelji so se ses li v Trbižu ob prisotnosti dež*“*i ga odbornika za kmetijstvo D® ba in sprejeli soglasno stališč®-, ,j se ne bodo vnaprej načelno proti naravnemu parku, ker hoc J najprej z deželo in državo vse aspekte tega vprašanja. Ho® •. tudi preučiti položaj v drugih it janskih naravnih parkih in se sp^ znati z vsemi podrobnostmi. V Žabnicah smo se razgovarja domačinom, bivšim občinskim s tovalcem Hanzijem Mosičem, ki 'f zaskrbljen predvsem za gozdne P vice, kot seveda tudi za vse.05 le že skoro tisoč let obstajajoč® seske pravice. Mosič je mnenja- . je treba te pravice v celoti zas® in da gre vjconkretnem primeroi zlasti za interes slovenskih Pr® valcev, ki so kljub hudemu P1"1 vzdržali toliko časa na svojih d oj” vih. Zaradi tega je nekoliko sK F tičen in pravi, da domačini dvo®U/ na vsak način pa se hočejo čati, kako je s celotno stvarjo se bodo potem odločili. Slovenci tržaške pokrajine mo zelo slabe izkušnje z zakoni ^ naravnih rezervatih, ker smo s® praksi konkretno prepričali, da e pri tem prepogosto za abstraktne terese, morda tudi za dobrona®®*® interese ekologov, r.a vsak način da se zelo rado pozablja na U11®. tem, kakšen je konkreten primer ertovanja naravnega parka v . nalski dolini brez poglobitve aspektov ne moremo dati dokon ocene. Lahko pa rečemo, da sta . skrbljenost, pa tudi nezaupanje. P zadetih prebivalcev, povsem UP-vičena. Orisani zakon je nedvo® centralističen, krajevne uprav®- P celo dežela, imajo podrejeno vK* Odločilna vprašanja rešuje n® ^ birokracija in končno besedo b° mela iz Rima imenovana ustano* ‘ Omejitve so zelo hude in v n®v .. nosti so tisočletne pravice, ki s° s„ čini domačinov omogočile, da . vztrajali na svoji zemlji. Na vS način je treba vse te aspekte s ^ kovno poglobiti. Pri vsem te® sme biti domače prebivalstvo tisnjeno v kot, ker je resnično ^ snovno dejstvo, ki ga je P°u<5n(>. predsednik krajevne gorske skuP. sti, da so domačini ohranili S°z ve in prirodno okolie in da so ®Y ni tudi resnično jamstvo za P hodnost. . BOGO SAMSA se preiskovalna komisija o zadevi zaredi njegovega ostrega nasproto-Moro in pojavu terorizma razpušča, vanj3 črnim gradnjam (nekaj jih ln da bo treba imenovati novo. Bia- Je dal porušiti). Ugrabljenec je vče _: — J 3 _ _ .. .] _ * v 1 t\/\f TA AAmnATtA TY% 1 a! ia sinijevemu odstopu so namreč že včeraj sledile ostavke obeh zastopnikov MSI, predstavnikov KD in liberalca Biondija. Komunistični in socialistični člani komisije se se sestali posebej sinoči in napovedujejo, da bodo na današnji seji uradno odstopili tudi oni. Želeti je torej samo, da parlament čimprej imenuje novo preiskovalno komisijo, ki naj prispeva brez novih zamud k razčiščenju še vedno precejšnjih dvomov o okol-nostih in ozadju tragičnih dogodkov italijanskega družbenega življenja. (Iv) Giscard d* Estaing nadaljuje turnejo po državah Zaliva ABU DABT — Francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing je včeraj prispel v Abu Dabi, na uradni obisk v Združene arabske emirate, To je že četrta država, ki jo obišče na svoji turneji po državah Perzijskega zaliva. Medtem pa so v Dohi objavil skupen francosko-katarski komunike, ki v grobem ponavlja Giscardove izjave v Kuvajtu in Bahreinu o pravici do »samoodločbe* Palestincev in zahtevi po umiku Izraela iz zasedenih ozemelj ter obsoja sovjetsko vojaško akcijo v Afganistanu. Poleg izključno zunanjepolitičnih problemov omenja komunike potrebo po poglabljanju dialoga med arabskim svetom in Evropsko gospodarsko skupnostjo. raj potrdil te domneve. Dejal je, da so mu med jetništvom ugrabitelji grozili in zabičali, naj spremeni svoje poglede do nezakonitih gradenj, sicer se bodo kmalu spet oglasili. Ljubljančan umrl v Varšavi VARŠAVA — V varšavski bolnišnici je včeraj podlegel poškodbam Franc Kolar, delavec ljubljanskega Intereksporta. V noči od ponedeljka na torek je skočil iz hotelske sobe v petem nadstropju, ko je v hotelu izbruhnil požar. Franc Kolar je predvčerajšnjim službeno dopotoval v Varšavo na pogajanja s poslovnimi partnerji o sklepu del na hotelu, ki ga v Varšavi gradi ljubljanski IMOS. (dd) Bodo Saharova izključili iz Akademije znanosti? MOSKVA — Andreja Saharova, voditelja sovjetskih oporečnikov, ki so ga pred nekaj meseci tamkajšnje o-blasti prisilile na hišni pripor v mestu Gorkij, bodo po vsej verjetnosti izključili iz Sovjetske akademije znanosti in umetnosti. Tako sklepajo zahodni opazovalci v Moskvi, potem ko so zvedeli, da Saharovu niso dovolili udeležbe na vsakoletnem kongresu Akademije znanosti, ki se je začel včerai. Saharov je zaprosil za udeležbo, ki so po mu jo odklonili, češ, «da ga ni bilo v Moskvi*. o 'č a. > •N O O) u £ o •o o 0 ■> p a >(A 1 O ‘o o •V o o ■o < ■O o □ £ ‘N TJ .2. c o o o o o c -O s o a. H 0 1 Polica «4R»: z leti se pomladi Od nekdai dober zaveznik a. ..obilista MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike. FRANSI2A 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč. EVIDENČNE TABLICE- GO - TS 4> Vi O C "O a> > Tip FISKALNE KM nad 18' Police do 10 10-12 12-14 14-18 4R 63900 95200 101000 133600 170000 Bonus Malus 82283 122622 130005 172056 218922 Lloyd Adriatico V POLICA AVTO Poiščite v rubriki »PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja