MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo lo uprava: Maribor, Aleksandrova eaata it. 13 , Taloton 3440 in 34SS laha;a razen nadalje in praznikov vaak dan ob 10. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen na dom 13 Din i Oglasi po esnlku i Oglasa sprajema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani « Poitnl čekovni račun it. 11.409
JUTRA
99
Rešitev iz temne sedanjosti
je samo v optimizmu
Trezne besede treznega državnika.
Težka in pereča vprašanja sedanjosti ne vznemirjajo samo neinformiranih ši-£°®ih ljudskih množic, ampak tudi veli-Politike iti državnike, saj leži prav na Puhovih ramenih vsa peza usodne odgovornosti. Dočim pa vidijo mase skoraj iz-djučno samo temne strani, vidijo politiki 111 državniki vendar tudi nekaj svetlih s«ani današnjega svetovnega položaja, oznanjujočih lepe jutro po temotni noči.
™ed tistimi bistrimi duhovi, ki se dobro Zavedajo vseh pretečih nevarnosti, pa so »ljub temu še optimisti, je tudi bivši fran-c°ski ministrski predsednik Painleve, ki Je dni izrekel nekaj globokih misli o Najtežjih in najaktualnejših vprašanjih. l® misli so tako globoke in resnične, da si jih moral prečitati vsakdo, kdor ho-ce govoriti in sklepati o sedanjosti.
Temen in težak oblak leži nad svetom Pravi Painleve — ta oblak je vojna Psihoza. Na Daljnem vzhodu grme topo-Vl in politični auguri oznanjajo neizbežno razširjenje konflikta na Evropo in ves Svet. Spori zaradi reparacij so pripravili Povsod ugodna tla za temne bojazni in Vesti. Ali je pa res, da je neizogibna voj-že pred našimi vrati? Ne, ni res, da hi prav kitajsko-japonski konflikt bil od ®sode določen za začetek novega svetovnega klanja. Položaj je že sam po sebi dovoli žalosten in ni treba, da bi ga še mi sami s svo‘iml temnimi mislimi slabšali. Kar se Evrope tiče, je njena »ura iroze« §e zelo daleč. Kljub temu pa še 'mdno ni izključena. Ideja vojne je zopet dobila prostora v naši vsakdanji sredini, ceprav jo je bilo pred leti človeštvo slo-Vesno pokopalo. Da pomeni resnično is-in močno prizadevanje doseči ^oližanje in pobratenje narodov veliko
,elo> ne dvomi nihče, če pa bi se to pri- _______________________~	________
^devanje kljub vsej veri v uspeh neke- lični. Čeprav so noči v Šanghaju temne, dne končalo z neuspehom, potem bi "a nova svetovna vojna zares neizbež-a- Vsakdo izmed nas pa ve, da bi potonila smrt sedanje zapadne civilizacije.
Polžnost vseh preudarnih ljudi je to-ej> z vsemi gredstvi pomiriti sedanjo ervoznost kolikor je pač mogoče. To ni aiho dolžnost človekoljubja, ampak tudi sa!Joved praktičnega življenja. Iz nemira ® nikoli ne rodi bagostanje. Nezaupanje avlra notranjo aktivnost in ruši gospo-3rske zveze. Omejitev prometa pa vodi 0 obubožanja, brezposelnosti, oslabitve amte, bega kapitala itd. Od bede zagre-
njeni postanejo ljudje in narodi še bolj nezaupljivi in medsebojno ljubosumni. Tako povzroča nezaupanje zlo, zlo pa zopet še večje nezaupanje. To je strašen peklenski krog, rastoč iz svoje lastne notranje usodnosti. Iz vsega tega sledi, da bi se doseglo izboljšanje takoj, čim bi izginilo mednarodno nezaupanje ali bi se vsaj zmanjšalo.	j
Na katero silo pa naj se naslonimo, če hočemo svetu vrniti ravnotežje? Skeptiki doživljajo svoje najlepše dni. S kakšno zlobo kažejo samo na zvezo meji ki-tajsko-japonskimi boji in razorožitveno konferenco! Kaj je nastalo iz Kelloggo-vega pakta! pravijo. In tudi Zveza narodov jim je samo slaboten fantom, ki ga bodo dogodki sami razbili. Če bi bilo vse to res, potem bi bili izgledi v bodočnost strahovito črni. Zrušenju Društva narodov bi zares sledila usodna in brezglava zmeda. Toda neglede na to, da Društvo narodov res ni še tisto, kar si želimo, da bi bilo, moramo pri presojanju njegovega dela vendar upoštevati vse težkoče, s katerimi se mora boriti in dolžnosti, ki ga še čakajo. Na Evropo samo se ni moglo omejiti. Ko sta pristopili Japonska in Kitajska, jc Društvo narodov vedelo, da predstavlja prva aktivnost, druga pa anarhijo, zato jc tudi vedelo, da se pripravlja na Daljnem vzhodu težak konflikt. Kljub temu sta bili sprejeti tudi ti dve državi v Društvo narodov.
Vsak pameten človek mora obžalovati, da Društvo narodov še ni razrešilo tega konflikta. Mogoče je tudi označevati njegovo delo z »obžalovanja vredno slabostjo« in »previdno rezervo«, nemogoče pa je spravljati dogodke v Evropi v zvezo z onim, kar se dogaja na drugem koncu sveta. Vzroki in pogoji so preveč raz-
moramo mi ohraniti jasen pogled in ne sniemo spravljati z njimi v zvezo raz-orožitvenlh prizadevanj. Z razorožitvijo bomo Društvu narodov zopet vrnili avtoriteto. V Ženevi so bili sicer predloženi dokaj nasprotujoči si razorožitveni predlogi, toda želja po pozitivnem uspehu je splošna in če se odstranijo zunanja nesoglasja, bo jedro rodilo kmalu zdrave sadove. Že odprava najbolj nehumanih napadalnih sredstev bi pomenila velik uspeh in novo upanje optimistov. Bila bi prvi korak do lepše bodočnosti, v katero moramo verjeti.
Profitašistični atentat pri Nici
Nezainteresiran delavec pre
[NlCA, 23. februarja. V Rochillonu pri J?' je opazil včeraj neki z dela se vra-k>Či delavec, da se skozi okno kleti oj® stanovanjske hiše vali gost dim. k , el je naglo v klet, da bi pogledal. j,a:Is® je Zgodilo, in našel v nekem sodu £.°i- iz katerega se je kadilo, tleč 6i'aveč je zavoj pograbil in ga odsek na dvorišče, kjer je že čez nekaj p, l,nd s strahovitim pokom eksolodhal
Ek
kSPlozlja je bila tako silna, da so v
REČIL STR POVITO NESREČO.
okolici popokale vse šipe v oknih.
Ker stanujejo v omenjeni hiši številne italijanske družine, ki so organizirane pri fašistih, je politična policija mnenja, da so'zavoj z bombo položili v klet pro-tifašisti; Samo naglo postopanje nezainteresiranega delavca, ki bi bil lahko sam poplačal svojo hrabrost z življenjem, je preprečilo strahovito nesrečo, ki bi bila nastala, če bi bila bomba eksplodirala v kleti, kamor je bila položena.
DESETI NEMEC BREZ POSLA oERLjN, 23. februarja. Število brez Se,nih je v prvi polovici februarja na-aa«o za iftdallnllh 58.000 In znaša seji”1 6.071.000. Višek bo brezposelnost do-nafbrže koncem tega meseca, ko ° V Nemčiji najmanl 6,250 000 liudl brez ti i«Uzka in kruha. Tedaj bo vsak dese-41 Nemec brez posla.
REDEN PROMET S SPLITOM.
ZAGREB, 23. februarja. Na liškem odseku proge Zagreb—Split je bilo te dni zaposlenih preko 1000 delavcev z odstranjevanjem snega. Delali so noč in dan in progo tako očistili, da je snoči lahko odšel prvi vlak v Split, danes pa se je, vzpostavil redni promet.
Japonska ofenziva se je zlomila
JAPONCI NISO DOSEGLI NOBENEGA POMEMBNEJŠEGA USPEHA. USPEŠNI KITAJSKI PROTINAPADI. RAZBURJENJE IN PRESENEČENJE V TOKIU.
DOVAŽANJE NOVIH CET.
ŠANGHAJ, 23. februarja. Japonska ofenziva je bila včeraj pozno zvečer na vsej fronti med Čapejem in Vusungom zaustavljena. V okolici severnega kolodvora v Čapeju so nasprotno Kitajci nekoliko napredovali. Njihova artilerija je napravila v japonskih postojankah ogrom no škodo. Kitajci osredotočujejo vse svoje bombardiranje na zadnje japonske linije in preprečujejo tako dohod rezerv in ojačen]. Nasprotno bombardirajo Japonci najbolj srdito kitajske položaje pri Čapeju, toda brez večjega uspeha.
ŠANGHAJ, 23. februarja. Kitajci so zasedli vusungški zaliv in prišli japonskemu desnemu krilu za hrbet. Japonci so se na tem frontnem delu morali umakniti in so Kitajci zopet pridobili nekaj izgubljenih postojank.
ŠANGHAJ, 23. februarja. Včeraj so se ves dan bili srditi boji za posest Kjang-vana. Japonci so kraj sicer že predvčerajšnjim osvojili, a so se morali zopet umakniti. Obdržali so se samo v manjšem delu predmestja. Kitajci so jim vedno sproti vzeli, kar so si s silnimi napori osvojili. V mednarodnih vojaških krogih se zatrjuje, da je bila japonska ofenziva plod velike nepremišljenosti. Japonci za tako akcijo še niso Imeli dovolj čet. Njihovo podcenjevanje Kitajcev se je bridko maščevalo. Zdi se, da so to tudi že sami uvideli in kakor se zatrjuje, je vrhovni poveljnik general Ujeda zaprosil v Tokiu za nove čete, baje za celo divizijo.
ŠANGHAJ, 23. februarja. Položaj na fronti je kljub vsem japonskim napadom skoraj docela nespremenjen. Kitajci dovažajo neprestano municijo in nove čete ter se, kakor doznavamo, pripravljajo na protiofenzivo. Zdi se, da hoče general Čang predreti japonsko fronto še preden dospejo nova ojačenja iz Tokia.
Življenje v tujih koncesijah poteka normalno, . le trgovina slino zastaja, posebno ker so banke ustavile skoraj vsa izplačila. Posebno kitajski trgovci, ki so poslovali skoraj izključno preko bank, so v hudi stiski.
ŠANGHAJ, 23. februarja. Vedno bolj postaja jasno, da so bili japonski računi glede kitajske odporne moči napačni. Doslej niso Japonci nikjer dosegli pomembnejšega uspeha.
Sedaj so pa pričeli tudi Kitajci z vso naglico koncentrirati svoje čete, posebno elitne rezerve. Danes je prispela na bojišče 80. kitajska pehotna divizija, ki se splošno smatra za eno izmed najboljših bojnih formacij nankinške vlade in telesno gardo maršala Čanghajška.
Ponoči so se morali Japonci pred kitajsko premočjo umakniti iz mnogih svojih že utrjenih postojank. Konkjuški park, za katerega so se že več dni bili krvavi boji, je zopet v posesti Kitajcev. Tudi iz Kjangvana, kjer so bili Japonci že od predvčerajšnjim, so se morali umakniti. Japonska premoč so samo njihova velika in moderno opremljena bojna letala, dočim so kitajska že bolj zastarela.
Včeraj so japonska letala preletela Šanghaj in fronto ter bombardirala 16 km oddaljeno kitajsko letališče. Več bomb je padlo na hangarje in uničilo 10 letal, kar pomeni za Kitajce težko izgubo. Japonci sami so pri tem izgubili le tri letala.
TOKIO, 23. februarja. V japonski prestolnici je nastalo zaradi neuspelih bojnih operacij pri Šanghaju veliko razburjenje in presenečenje, ker pač nihče ni pričakoval, da se bodo mogli Kitajci tako trdovratno in hrabro braniti. Japonska javnost je bila prepričana, da bo japonska vojska tudi pri Šanghaju tako lahko in naglo napredovala,	kakor v
Mandžuriji. Da bi pomirilo javnost, je izdalo vojno ministrstvo komunike, v katerem zatrjuje, da so operativne operacije pred Šanghajem bile že prvotno pre-računjene na 8 do 10 dni. Po preteku tega časa, se bodo Kitajci gotovo morali umakniti na linijo 20 km za mestom, dočim bodo Japonci utrdili vso okolico in Šanghaj držali v svojih rokah. Med tem pa je vlada odposlala v Šanghaj nove čete, kjer je sedaj koncentrirano že skoraj vse japonsko visokomorsko bojno brodovje. Včeraj so vkrcali na transportne ladje zopet 20-000 mož.
GREGORČIČEVA PROSLAVA V SPLITU.
SPLIT, 23. februarja. Tukajšnja po-drunžica Družbe sv. Cirila in Metoda je v nedeljo zvečer na slovesen način proslavila 251etnico smrti goriškega pesnika Simona Gregorčiča. O pesniku je predaval dr. Brajša, razni člani in članice pa so recitirali njegove pesmi. Poleg Slovencev so se proslave udeležili tudi mnogi drugi Splitčani.,
STRAHOVIT POKOLJ V SLOVAŠKI VASI.
BRATISLAVA, 23. februarja. V neki vasi pri Tirnovi na Slovaškem je nastal v nedeljo na vaškem plesu prepir in pretep med domačini in okoliškimi fanti, ki se je razvil v strahovit pokolj. Pet udeležencev pokolja je bilo ubitih, 14 pa težje in lažje ranjenih. Doslej je orožni-štvo aretiralo 10 pretepačev.
TEŽKA LETALSKA NESREČA.
RIM 23. februarja. V Gaetskem zalivu se je včeraj ponesrečilo neko letalo iz Capuie. Pilot in spremljevalec sta mrtva.
POTRES V ITALIJI.
RIM, 23. februarja^ V okolici jezera Garda je bil včeraj močan potres, ki je poškodoval več hiš, najbolj pa cerkev v kraju Caprino Veronese. Človeških žrtev ni bilo,
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Zopet mrzlejše vreme z lahnim snegom. Močnejše pooblačenjin_______________
Zaprtje. Od mnogih zdravnikov predpisana Franz Jožefova grenčica ureja
delovanje čreves, jači želodec, izboljša kri, pomiri živce ter ustvarja splošno zadovoljstvo in lahko glavo.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih rgovinah,
Stran Z.
Mariborski »VE C ER NIK« Jutra
Sodobni umetnostni nazor
(Predavanje Fr. Vodnika na Ljudski univerzi.)
V M a r i I) o r n, dne 23. II. 193?.
nliT.r
Naša ljudska univerza si je nadela hvalevredno nalogo, da vsaj deloma osvetli probleme, ki tvorijo duhovni obraz naše dobe. Perečim gospodarskim vprašanjem sledijo kulturna, med katerimi vprašanje o razmerju umetnosti do življenja, kakor ga gleda nova generacija, bodisi slovenska, bedisi splošno evropska, gotovo ni nevažno.
Predavatelj pesnik Franc Vodnik na petkovem večeru Ljudske univerze tudi nam Mariborčanom ni več neznan, saj ga poznamo še iz recitacijskega večera »Mladega Pena«. Morda je bil to tudi vzrok, da je dobila intimna družbica stalnih obiskovalcev ljudske univerze nekaj novih, recimo: gostov. In zdi se mi, da se nihče, ki ni pričakoval samo podkrepitve svojih idej, ni vračal nezadovoljen, — pa četudi se morda s predavateljem v vsem ni strinjal-
V uvodu nam je Vodnik v par črtah orisal znamenja, ki kažejo, da smo na prelomu, na pragu v novo dobo. V dobo, ki se obrača iz materializma v duhovnost, iz zunanjosti v notranjost, iz individualizma v kolektivnost. In ta nova doba zahteva drugih nazorov v vlogi umetnosti v življenju, kakor so vladah doslej. Ta doba se ne bo mogla zadovoljiti z nazorom o umetnosti kot absolut-
ni vrednosti, ki je sama sebi namen in nadomesti vse ostale vrednote. Saj izvira to prepričanje iz ekstremnega individualizma 19. stoletja. Enako pa ne bo obveljalo mnenje racijonalističnih utilitaristov, ki pravijo, da bodi umetnost le sredstvo za popularizacijo velikih idej. Danes, ko bolj ko prej kedaj stremimo po spoznanju večnih zakonov življenja, ki ■ga gledamo kot organično celoto, ko povdarjamo življenjsko totaliteto, smo našli med obema skrajnostima trda tla, če trdimo, da je umetnost le ena, a ne edina oblika življenja, ki gradi iz življenja, in če zahtevamo, da bodi umetnik pred vsem človek in šele potem umetnik. Ta avtonomija umetnosti pa ni nekaj novega, ampak jo srečamo pri večini velikih umetnikov. To je pomen Prešernovih rožic poezije, »ki iz srca so kali svoje pognale,« to je mislil tudi Cankar, ko je zapisal: »Ne v areni literature, v areni življenja sem stal.« — Vsaka umetnina ima torej kvaliteto, ki je odvisna zgolj od umetnikovega talenta in ideje ali življenjske vrednote, ki jih določa časovni stil, in ki za umetniško vrednost umetnine niso odločilne važnosti.
Tak je sedanji umetniški nazor, ki je vzrasel iz dobe, ki jo preživljamo in ima torej svojo popolno življenjsko upravičenost.	(J.	D.)
Nocoj v gledališču premijera Millockerjeve klasične operete »Dlvjak-prosjak«.
Nenadna smrt.
Ko se je včeraj popoldne vračal iz Peker domov v Novo vas pri Mariboru posestnik Franc Radolič, ga je zadela srčna kap. Obležal je na mestu mrtev. Truplo nenadoma preminulega Radoliča so prepeljali v mrtvašnico na radvanjsko pokopališče.
Nov grob.
V Renčah pri Gorici je pokosila smrt v visoki starosti 83 let splošno priljubljenega g. Ivana Stepančiča, očeta višjega kontrolorja državnih železnic g. Stepančiča v Mariboru gl. kol. Blagi pokojnik je bil vzoren in skrben oče, ter je ohranil še v visoki starosti redko či-lost. Naj mu bo lahka zemlja goriška, preostalim žalujočim pa naše sožalje!
Nezgoda.
Pri nakladanju hlodov je doletela v Rušah huda nezgoda delavca Franca Ka-menka. Težek hlod mu je padel na levo nogo in mu jo zdrobil v gležnju. Ponesrečenega delavca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Sanke so mu zlomili.
Neki mariborski fijaker se je pomudil včeraj za trenutek v neki radvanjski gostilni. Med tem pa so mu neki pobalini prevrnili in zlomili sanke ter napravili nad 800 Din škode. Orožniki so storilcem že za petami, ki bodo prejeli za svoje pobalinstvo primerno plačilo.
Večer narodnih pesmi.
Ko je bil zadnjič tukaj naš znarii »Ame-rikanec«, slikar Jakac, smo ga vprašali, kaj vendar varuje naše Slovence v Ameriki, da se ne potujčijo. Odgovoril je: To je naša lepa narodna pesem. Če sedite v kakem salonu v Ameriki, pa se naenkrat oglasi iz gramofona tista »Pa moje ženke glas« ali pa »Polje, kdo bo tebe ljubil...«, Vas stisne v grlu in najrajši bi se smejali in jokali obenem. Tako je govoril človek iz svobodne Amerike. Kako bi govoril naš brat iz Italije?! — Dijaški pevski zbor priredi pod vodstvom prof. Schweigerja po daljšem času v veliki kazinski dvorani 10. marca zopet večer narodnih pesmi. Podprimo in spodbudimo s svojim obiskom mladino, ki goji to naše »vse«!
Plng-pong sekcija SSK Maribora
prične z rednimi treningi v petek 26. t. m. ob 14. uri popoldne v Trubarjevi ulici 4, II. nadstropje levo.
Zahvala.
Tukajšnjemu reševalnemu oddelku je darovala mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug 83 metrov obveživa, za kar ji izreka prisrčno zahvalo vodstvo reševalnega oddelka.
Nove pristojbine za poštne pakete.
S 1. marcem stopijo v veljavo nove poštne pristojbine za pakete preko 5 kilogramov teže. Te pristojbine se določajo po razdalji od sprejemne pošte pa do naslovne pošte. Pristojbina za pakete preko 5 kg do 10 kg znaša v prvem Pasu (razdalji) 10 Din, v drugem 13 Din In v tretjem pasu 20 Din; za pakete preko 10 kg do 15 kg znaša v prvem pasu 15 Din, v drugem 20 Din In v tretjem 30 Din; preko 15 kg do 20 kg znaša pristojbina v prvem pasu 20 Din, v drugem 30 Din in v tretjem pasu 40 Din.
Razdalje oziroma pasi pa se (računajo takole: v prvi pas spadajo vse pošte, ki so oddaljene v krogu 100 km zračne črte od sprejemne pošte, v drugi pas pošte, ki so oddaljene 300 km in v tretji pas pa pošte, oddaljene čez 300 km v krogu zračne črte od sprejemne pošte. Tako so n. pr. iz Maribora v prvem pasu še pošte Koprivnica na Hrvatskem, Toplice pri Novem mestu, Grosuplje, Ja-strebačko, Zagreb, celo Velka Gorica, Ježica, dočim spada Ljubljana že v drugi pas.
Poštne karte že z urisanimi razdaljami se dobijo za ceno 20 Din pri obeh mariborskih poštah. Po tej karti lahko pošiljatelj sam ugotovi, v kateri pas spada kraj oziroma pošta, kamor namerava odpremiti pošiljko, in koliko je plačati pristojbine.
Surov napad.
Ko je šel snoči po Meljski cesti sodar-ski mojster Oto Hvalec, sta ga napadla dva pasanta. Brez vsakega povoda sta navalila na mojstra in ga je eden zbadal z bajonetom, drugi pa trdno držal tako. da je bil ubogi mojster brez vsake moči. Ko sta napadalca zaslišala, da nekdo prihaja po cesti, sta ga izpustila in zbežala. Suroveža sta zadala že priletnemu možu hude poškodbe na glavi in na rokah. Ves krvav je obležal na mestu in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico. Za storilcema poizveduje policija.
Požar v Budincih.
V Budincih v Prekmurju je v ponedeljek zvečer pričelo nenadoma goreti gospodarsko poslopje Janeza Primerja. Ogenj se je naglo razširil tudi na sosedna poslopja in jih skoraj popolnoma uničil. Gasilci so se morali omejiti le na lokaliziranje nevarnega požara. Nastala Škoda znaša preko 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
Ljudska univerza v Studencih.
V-četrtek ob 19. uri bo predaval g. dr. Vilko Marin o spolnih boleznih. To predavanje s filmom je namenjeno samo moškim, ker teden dni pozneje bo isto predavanje samo za ženske. Mladoletnim izpod '8 let vstoo ni dovoljen.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 23. februarja ob 20. uri: »Dijak prosjak«. Premijera. Ab. A.
Sreda, 24. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«, ab, B. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Daneša.
Četrtek, 25. februarja ob 20. uri »Groteska sedanjosti«. Ab. D.
Jutri velezabavna burka s petjem »Radikalna kura«. V glavni vlogi Bombeka gostuje priljubljeni komik ljubljanske drame g, Josip Daneš. Pri tej predstavi veljajo znižane operne cene. — Drama pripravlja izvrstno kmečko veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki v Ljubljani polni hišo za hišo. Režira J. Kovič.
Zborovanje upokojencev.
V nedeljo je imel odsek upokojencev podružnice UJNŽB v Mariboru svoj VIII. redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Agilni predsednik tov. Anton Rebol je podal poročilo o delovanju odseka. Poročal je o podvzetih akcijah, znanih stremljenj upokojencev za obvarovanje svojih s požrtvovalno službo pridobljenih pravic, osobito o vrnitvi odvzetih voznih ugodnosti upokojencem, o prevedbi pokojnin na prejemke po novem zakonu, o reguliranju nezgodnih rent itd. Po poročilu ostalih funkcijonarjev, ki so črtali podrobno delo odseka, je prejel odbor razrešnico s pohvalo. Podružnični predsednik tov. Rudolf Tumpej je na to poročal o delovanju podružnice ter oblastnega in centralnega odbora, o podvzetih intervencijah in doseženih uspehih, ki so bili v pozitivnem oziru sicer manj vidni, vendar so obvarovali člane mar-sikakih-trdot zakona.
Pri volitvah je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor s svojim izkušenim predsednikom Ant. Rebolom in tajnikom tov. Černičem na čelu. Na zboru je bila sprejeta ta-le resolucija: 1. Pokojnine vseh upokojencev, upokojenih po prejšnjih zakonih, ae naj prevedejo na prejemke po novem zakonu, kakor so to storile tudi .druge.države. 2. Kronske nezgodne rente, katere prejema še precejšnje število rentnikov drž. prometnih ustanov, naj se prevedejo takoj na dinarsko valuto al pari po zakonu iz leta 1927 brez nadaljnjih formalnosti na podlagi uradnih podatkov. 3. Pokonina upokojencem odnosno vdovam upoštevanih uslužbencev se naj likvidirajo in izplačajo takoj po predložitvi predpisanih listin. 4. Na državnih železnicah in parobrodih naj se dajo upokojencem iste vozne ugodnosti kakor aktivnim uslužbencem. — 5. Neznosne stanovanjske najemnine naj se maksimirajo zakonskim potom in znižajo za 35% do 50°/<>; današnje najemnine znašajo pri mnogih nad polovico prejemkov. — 6. Mesto Maribor naj se uvrsti v prvi draginjski razred.
Ta resolucija bo odposlana v obliki utemeljene spomenice Narodni skupščini in posebej v roke našim izvoljenim poslancem.
Boris Godunov.
Opozarjamo na koncert Glasbene Matice v sredo v »Unionu«. Pela se bo opera Boris Godunov.
Pomožna akcija na Teznu.
Po zgledu naše sosede pobreške občine se je uvedla pomožna akcija tudi pri nas na Teznu. Na pobudo župana g. Bezjaka in šolskega upravitelja sta se sestala v petek, dne 19. t. m. občinski in šolski odbor ter soglasno sklenila ustanoviti šolsko kuhinjo in sicer za deco brezpose rfih staršev. Učitelja ga. Lipovšek in g. Miloš Ledinek sta se žrtvovala in prevzela — najnehvaležnejši posel — nabiranje gmot nih sredstev, brez katerih se stvar sploh ne da izvesti. Občani so to prekoristno namero radi podprli ter po svojih močeh darovali — nekateri v denarju, drugi v blagu. Nabirateljema. kakor vsem darovalcem — najlepša hva a! Prav posebej pa moramo omeniti za dobrodelno akcijo pripravljenega g. podžupana Jožeta ša-bedra, ki je v kratkem času nabral nad 1500 Din. Deca že ve, da ji je dobrotnik in tudi mi vsi vemo,'-da njegova beseda najbolj in vedno zaleže, zato bodi njemu tudi javno izrečena najtoplejša zahvala! — Skrb za kuhinjo prevzame soproga šolskega upravitelja ga. Tušakova. Za pomožno akcijo se zanima z vso resnostjo tudi Sokol na Teznu, ki je odposlal na sestanek dva delegata.
Večer vojnih dobro vol jcev.
Zveza vojnih dobrovoljcev v Mariboru nam sporoča, da je bilo naše poročilo o njenem družabnem večeru pri »Orlu« v toliko napačno, da ni kot solist nastopil tenorist g. Živko, ampak član zveze, bariton g. Anton Faganelih Ta po* mota je nastala zaradi napačne informa* cije in jo zato temrajši popravljamo,
Dober lov novosadske policije.
Te dni je novosadska policija dobila v svojo pest nevarno vlomilsko družbo, ki je izvršila nad 40 vlomov v Novem sadu in okolici. Oropano in pokradeno blago pa so potem prodajali po trgovinah in točilnicah svojih pajdašev. Med aretiranci sta tudi dva znanca mariborske policije, Filipič in Simonič, ki imata na vesti še tudi vlome, katere sta izvršila v Sloveniji. Vse aretirance bo policija izročila novosadskemu sodišču- ki bo sodilo Filipiča in Simoniča tudi za £fe' he, storjene pri nas.
OGENJ V NEWYORŠKEM GLEDALIŠČU.
V Newyorkn je pretekli teden radi kratkega stika je nastal v gledališču Plače na Broadwayu ogenj, ki je popolnoma uničil oder. V gledališču je bilo okoli 1800 gledalcev, katerih se je polotil silen strah. Pri begu iz gledališča je bilo več oseb težje in lažje ranjenih.
TRI DNI NA TEDEN BREZ MESA-
Po vesteh iz Aten je finančni odbor grškega parlamenta sklenil določiti 3 dni v tednu za brezmesne dni, ker država nima dovolj deviz za nakup ih uvoz živine.
Igralcem državne razredne loterije v upravi »Jutra« in »Večernlka« sporočamo, da so srečke za V. razred prispele 1« jih lahko zamenjajo. Žrebanje bo od 3-marca dalje do 25. marca 1932. Prosimo točne obnovitve — sicer prodamo srečke naprej. Nelgralcem so na razpolago nove srečke za milPonsko kolo!
—————	------vuionu nuiu;
Po osemnajstih letih zopet v domovir
Usoda vojnega ujetnika Jugoslovana.
Te. se te vrnii Tiboritska v Kav-kaziji bivši avstrijski vojak Milutin Novakovič, doma iz Batajnice v Sremu. V letu 1913 je odšel služit k vojakom, nakar ga je zalotila svetovna vojna, in je bil v letu 1915 ujet v Galiciji. Kot krojač je v Rusiji dobil delo, pa se je v 1- 1920 poročil z Rusinjo, s katero živi v srečnem zakonu; ima pa troje otrok v šoloobvezni dobi. Vedno ga je mikalo v domovino, vendar se mu je šele po tolikih k tih posrečilo izposlovati si jugoslovansko državljanstvo. Ko je bilo to enkrat doseženo, je imel v treh mesecih v redu vse potne dokumente, nakar se je podal na pot v domovino. Iz Kavkazije je potoval čez Moskvo in Varšavo 11 dni do Maribora. Tu so ga radi pregleda en dan zadržali, in oddali otroke v dečji dom. Zdaj je vsa rodbina odpotovala v Beograd, kjer jih težko pričakujejo Novakovičev brat Dušan in njegova osivela mati, ni čuda, po skoro 19. letih.
Novakovič je pripovedoval, ds jp živ-
ljenje v Rusiji za kmeta in obrr.hka ni deželi težko, dočim se meščanom v velikih mestih in organiziranim delavcem prav dobro godi. Vso obleko in živil3 prejemajo ljudje na državne izkaznice ih mti ne _ predrago. Obleka na izkaznice stane 45 rubljev, v prosti prodaji pa 15® do 200 rubljev. Nekaterih potrebščin t'a izkaznice sploh ni dobiti, tako na 'primet stane majhen košček mila 7—8 rubljev-Kot krojaču mu je bilo zelo težko dobiti gumbov. Zato je imel vso obleko 'sešl* to tako, da je bila brez gumbov. Otroci se uče v šoli v cirilici in latinici, verskih dolžnosti pa ne poznajo, dočim starejši še radi zahajajo v cerkev.
Kakor je pripovedoval Novakovič, le v Kavk.-ziji še več jugoslovanskih bivših ujetnikov, katerim pa oblasti delajo težkoče za vrnitev v domovino, ker ni' majo dokazil o njih državljanstvu. Mnogi si zelo žele domov, in so Novakoviča zelo blagrovali, da bo zopet videl dra£° domačijo.
V M ar i 6-0 r n, dne 23. II. 1932.
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
5fran 3.
Erike Druzovičeve pot do uspehov
Iz razgovora z našo mlado umetnico.
G. R. S. je objavil te dni v zagrebškem »Jutarnjem listu« obsežen razgovor z gdč. Eriko Druzovičevo, najmlajšo članico tamkajšnje opere, hčerko mariborskega profesorja g. Druzoviča.
Druzovičeva je že s svojimi prvimi nastopi osvojila zagrebško občinstvo, a tudi njeno gostovanje v Ljubljani je bilo izreden dogodek. Vsi kritiki, brez izjeme, 1> Prerokujejo veliko bodočnost, zato bo lanimalo tudi Mariborčane, kaj pravi tarna o sebi.
Srečal sem jo na drsališču v Tuškancu, Pravi poročevalec. Ona, Erika Druzovičeva, ljubljenka Zagreba, predstavnica mladosti in vese ja, zvezdica našega gledališča, je stala pri ograji s svojim bratom, obkrožena od skupine otrok, in poslušala pesem, katero je kot mala bosonoga »Vijolica z Montmartra« tolikokrat Dela. Dala mi je roko vedra in smehljajoča: »Veste, zimo zelo ljubim. Sneg, smučanje, drsanje in ’ed.«
Tako je pripovedovala dalje in se spominjala svoje rane mladosti:
»Štiriletno dete sem igrala na boben, ko mi je bilo pet let, sem igrala violino Pa koncertu. Še prav dobro se spomi-Hiarh, kako me je bilo sram pokloniti se navdušenem odobravanju. Ze v naj-fanejši mladosti sem si'no ljubila glasbo. To-ljubezen sem menda podedovala po ^arših. Oče je profesor glasbe, mati je ™a koncertna pevka. Pozneje sem se flČila violine pri gdč. Brandlovi, klavirja Pa pri kapelniku Frischu. Zatrjevali so, °a imam talent tudi za slikarstvo. Karikiraj sem vse svoje profesorje. Nekateri so hoteli, da bi šla na slikarsko akademijo, a v meni je gorela silna, nepremagljiva želja po gledališču.
Ko sem bila stara 16 let, mi je dajala brvi pevski pouk moja mati. Nato sem po Petem razredu realke priš'a v Zagreb, da
dosežem svoj edini veliki cilj — gledališče. Leta 1928. sem dokončala glasbeno akademijo in nastopila na produkciji v Malem gledališču kot Suzana v drugem dejanju »Figarove ženitve«. Potem sem dobitirala v operi — in moje sanje so se uresničile.
Priš’a sem na oder, na katerem svetijo žarometi kakor solnca, s kulis pa veje vonj, ki se meša z akordi glasbe v veliko, veliko občutje sreče. Pela sem Suzano v »Figarovi ženitve«, Museto v *La Boheme«, »Vijolico z Montmartra«, Leono v »Treh mušketirjih«, potem pa »Gianni Schichi«, »Sestro Angelo« in komteso Sissy v »Čeških muzikantih«. Vse te vloge sicer niso bile zame, a igrala in pela sem jih kljub temu vse z enakim veseljem. Tudi če ni moj nastop nič vreden, pomeni zame že samo to, da smem biti na odru, toliko, da vam ne morem povedati. Gledališče je vsa moja radost. Hotela bi živeti samo zanj.«
In vaš najlepši spomin?
»Prvi nastop na odru in moje potovanje na Helgoland. Potovala sem z neko izletniško ekskurzijo preko Solnograda, Monakovega, Berlina in Bremena. Bilo je krasno.«
In vaša največja želja?
»Hote’a bi dobro peti, tako dobro, da mi dajo Massenetovo »Manon«. Peti »Manon« je moj ideal. Zaupam vam, da jo znam že vso. Naučila sem se je sama od prve do zadnje note.«
Potem je govorila o sreči, mladosti, delu, načrtih in mnogem drugem. In priznala je še nekaj: Ona veruje v ljubezen. Ni kakor druga naša dekleta, ki mislijo, da se dandanes tega ne sme priznati. Nekoč je nekega zelo ljubila. Morda ga še vedno ljubi. Ali Erika $e ogiba takih stvari .. .
Šport
Nov športni klub v Mariboru.
V Mariboru se ustanavlja zdaj nov klub, ki mu bo glavni namen, gojiti vodile športe, pred vsem veslanje. Pripravljalni odbor, ki ga tvorijo sami znani športni delavci kot gg. prof. Cestnik, prof. Saup, Roglič, dr. Žgur in drugi, je že Marljivo na delu s predpripravami, tako da bo v kratkem oživotvorjen klub, ki bo za Maribor velike važnosti. Saj se dosedaj še noben tukajšnji športni klub n' Posvetil vodnemu športu (razen pla-dasi so v Mariboru za to tako "sodne prilike. To vrzel hoče izpolniti
novi klub. Namerava • si nabaviti pred vsem lahke čolničke in jih izposojevati svojemu članstvu. Tako' bo naša Drava spomladi že oživela z veselimi čolnarji.
Glasbena šola v Ljutomeru
naznanja že zdaj, da priredi v nedeljo 13. marca v Prosvetnem domu ob 15. uri Sattnerjevo In Levstikovo proslavo s prijaznim sodelovanjem ge. V. Drvenško-ve in g. Schondorferja. Mladinski zbor bo zapel 5 Sattnerjevih in 6 Levstik-Adamičevih skladb pod vodstvom učiteljice gdč. M. Zacherlove. Domača društva so naprošena, da se na to prireditev ozirajo.
Sokolstvo
»Stari grehi« na studenškem odru.
Po dolgem odmoru se nam je spet predstavil dramski ansambl studenškega Sokola s Štolbovo trodejanko »Stari grehi« pod spretnim vodstvom br. Blažiča, ki je imel srečno roko pri razdelitvi vlog. Posamezni tipi, posebno trojica starih prijateljev (Mlakar, Lintner, Kavčič) so bili imenitno zadeti in želi pri občinstvu mnogo aplavza. Triumfiral je spet br. Škilan s svojo izborno koufiko. Tudi nove ženske moči so se dobro obnesle, najbolj je ugajala Ema (Spanringova).
Igra je potekla v živahnem tempu in v lepi skladnosti igralcev. Tudi maske so bile izvrstne in pri dobri razsvetljavi zelo učinkovite. Scenerija, popolnoma nova, moderno urejena soba, vse to je pripomoglo k dobremu uspehu igre. Pripomniti moramo, da so vrli Sokoli sami žrtvovali ves prosti čas in priredili kulise v popolnoma modernem slogu. Številno občinstvo se je prav dobro zabavalo. Med odmori nas je prijetno kratkočasila godba.	K.	V.
Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici
je imela predpreteklo nedeljo svoj občni zbor ob lepi udeležbi. Po odpevanju sokolske himne je zbor otvoril in vodil br. star. Vauda Mirko. Vsi funkcijonarji so padali svoja poročila, v katerih so pov-darjali težkoče, s katerimi se mora boriti ta mlada sokolska četa. pozivali pa tudi vse člane k neomajni sokolski disciplini, k pravemu sokolskemu zavedanju in ponosu, ki mora s svojim pohodom preko vseh malenkosti vsakdanjega življenja. »Nič zato, če je bratov-sester Četašev malo, a ti. bodijo elita!« je na-glašal br. starosta. Br. blagajnik je s pravilnikom v roki istotako bodril k vsestranski discipini. Četa silno pogreša telovadnice, ima pa lepo urejeno knjižnico in marljiv pevski zbor pod vodstvom br. staroste, ki vrši tudi večino prosvetar-skega dela.
V upravni odbor so bili izvoljeni: starosta br. Vauda Mirko, podstarosta br. Šiker Alojz, blagajnik br. Šuman Anton, tajnica s. Kodrič Leopolda, matrikarica ss. Kramer Magdalena, revizorja br. Mulec Franc in br. Fekonja Jožef, načelnik br. Fekonja Franc, knjižničar Kramberger Rado.
Med drugim je bilo sklenjeno, da bo izbrisan vsak član, ki v 8 dneh po obč. zboru ne poravna lanske članarine in v bodoče vsak telovadec, ki izostane od treh vaj ozir. nedeljskih sestankov. Med točkami obč. zbora je lepo ubrano prepeval moški zbor. Končno je povzel besedo zastopnik župne uprave, izrazil priznanje agilnim funkcijonarjem ter obšir-
Francoska športna zmaga
M. ET MME BRUNET-JOLY
zmagovalca na ledu v St. Moritzu 1.1928, sta tudi na letošnji zimski olimpijadi v Lake Placidu odnesla šampijonat v umetniškem drsanju.
no govoril o nalogah Sokola v društvu in življenju. Po poldrugo uro trajajočem zborovanju so se člani razšli z glasnim, iskrenim »zdravo« in s tTdno zaobljubo ter upanjem, v novem letu dati svoji četi novih sil in novega razmaha.
Sokol Sv. Lovrenc na Pohorja.
Le bolj redko je slišati kaj o našem Sokolu, čeprav uspešno deluje kljub množim neprilikam. Sokolska akademija je bila novost za naš trg. Lepo uspele točke so dokaz pridnosti nastopajočih, zasluga pa br. Volmajerja. ki je neumorno vadil uro za uro razne oddelke.
V januarju je bil občni zbor, na katerem so' funkcijonarji podali svoja poročila. posebno o telovadbi. —Predpreteklo nedeljo smo imeli v gostilni br. Kasjaka prvi sokolski, družabni večer — pustne zabave ni bilo —, kjer so se izkazali bratje tamburaši pod veščim vodstvom br. Kriegerja. Višek zabave pa je bil »Naci« br. Branka Belaja, ki je žel salve smeha. Ob 10. uri je zaključil starosta br. dr. Pirnat lepo uspelo zabavo.
Pozor! V nedeljo 6. marca bo Tyrše-va proslava, za tem predstava kmečke burke »Trije vaški svetniki«. Na velikonočni ponedeljek pa upamo videti »Švejka pana« na naših deskah. Zdravo!
Pri zobozdravniku.
»Kaj pa tako stočete? Saj se vašega zoba še niti dotaknil nisem!«
Pacijent: »To ne, ampak že četrt ure stojite na mojem kurjem očesu!«
Mač
v«
OC1
acje
Detektivska zgodba.
“Stvar, ki jo sedaj zaslujem, je umor ®eke posetnice,« mi je povedal prijatelj detektiv narednik 0’Malley, »toda nikdar ne bom mogel najti morilca, ker se ,e umor izvršil v okrilju ljudi, ki. niče-sar ne izpovedo. Vendar je ta primer za-oimiv, ker je bila rodbina umorjenike ne^daj imenitna. Saj dosti niti ne vem o stvari, zgodilo se je pravkar. Tu je hiša,«
Bila je velika hiša s kamnim pročeljem, v mestni četrti, ki je bila nekdaj hnovita, zdaj so pa stanovali tu večinoma tujci. Izstopila sva iz voza in šla v hišo. Na stopnišču pred hišo je stal uni-formiran stražnik, v hodniku drugi.
»Zgoraj,« pove stražnik.
Sla sva v prvo nastropje.
^ Sobe, katerih vrata so bila odprta, so hile siromašno opremljene, kot to navadno pri siromašnih hišah z veliko strank; nikogar ni bilo notri. Ko sva pa dospela v zadnje nadstropje, je že iz-Sledalo drugače.
Tu je bil velik prostor z veliko posteljo z nebom, poleg nje svetilka za či-tanje. Oprava je bila skrbno izbrana in ^zkošna, kot je bilo v navadi pred tridesetimi leti. Debela, negovana mačka le čepela na stolu in naju zaspano opa-2ovala, v kotu pa je stala na povošče nem platnu skodelica mleka.
Tudi tu je stal policijski stražnik.
»Kaj ste doslej ugotovili?« ga je vpra-Sal 0’Malley.
»Nič drugega kot to, da je storil umor kak sostanovalec zaradi denarja. Stara gospa je stanovala že od otroških let v tej hiši. Ko so pa nastopili slabi časi, je gospa oddajala sobe. Sosedje so se spremenili, 'vendar se za to ni dosti menila, kajti ona in njena mačka nista nikdar zapustili sobe, kjer sta prebivali. Danes ziutraj je prišla k njej podnajemnica plačati stanarino; vrata so bila zaprta in ni bilo slišati glasu. Čez nekaj časa je šla ven in poklicala Simpsona, ki je bil baš v tem rajonu, in udrla sta v sobo. Stara gospa je ležala v postelji zadavljena, a denar, za katerega so vedeli, da • „ ima shranien&ga ie izginil. S5"!"«-' je poklical narednika in preiskala Sta vse prostore, nista pa dosti našla... Poklicala sta vse stanovalce «kupaj v sobo, da jih zaslišita.«
»Kdo stanuje tu?« je vpraša! Q’Mal-ley-
Stražnik je našteval, koliko je vedel Nek mož, ki je imel malo kavarnico, je stanoval s svojo ženo v istem nadst -cp-iu. Obe Spodnji nadstropji sta bili oddani na pol tucata rodbin. Krojač je >re-bival v spodnjem delu poslopja in rteki taksišofer je stanova! v zadnjem koncu hiše.
P’Ma!ley je skrbno preiskal vso sobo; odtiske prstov je že nbkdo iskal, pa menda ni naše! nobenih. 0’Malley je prižigal in ugašal luč pri postelji in je preizkusil ključavnico.
»To so videli, kuine?« je vpraša) In je pokazal na majhen oljnat madež na podu hodnika pred vrati, i »Ne vem, če so videli.«
0’Malley je pobožal mačko, ki je v odgovor pričela presti.
»Srčkana mačka,« je dejal.
»Kaj praviš ti k vsemu temu?« sem ga vprašal.
»Tako je, kot je rekel stražnik. Nekdo je odprl s ključem; Ključavnica je namazana. Mogoča niso imeli namena staro gospo ubiti, temveč so hoteli le njen de-dar. Ona jih je slišala, prižgala luč, in ubili so jo.«
»Ker so vedeli, da jih je spoznala?« sem dejal.
»Ti bi moral postati detektiv.«
Šla sva dol.
»Težkoča na tem primeru je,« je rekel 0’Malley, ko sva stopala po stopnicah, »da niso ljudje, ki tu stanujejo, ne preveč brihtni ne neumni. Bedak, ki izvrši umor, pobegne, in tako veš, kdo je; pameten morilec stori vse, da bi zabrisal sled, in tako dobiš tudi njega; toda mož ki ni ne pameten ne neumen, se vede kakor da ni nič. Tu v tej hiši stanuje okoli trideset ljudi in ne moreš vseh zapreti. Tako si primoran iskati si kako posebnost, ki ti pove, koga opazuj. Toda kje imaš tu kaj posebnega? Nič nimamo!«
V pritličju hiše je bilo vse polno ljudi Razen detektiva in dveh policijskih uradnikov so bili vsi stanovalci natrpani v velikem prostoru, ki je imel vhod v krojačnico. Od časa do časa je vstopi' policijski uradnik in odvedel po eneg? v sobo na drugem koncu hodnika, kier ie bil vsak zasbš—i.
»Ste že kaj ugotovili?« je vprašal C Malley preiskovalnega uradnika
»Mislim, da Še nič,« je odgovoril ta, »kakor izgleda, ti ljudje tu nič ne vedo, Nihče ni nič slišal ponoči, in mi niti ne vemo, ali je sploh storilec kdo izmed stanovalcev ali pa kak tujec.«
»Ali je kdo videl luč pri njej to noč?«
»Ničesar niso opazili.«
»Luč je utegnila vendar za tremutek posvetiti in spet ugasniti, a da nihče tega ni opazil.«
Šla sva v sobo kjer so bili vsi stanovalci zbrani. Bilo jih je, če prištejemo otroke, več kot dvajset na enem mestu in en stražnik, njih čuvaj.
»Ste koga doma našli?« je vprašal O* Malley.
»Skoraj vse, le dvoje, troje jih je z doma.*
»Čudno je, da ni nihče od njih videl morilca.« je ugotovil 0’Malley.
»Vsi trdijo, da ni nihče nič videL«
Ljudje v sobi so napeto poslušali vse, kar se je govorilo. Res niso vsi skupaj izgledali bogve kako inteligentni-
»Mačka ga je videla,« je dejal 0’Mal-!ey.
(Konec jutri.)
Vljudnost dandanes.
Tramvajski voz je bil natlačen.
Vstal je gospod in ponudil dami svoje mesto.
Prestrašila se je nad to nevajeno vljudnostjo in je padla v omedlevico.
Ko se je prebudila, se je zahvalila gospodu za njegovo ljubeznjivost. *
Teda>' pa je on padel v omedlevico.
Strani 1.
Mariborski »V E Č E R NI K* Jutra
aa——gtfjjj i  ......... —
V M a r I b o r n, dne 23, II. 1932.
Currer Bell:
Lowoodska sirota
Čakal ie odgovora; ali kaj bi mu neki rekla? Oh, da mi je kak dobri duh narekoval pameten in zadovoljujoč odgovor! — Pusta želja! Vetrček z zapada je šelestil v bršljanu okoli mene, toda meni kak dobrotljiv Ariel ni nudil svojega diha, da bi ž njim izpregovorila. Ptički so peli v vrhovih dreves, toda njih petje, dasi sladko, ni bilo umljivo.
Spet je vprašal Mr. Rochester:
»Ali je blodni in grešni, a sedaj skesani in po miru koprneči mož upravičen, da kljubuje javnemu mnenju in prikuje dobro, ljubeznivo, dražestno tujko nase in si tako ugotovi lastni srčni mir in obnovljeno življenje?«
»Gospod,« sem odgovorila, »mir blodne duše ali pa izpreobrnitev grešnega srca bi ne smela biti nikdar odvisna od drugih ljudi. Možje in žene umirajo, modrijani omahujejo v svoji modrost, kristjani pa v dobroti. Če je kdo izmed vaših znancev trpel in grešil, naj išče pri višjem bitju, nego je sam, moči in tolažbe, da se popravi in ozdravi.«
»Toda orodje — ocodje! Bog, ki delo izvrši, si izbere orodje zanje. Sam sem bil — pravim vam to brez prilike,— posveten, razsipen, nemiren človek in mislim, da sem našel orodje za svoje ozdravljenje v —
Prenehal je. Ptički so ščebetali naprej, listje je rahlo šumelo. Skoro čudila sem se, da niso prenehali s svojim petjem in svojim šelestom, da bi prisluhnili in slišali prekinjeno odkritje. Toda potrpeti bi bili morali marsikatero minuto — tako dolgo je trajal molk. Končno sem dvignila oči k oklevajočemu možu. Bistro me je gledal.
»Mala prijateljica,« mi je dejal s čisto izpremenje-nim glasom in licem, ki je izgubilo vso svojo nežnost in resnost in postalo trpko in porogljivo — »opazili ste moje nežno nagnjenje za Miss Ingram. Ali ne mislite, da bi me prerodila, samo da se mi osveti, ker sem jo vzel za ženo?«
Nenadoma je vstal, odšel malone na drugi konec steze, in ko se ie vračal, je brenčal nekak napev.
»Jana. Jana,« mi je dejal, ustavivši se pred mano, »kako ste bledi od vašega bedenja. Ali me ne preklinjate, ker vam jemljem mir?«
»Preklinjati — vas? Ne, sir!«
»Dajte mi roko v potrdilo svojih besed! Kako mrzli so prsteki! Bili so toplejši, ko sem se jih dotaknil ob vratih tiste skrivnostne sobe. Jana, kdaj boste spet z mano bedeli?«	...
»Kadarkoli vam bom z bedenjem mogla koristiti,
sir.«
»Na primer v noči pred mojo svatbo! Vem, da ne bom mogel spati tisto noč. Ali mi obljubite, da boste z mano bedeli, da me ne bo ugonobil dolg čas? Z vami lahko govorim o svoji dragi, ker ste jo videli in jo poznate.«
»Da, sir-«
»Redka ženska je to, kaj ne, Jana?«
»Da, sir.«
»Možača, prava možača, Jana; velika, zagorela, okrogla: z lasmi, s kakršnimi so se bržkone ponašale dame v Kartagini. — Bog mi pomagaj! Tam v hlevu sta Dent in Lynn. Pojdite skozi grmičje, skozi tiste dverce!«
šla sem po svojem potu in on po svojem, in čula sem, kako je na dvorišču veselo vzkliknil:
52	»Mason	vas	je	davi vse pretekel. Že pred zoro je
odšel. Vstal sem že ob štirih, da sem se utegnil od njega posloviti.«
DRUGA KNJIGA
I. poglavje.
Slutnje so čudne stvari, tako tudi simpatije in znamenja; vse tri združene tvorijo misterij, ki mu človek še ni našel ključa- Nikoli se nisem smejala slutnjam, saj sem sama imela nekaj zelo čudnih. Tudi v simpatije verujem, ki jim učinki presegajo vsako pojmovanje. In znamenja niso nič drugega kot simpatije prirode do človeka.
Ko sem bila še majhna, sem nekoč slišala, kako je Lizika Leaven pripovedovala Marti Abbot, da se ji je sanjalo o otročičku in da so sanje o deci gotovo znamenje, da bo sanjalca ali pa njegov rod doletela nesreča. Drugega dne so poklicali Liziko domov k smrtni postelji njene sestrice.
Tistih besed in tistega dogodljaja sem se v zadnjem času često spomnila, ker skoro ni bilo noči, da bi se mi ne bilo sanjalo o detetu; včasih sem ga pestovala, včasih ga gledala, kako se je motilo na tratici z marjeticami ali pa peliskalo po vodi. To noč se je držal otrok na smeh, drugo noč zopet na jok; zdaj se me je tiščal, zdaj je bežal od mene. Pa naj je bila prikazen dobre ali slabe volje, sedem noči me ni niti enkrat zgrešila.
Večna obnovitev iste podobe mi ni bila povšeči; kadar se je b ižal čas spanja in je prihajala ura pri-vidka, se me je loteval nemir. In prav iz druščine otroške prikazni me je bil vzdramil krik tisto mesečno noč; in drugega dne popoldne so me poklicali v pritličje z obvestilom," da me v sobi gospe Fairfax nekdo čaka. Prišedši tja, sem našla moža; podoben je bil gosposkemu strežaju, nosil je žalno obleko in klobuk mu je bil ovit s črnim trakom.
»Težko, da me bodete spoznali, gospodična,« je dejal in vstal; »ime mi je Leaven, bil sem pred osmimi ali desetimi leti v Gatesheadu kočijaž in še zdaj tam služim.«
»Oh, Robert! Kako je kaj? Prav dobro se vas spominjam, saj ste me včasih posadili na konja. In kako je Liziki?«
»Hvala za vprašanje, gospodična. Zena mi je zdrava kot dren. Pred dvema mesecema mi je rodila tretjega otročička — in mati in dete se počutita prav dobro.«
»Ali so gospoda v gradiču zdravi, Robert?«
»Zal mi je, da prinašam slabe novice. Zdaj jim je prav slabo, v veliki žalosti so-«
»Menda ni kdo umrl,« sem hitela in ga pogledala.
Povesil je oči na krep okoli klobuka in odgovoril: »Pred dobrim tednom nam je v svojem londonskem stanovanju umrl Mr. John.« .
»Mr. John?«
»Da.«
»In kako mati prenaša ta udarec?«
»Lejte, Miss Eyre, to ni navadna nasreča. Živel je zelo divje in potratno. Zadnja tri leta je uganjal prav čudne reči in njegova smrt je bila grozna.«
»Lizika mi je pravila, da je bil malo prida.«
»Malo prida! Ni mogel biti slabši. Zapravljal je denar z ljudmi najgorše vrste. Zašel je v dolgove in v ječo. Mati ga je rešila dvakrat iz nje, a jedva ie bil zunaj se je vrnil k svojim pajdašem in starim nava-
dam. Lopovi, s katerimi je občeval, so ga neverjetno ožemali. Pred kakimi tremi tedni je prišel v Gateshead in je zahteval, naj mu mati izroči posestvo. Mrs. Reed se je branila; njeno bogastvo je bilo radi njegove razbrzdanosti že davno skopnelo. Vrnil se je v mesto, kmalu nato pa smo slišali, da je umrl. Sam Bog ve. kako se je to zgodilo. Pravijo, da si je sam sodil.«
Molčala sem spričo tako strašnih novic; Robert pa je nadaljeval:
»Mrs. Reed je že davno bolehala. Izguba denarja in strah pred. siromaštvom sta jo grudila Vest o sinovi smrti jp je porazila: na srce ji je kanilo. Tri dni ni mogla govorili, pretekli torek pa ji je malo odleglo. Neprestano je moji ženi namigovala in žlabudrala, kakor bi hotela kaj povedati. Šele včeraj je Lizika dognala, kaj ji je dejala: »Privedite mi Jano; rada bi ž njo govorila.« Zdaj Lizika ne ve, ali je gospa pri zdravi pameti in ali ve, kaj govori. Zato je stvar povedala hčerkama, ki nista hoteli poslati po vas. Gospa pa ja postala tako nestrpna, da sta končno privolili. Včeraj sem se odpeljal po vas, in če utegnete, bi vas vzel jutri zarana s sabo.«
»Da, Robert, mislim, da pojdem.«
»Tudi Lizika je rekla, da se ne boste branili. Toda dovoljenja bo treba, ka-li?«
»Da, m kar sedaj to obavim.« Napotivši ga v družinske sobo in priporočivši ga pozornosti Ivanove žene, sem šla iskat gospodarja.
Ni ga biio v sobah pritličja, ni ga bilo ne na dvorišču ne v hlevih ne v parku. Končno mi je povedala gospa Fairfax, da igra z gospodično Ingram biljar. Odhitela sem v igralnico. Tam sem jih našla, zaverjene v igro Težko je bilo motiti zanimivo igro, oklevati pa nisem smela. Zato sem stopila h gospodarju, ki je stal poleg gospodične Ingram; gospodična se je ekrenila :n me prešerno pogledala. Kakor da je dejala: »Kaj neki hoče ta prihuljenka?« in zgenila se je, kakor bi me hotela pregnati. In kako dražestna je bila. Bila je v jutranji halji iz modrega krepa, lase pa si je bila zavila v svetlomodro tenčico. Igrala je z veliko vnemo in ozlovoljena oholost ni mogla kaziti njenega divnega lica.
»Ali prihaja ta oseba po vas?« je vprašala, in Mr* Rochester se je okrenil, da bi videl, koga je menila-Po svoj; čudni navadi se je dvoumno namrdnil, vrgel palico v kot in mi sledil iz dvorane.
»No, Jana,* je dejal, naslonivši se na vrata sob«-
»Gospod, če dovolite, bi vas prosila za dva tedna dopusta.«
»Ctmu? Kam bi hoteli?«
»K bolni gospej, ki je poslala pome.«
»Katera bolna gospa? Kje pa stanuje?«
»V Gatesheadu, v — shireu.«
»To je sto milj strani! Kdo je tista, ki pošilja tako daleč po ljudi?«
»Ime ji je Reed — Mrs. Reed.«
»Reed z Gatesheada? Slišal sem o nekem Reedu. Bil je sodnik.«
»Gospa je njegova vdova.«
»In kai hoče od vas? Kako da jo poznate?«
»Gospod Reed mi je bil ujec —moje matere brat.«
»Vraga je bil! Nikoli mi niste tega povedali. Trdili ste venomer, da nimate sorodnikov.«
»Ne takega, ki bi me hotel priznati. Gospod Reed je umrl in njegova žena me je napodila.«
»Zakaj?«
»Ker sem bila revna in nadležna in ker me Je mrzila«
Zahvala.
Ob priliki smrti našega dragega soproga ozir. očeta, gospoda
IVA MIHORKO
izrekamo na iskrenejšo zahvalo vsem, ki so z nami čustvovali v teh težkih uiah.
Posebej se še zahvaljujemo zdravnikoma gg. Dr. Pihlarju in Dr, Pavliču za skrbno nego v bolezni, g komandantu mesta za častno spremstvo in izkazano zadnjo vojaško Čast, Slovenskemu lovskemn društvu za obilno udeležbo in njegovemu predsedniku g, ravnatelju B. Pogačniku za tolažilne besede ob slovesu, vsem darovateljem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem pri ateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
V Mariboru, dne 22. februarja 1932.
Mira Mihorko in otroci. ■
:'.z	^5'
(T. SOKLIČ)
)x. Maribor <J>/
•Mtopnfld m •prejme!«
NAZNANILO!
Telei?e meio Din 6*--8v Prima ipeh t>,*tuou Din 10’-
vsaki dan od danes naprej £ Sf
«40	oct	Vilike	k»v«rne.	Glavni	trg
Seka*«.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tef.2510
■
4
Dva lokala
oddam takoj. Manjši na zelo prometnem kraju. Večji pa je jako pripraven za obrtnika ali skladišče, ker ima velike suhe kleti. Naslov v upravi Ve* černika.	639
Večji prostor
za reklamo na dobro obiskanem kraju oddam brezplačno. Po dogovoru se za napravo tudi nekaj prispeva. Vprašati je v upravi Večernika._______________ 169
Gospoda sprejmem
kot sostanovalca. Židovska 12, I. nadstropje.	638
Oddam opremljeno sobo
in kuhinjo. Vprašati pri Tementu, Barvarska 1.	63?
Iščem prazno sobo
za damsko krojaštvo, najraje v centru mesta. K. J.. Prečna uica 3, pritličje desno.	641
Kovčeke,
aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I Kravos. Aleksandrova 13	15
Večji prostor za reklamne svrhe
v sredini mesta brezplačno na razpolago. Vprašati v redakciji lista. 16-9
Kosilo 6, večerja 5 Din, se dobi v restavraciji A. Shica, Tattenbachova 5. 16-9	Postrežkinja išče zaposlitve za popo'dne. Naslov v upravi. 590
Zajuterk: hrenovko, kruh in 1 deci silvanca za Din 4.50, dobiš v restavraciji A. Senica. Tattenbachova 5. 16-9	Registrirano malo blagajno kupim. Ponudbe pod »Blagajno« na upravo »Večernika«. 609
Dve lepo opremljeni, solnčni sobi
v bližini mestnega parka oddam v najem. Prešernova ulica 19.	500
Daru te za
oomoino akciJol
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mar,borska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.