Leto V.
TRST, v sredo dne II. aprila 1900.
Štev. lO.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 3 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Volitve so končane.
Hajdimo najprvo mej vrle Križano, 1'rosečane in Kontoveljee, v šesti okraj naše lepe okolice.
Križani imajo že nekaj let sem svojega domačega »kandidata-ribiča«, in kakor se vidi ima ta veselje do poslanstva »ker mož ne jenja«. Na Kontovelu ni prodajal rib, plačeval pa je vino, ker je mož denaren. Ali dragi Cumar, ko bi progresovci ne bili tvoji kumi, saj bi se še kedaj zmenili za par kilov gvatov. - Tako pa ne moremo. — Tudi za kandidata bi še bil, a za poslanca nikakor ne. Da te reši te »nadlege in nadloge«, postavila je vrla »Edinost« enega izmed najboljših možev — prvoboriteljev za kandidata v ta okraj. Zavedni Križani, veseli Prosečaai in pametni Kontoveljci so brez ozira na ribe in pijačo storili svojo narodno dolžnost ter izvolili svojim poslancem Gustav dr. Grego-1'ilia Vrlim volilcem krepki na zdar!
Gosp. Burgstaller de Bediškin, ta lepi, je predsednik blagotvorne »Agrarie«.Ta pre-cartani dobrotnik — našega kmeta-okoličana - je ostal takrat v trombi. — On si je mislil, gospodje v mestu so me vigli med staro železje. Vlada brez stranke me tudi ne more spraviti na stol, tako je še najbolje, da grem zadnje dni na kmete; — saj tudi kmečki ajdovec je za silo dober. Sior Bidiškin od onega popoldne, ko je bil gotov »da ga je trebenski kapovila vzel v gnado« -- je mirno sedel v Banah in
prebiral »Edinost«, češ, ako me šc ta priporoči, son »sigtiro«. —
Zavedni okoličanski volilci petega okraja, so pa drugače obrnili karte, ker so si mislili : kako je to, da je prišel šior Bidiškin ravno lotos na to srečno misel, da bo rešil okoličane. — Mož je predsednik agrarie, ima torej v roki vile in škarje, kedaj bi nam bil že lehko pomagal saj živi med nami, in tudi na Dunaju se je valjal dovolj časa; — lopa prilika kaj dobrega storiti. Volilci so se držali svo-moža in častno izvolili g. Ivana (»oriupa poslancem za njih okraj.
*
* *
Italijani nas imenujejo »buoni villici«, a še to vsaka tri leta par dni pred volitvami. — Oni izdajajo tudi plakate »per il bene del Territorio« ; a na vsezadnje so nam hoteli usiliti Nemca - prusaka — protestanta. Hoteli so, da naši vrli Ro-jančani in Barkovljani volijo za poslanca »ledenega viteza«. — In ta naj bi za prodani led kupoval duše v z a v e d n e m četrtem okraju. Kje ima možgane »ledeni vitez«.
Se don Jurca, ki bi bil rad kandidiral se ni upal upal, če so ga tudi menda prigovarjale »zaljubljene device in ženice; — in bi skoro gotovo šel ves Izrael v ogenj zanj. Ledeni vitez pa, ta blondasti, se je drznil pošlatati v naše gnezdo, — To so sicer prvi pruski poskusi — a nevarni so.
Mi se nismo bali, ker poznamo četrti okraj : tam so možje, žene, mladeuči in dekleta — naši. -- Barkovljani niso hoteli zaostati za Roj a n ca ni, ti zopet so
vedeli, tla imajo zvesto pomoč v prvih in celo nekateri Gretai-ci so se zbudili iz spanja. Volili so z navdušenjem Frana Dolenea, poslancem ter častno rešili svoj okraj ob zalivu — jadranskega morja. Živili! —
*
* *
Židovski progresso je tudi letos utaknil svoj nos v tretji okraj. Sior Ferluga jo bil tisti srečni rdeči kandidat, kateri hi imel sedeti med Felice Venecijanom in kruljevim Mojzesom, da bi jih tu in tam potolažil, ker sta dobila najmanj glasov.
—	Ali mož, ki ima sicer mnogo Ferlugov za seboj je nažel samo 45 snopov ljuljke.
Volilci tretjega okraja so ostali zvesti
—	onemu častnemu imenu, katerega še danes uživajo — da so nepremagljiva trdnjava. — Ce tudi je imel ta in oni »posebne« želje, vendar ko je šlo za narodno čast, za ime okraja, katerega ne marajo prepustiti progressovcem so volili narodnega kandidata, gosp. Ivana Marijo Vatovca. Živili Sv. Ivančani, Kolonjčani in vsi oni,
ki so bili za »narodno stvar!« * *
V Mauronerjevi trdnjavi je 8. aprila nastal potres, ferali so se ugasnili, in vsi »biki« so zbežali s hlevov. — Laška trdnjave je razpokana skoro razpade v razvaline.
Drugi okraj je na dan izvolitve gosp. Otokarja Dr. Uybara pri Lovcu z bratskimi poljubi pritisnil vidni slovenski značaj, ako Bog da za vse večne čase. —
Judovska babca na lesnem trgu toči kisle solze, — demokratika si razjeda obisti,
Str. 2.
BRIVEC
stara progresovka si objeda nohte, a Slovenci se iz dna srca veselimo — zmage, se veselimo zavednosti in izborne discipline narodnih mož. —
Najkrepkeji živio našim vrlim Lo-njevcem, liocoleem in Kjadincem. — Gr-dolu pa, ki je imel še pred volitvijo vse volilce v žepu kličemo, mož zašite luknjast
žep, da vam ne zbeže volilci drugikrat.
*
Ni davno tega, ko so se Lahi prepirali o njih Servoli in našem Skednju. — Italijani bi ga za vsak denar radi ohranili pod imenom : Servola — Servolani. —
Jaz sem prepričan, tla Škedenjci ne bodo tega nikdar dovolili. O volitvi v tem okraju ne moremo danes govoriti, ker se je črnilo že posušilo vendar je še par kapljic, da zabilježimo dvoje, troje besed: Kedo je tisti »junak« kateremu je lastna žena z metlo razbila banelijev nos?«
Kedo so tisti »ptujci« v Skednju, katerim so na dan volitve otroci, žene dekleta kričale i z d a j i c e n a r o d a , sram vas bodi! —
To bi morda znalo pojasniti ono furlansko lačno »tele« katero je Baneli kupil Skedenjskim »patrijotom« za zadnjo večerjo, pri kateri bodo sedeli tudi oni štirje sreberniki, katere je kupil Banelli za dober denar, če tudi je moneda ven iz korša.
Zavednim Skedenjskim in Madalenskim volilccm pa kličemo: Ne udajmo se ! Ne udajte se!
Na srečno svidenje danes tri leta! I*. S. Priporočamo se za najbolj važne dogodke za časa obemskik volitev. Brivec jih bode rad priobčil. —
Cumarju večnemu kandidatu.
(Posvetil Kumara.)
I.
Oumar je cikorijo to so grozne dve reči; V morju lovi ribe v okolici ljudi.
II.
Ko enkrat koga vidi za njim ko vrag leti; Volile ua »vraga» gleda v obraz se mu smeji.
III.
Nedelja je tu blizu glasov pa malo ima; Volitve se vršijo in groza ga obda.
IV.
Volitve so končale komisar odvrže ga. Zajedno pa mu reče da ribča ne pozna.
V.
Oči si je obrisal sramote trepetal; V Trst ko strela tekel nikdo ga ni poznal.
VI.
Do Barkovelj je romal naprej pa mogel ni; Velikokrat je vprašal O Cumar kje si Til
VII.
Zdaj Cumar je propadel in ribič jo ostal: I/, ribiča poslanec Nikdar ne bo postal. Vili.
Kaj misliš dragi boter ko v Prosek priletiš, da ljudstvo Te slavilo ko grozno mu smrdiš. IX.
Volitev je končala Cikorija je propala : Kumar kot do zdaj bo ribič vekomaj.
(14-letn.i pesnik.)
Začarani jopič.
I. Gabersky.
»Jutri ob šesti trideset minut morajo biti zbrane vse stotnije ua vojaškem dvorišču Možtvo opravljeno za marš brez bojnega orodja (Feldgerathe)«. Tako se je glasilo povelje nekega dne. To ni ravno nič novega, kajti, tisočkrat in tisočkrat se bode velelo še tako; ali, da bi Petru Ce-rovcu jopič (Bluse) ne prisojala in bi imel ž njim toliko opraviti, kakor ta dan, to gotovo ne bode več dokler bode svet stal, zato stojim jaz dober, in to je Cerovca tudi sam večkrat rekel. Zakaj ? S temi jopiči je imel pač smolo, in to v pravem pomenu besede.
Prvi mu je bil preširok, drugi predolg, tretji — da tretji! To je ravno zgodba jopiča • začeti moram toraj od začetka.
Toraj kakor rečeno ob šesti uri tri deset minut morajo biti zbrane vse stotnije na vojaškem dvorišču, opravljene za marš. In res ob šesti uri je bilo že zbrano vse in Peter Cerovca v tretjem oddelku tudi.
Cetovodja Trešnik je vedno pazil, da je bil njegov oddelek kot naslikan, in go-
spod stotnik Tomaževič pl. Stomaževskv mu je že dejal parkrat: »Tretji oddelek je že zepet edini, kateri je v redu«. To mora tudi tako ostati, misli si Trešnik, pre-koraka svoj oddelek, in opazuje vsakega moža od nog do glave. Popravlja tu m tam malenkosti, katere niso še v ledu pri temu in onemu. Temu popravlja telečnjak, onoga kara, ker se mu gumbi prav ne svet ijo, pri tretjem mu niso črevij i po misli, a vsem dodaja najlepša imena iz živalstva. Drugače je pa vse v redu, kakor se spodobi va vzgleden oddelek.
Naposled pride do Cerovce, kateri je stal ravno na krilu oddelka. —
Ko Trešnik tega zagleda, odpre -iroko oči, zamahne z rokami kot bi ga kap zadel, ter kriči:
»Kaj je to? Ali mislite iti na maska-rado, ali hočete tu pusta uganjati, da tako opravljeni tako hladnokrvno tu stojite? Ali bodete si zapeli ovratnik pri jopiču?«
»Gospod cetovodja, ovratnik ne gre skupaj, ker mi je preozek«.
»Pri cesarsko in kraljevi uniformi ni ovratnik nikdar preozek, razumel?«
»Ali gospod cetovodja — — —«.
»Tu ni nikakoršnega »ali«, stvar je taka: Vi imate protizakonit vrat, kateri se v zdravniškem jeziku imenuje »krof« ! Ste razumeli ?
»Da gospod cetovodja«.
»Sedaj pa spravite Vaš ovratnik s službeno-opravnimi predpisi v soglasje!«
Ubogi Cerovca se je trudil, potil od napora ali ni šlo.
»Gospod cetovodja, ne — jaz — ne — jaz — jaz ne morem zapeti«.
»Kaaj ne morete? In to rečete tako hladnokrvno? Ja/. za povem, ovratnik mora iti skupaj, tudi če bi imel iti svet na kose! Pojdite sem, jaz Vam pokažem, da gre«.
Trešnik prime za oba dela ovratnika in vleče s svojimi krepkimi rokami, tako, da je postal obraz Petrov rudee kakor škrlat ter ne odneha, dokler no zapne ovratnika.
»Vidite, da gre?«
»Kaj, jeziti se tudi hočete? Kaj obračate tako oči kot bi Vam cel krompir v grlu tičal ? Ali ne veste, da pri vojakih je vsako protivljenje zaman«.
Ubogi Cerovca lovi zrak, ter bi rad povedal, da se ne jezi, ampak, da ga bode ovratnik skoro udišil; ali ne more nobene ziniti.
K sreči pride sedaj službo-vodeči narednik — »feldvebelj« Globočice, in ko vidi stvar kako je, reče;
»Četovoilja Trešnik! Meni se zdi, Vi hočete tega moža ud uši ti ?«
»<5ospod »feldvebelj«, naznanjam po-nižno, da je prišel Cerovea z razpetim ovratnikom sem, in jaz sem mu zapel ovratnik«.
»Vidim, da ste mu ovratnik zapeli, in vidim tudi, da bi ubogi človek napravil kmalu »scandiem pacem«, t. j. da bi kmalu izdihnil še ono malo duha kar ga ima v sebi; ali tako daleč vendar ne misli službovnik (Dienst-Reglm) ! Cerovea, takoj odpnite se in na moje povelje zglasite pri raportu, radi proti-predpisne vojaške oprave. —• In po raportu, ali natopite Vi k živalstvu, ali izstopim jaz iz človeštva ; kajti, ako hočete biti Vi človek potem je mene sram, da se k tem prištevam ! Taka pokveka ! Kakor bi ne vedel pred, da mu je jopič preozek«.
»Prosim ponižno gospod feldvebelj, ta jopič sem še-le včeraj dobil«.
»No ravno včeraj ! Seveda, včeraj ste tudi dobil komis, zato Vam je danes vse preozko«.
»Gospod feldvebelj, gospod poročnik gre!« reče Trešnik.
Narednik Globočica skoči hitro pred čelo stotnije, Habt-aht! kompanie rehts-šaut!« Gospod poročnik naznanjam ponižno sto osem mož« !
»Hvala!« reče poročnik in spremljan po naredniku pregleduje oddelke.
Ko pride k nesrečnemu Cerovcu, reče naredniku :
»Moj ljubi Globočica, to vendar ne gre, da so pol nagi ljudje odpravljeni za marš! Ako vidi to gospod stotnik, potem...«
»Gospod poročnik, temu možu je jopič preozek in radi tega sem ga že k raportu določil«.
»Raport sem, raport tje; ne vem kako pustile tako opravljene ljudi na dvorišče; tako ozek pa vender ne bo ovratnik, da bi se ne dala stvar zapeti. Trešnik poskusite Vi, ako že mož sam ne more!«
Povelje je povelje in Trešnik je vesel, da ne bo veljala narednikova in ovratnik je zopet zapet.
C rov ca zdaj rudeč, zdaj ;>!av grglja, ali nihče se več zanj ne zmeni; kajti: »trap, trap, trap«, — gospod stotnik prihaja !
»Habt-aht! kompani rehts-šaut! Gospod stotnik ponižno naznanjam 108 mož!«
»Hvala, gospod poročnik! Pustite možtvo počivat!«
Gospod stotnik opazuje raz konja posamezne oddelke. Nakrat opazi nekaj posebnega.
»Gospod poročnik!«
»Povelje, gospod stotnik!«
Pogledajte, kaj se godi v tretjem oddelku ! Nekdo bode se zgrudil na tla ? pogledajte kaj mu je?!«
»To je Peter Cerovea gospod stotnik«, reče v strahu poročnik ; »prišel je z odpetim ovratnikom, in jaz sem zapovedal zapeti mu ga, ali ovratnik mu je preozek !«
»Ali dragi gospod poročnik, vsa povelja imajo svojo mejo! Saj se vendar ne more zapovedati: vrat, bodi ožji, ali ne dihaj ali zadušiti se ne smeš. Mož je več mrtev kot živ! Naj gre eden ž njim v kantino, da se tam pokrepča s požirkom vode !«
»l)a gospod stotnik!«
In Peter je šel s poleg njega stoje-ječim tovarišem Ostrivrhom v kantino.
Ko prideta v kantino pogleda Ostri-vrh tovarišev jopič, in reče: »Peter, Ti si grozno tele! Jopič je pač dovolj širok; ali oni, kateri ga je imel pred Teboj, bil je gotovo bolj suh kot Ti, in radi tega je zaponke bolj na razen prisil. Čakaj, jaz Ti bom popravil«. Hitro vzame tovariš ši-vanko in konec, katero oboje je imel v kapi in v hipu je ovratnik popravljen in se Cerovcu prilega, da jc kar veselje.
Vesel, da ga je Ostri vrh rešil in mu zaponke prešil, plačal mu je Peter kro-gljieo piva, ter eno izlil tudi za razširjeni ovratnik.
V tem trenotku pride gospod poročnik v kantino. Ko vidi, da ima Cerovea zapet ovratnik, zakriči:
»Za vraga, ali norite ali ste gluhi!? i Ali mislite, da smo sami norci ? Ali niste j slišali kaj je zapovedal gospod stotnik ? Takoj se odpnite ovratnik!«
»Gospod poročnik«, reče tresoč se Cerovea sedaj jc dovolj širok, ker mi je Ostrivrh — — —«.
»Molčite mi z vašim Ostrivrhom, ter ter glejte, da se mi znajdete v oddelku«.
Kaj je hotel početi drugega, kakor odpeti si ovratnik in tako iti zopet v oddelek.
Poročnik naznani stotniku, da je Cerovea z Ostrivrhom prišel iz kantine.
»Vidite toraj, reče na to stotnik, da je bil le ovratnik kriv, oziroma povelje, da bi se mož kmalu zadušil; prosim v enakem slučaju krive sarže določiti k raportu : kajti mož si konečno ne more pomagati in mora nedolžen trpeti!«
»Seveda, mož je mogel nedolžen trpeti« ; pr vi narednik, kateri je šel v pisarno za gospoda stotnika po neko službeno
pisanje, in ni o poslednjem dogodljaju nič vedel.
»Bodete zapeli ovratnik? Ali neveste da je gospod poročnik zapovedal, da morate ovratnik zapeti ?
»Gospod feldvebelj«, reče Peter jokajoče »ravno sedaj je gospod poročnik —«
»Še eno besedo dečko, in jaz te pre-bodem!«
Dobro, misli si Cerovea, menije sedaj že vsejedno odpet ali zapet. Komaj je pa odšel narednik, že pride četovodja Trešnik, kateri je ves dogodek slišal in vse vedel, I a le tega ne, da je Ostrivrh Cerovcu j ovratnik popravil, ter reče: »Le odpnite izdaj Cerovea; gospod stotnik je tako zapovedal, in naredniku bodem že jaz povedal, kako je stvar«.
In zopet je stal Peter z odpetim ovratnikom, ter si je mislil: Vsak mi drugače zapove in če bode šlo tako dalje, ne bodem delal ti dve leti katere imam še za služiti druzega, kot odpenjal in zapenjal ta vražji jopič.
Nakrat zopet vse tiho; poročnik je zapazil gospoda polkovnika in koj na to se sliši : »trap, trap, trap, trap«, in oni stari, ali vedno novi »Habt-aht!« itd.
Gospod polkovnik stopi raz konja, pogleda na uro, ukaže možtvu počivat, ter hodi z gospodom stotnikom Tomažc-vičem pl. Stomaževskvm pred čelo vojaštva pomenkujoč se gor in dol.
Nova smola za Cerovco ! Oba častnika prideta pohajkujoč v njegovo bližino, in bistro oko polkovnikovo opazi takoj, da pri Petru ni vse v redu. Gospod polkovnik ne reče nič, ampak le vpraša stotnika.
»Ta mož bi se bil danes kmalu zadušil«, hiti razlagati gospod stotnik, »ovratnik mu je preozek!«
Nato reče polkovnik Cerovcu: »Za-pnite si ovratnik!«
Peter zapne, in glej kako na lahko. Zraven tega pa utakne polkovnik še dva prsta za ovratnik, in pogleda vprašalno stotnika, ter reče: »Jopič stoji na možu kakor bi ga izmislil; tu pač ne more bit' govorjenja o zadušenju —• —?«
Stotnik gleda in ne ve, ali se mu sanja ali meša. Ker pa ne veruje v vraže, vpraša Petra :
»Kako pa je to? Pred je bil ovratnik najmanj za dva centimetra preozek?«
»Gospod stotnik, naznanjam ponižno«, reče Cerovea, tovariš Ostrivrh mi je v kantini prešil zaponke«.
»Zakaj pa niste ovratnika zapeli ?«
»Gospod stotnik, naznanjam ponižno, je — je ukazal — —«, hotel je reči, da
nui je ukazal poročnik naj se odpne, ko pa je pa videl obraz poročnikov, kateri"je stal za gospodom stotnikom, da mu nič dobrega ne obeta, je hitro rekel, »nisem se upal«.
•s
Hs	^
Da se je četovodja Trešnik jezil, ker je ravno v njegovem oddelku bil danes ta smetljaj je razumno samo ob sebi, kajti prepričan je bil, da gospod stotnik ga ne bo več pohvalil.
Da je bil te njegove jeze tudi Peter Cevovca deležen, menda tudi ni treba, da vam dalje dopovedujem, zato pa skleiiem.
Vc-
Kuplet-Banelli
Po Skednju se šopiri	'
In hodi ko baron, Taljanski agitator, Naš slavni šjor Berdon. Banellija on sreča Čestita mu vesel, Da zmagal je Slovence, ln njim mandat vzel. Al' pravi mu Banelli : Da nič mu dobro ni, Ker od volitve zadnje, Da glava ga boli. —
Banelli mučno stoka Račune dela zdaj In vidi, da ga stane Preveč »slovenski zmaj.« Denarjev ni več v lcasi Zato ga stresa strah, če mogel on Slovence Precej bi stri v prah, Pa pravi, da »bolan« je, Da nič mu dobro ni, Ker od volitve zadnje, Da glava ga boli. —
Prodana duša pride Banelliju na dom, Kjer kmalu ako Bog da, Bo strašen tam polom; Pa praša, če doma je Banelli deputat, Al' ta prav zvit je ptiček ki zna ljudi plahtat' — Lepo pove izdajalcu : Da nič mu dobro ni, Ker od volitve zadnje, Da glava ga boli. —
K
Kaiio Banelli — Hrvat.
Evo dokaz v originalu.
Izbori gradskog vieča
B i r a e i I-og okoliša!
Mož kega Vam podpisani odbor (ser-volauskih kukavic in izdajalcev) podlaga kot Vašeg zastopnika v gradskom vieču jest
Karlo Banelli
posetnik (na stari Strangi)
On zaslužuje vse Vaše poviednje. Glasujte vsi za njega takor da bode 011 sigurno izabran za dobro Vaše in Vašeg zemlje.
Glasujte jedno glasno
S e r v o 1 a , dne (5. aprila 1900
Odbor I-og okoliša (d bor Ser vole)
Izdajica Hrvat, ki je ta oglas Bari-neliju zpisal lastnoročno.
Paškval Benich, m. p.
Pratteli Zoch m. p.
Markovich m. p.
Bugeda m. p.
Giov. Lovre Godina —
Erancesco Onda dirigente in spe.
Bacchin in nobilede Marchi m. p. e tanti altri che non sono scritti, ker jih je sram.
Njih lumaro je 273.
Opomin: Vsi ti »berači« so povabljeni na »tel e«, katero se hrani v šolskem hlevu grada Servole — dei Ser-volani — Pošteni Skedenjci in Skedenjke niso deležni tega furlanskega teleta. —
Burke slavnih ZaMiam
(Narodno blago; priredil Silvester.)
XXIX.
Da bi zgodovino slavnih Zabrdžanov kolikor mogoče natajčno zgotovil, podal sem se tu in tam nekoliko po svetu, ter nabiral gradiva. Pred nedavnim časom priro-mam v sosedno faro slavnih Zabrdžanov — in tu je bila meni že skrajna meja, kajti med nje same si kar bodi ne upam kjer se vsedem v najbolj temen kod vaške kreme. Brali so »Brivca.«
»Ne«, oglasi se krčmar, »o teh Za-brdžanih brali smo že silno veliko, a ene pa vendar še ne.«
Na obče zahtevanje moral je možak pripovedovati in ker je bila pripoved tudi meni še nova, zapisal sem jo brž in jo tukaj podajem.
Ko se je ustanovila slavna vas, treba je bilo navega župana. A kako ga voliti ? Voliti seveda ni težko, pa pravega najti,
to je lesnika. Dve zborovanji niste imele pravega uspeha. Pa kakor je že ^navada, da se na posled povsod najde premetena glava, tako je bilo tudi pri tretjem zborovanju, kjer je dal nekdo sledeči nasvet: »Dragi tovariši! Nekje sem o svojem času čital, da so v starem času volili papeža s pomočjo belega goloba. Komur izmed zbranih se je namreč vsedel na ramo, ta je bil izvoljen. Naredimo tudi mi tako in vzamimo, ker nimamo goloba, kako drugo nedolžno in krotko živalico. -laz imam doma že eno pripravljeno!« — »Prinesi jo, prinesi!« oglasi se vsa zbornica. Možak leti domu in v eni sapi prinese majhno škatljico, v kateri je bila nedolžna živa-lica, namreč — (nikar se preveč ne ustrašite) — debela u š. Vsem jc bila po volji. Vprašanje bilo je zdaj le to, na kakšen način naj uš volitev določi. Pa njej gospodar si je bil celo reč že prej dobro premislil in tudi njegov nasvet bil je vsem po volji. Vršila pa se je volitev tako le.
Sredi občinske dvorane postavila se je velika okrogla javorjeva miza, na njo pa škatlja z živalico, katera se je morala tukaj tri dni postiti.
Na jutro četrtega dne zbrali so se očetje slavnega Zabrda okoli mize, pokleknili na tla tako, da so se z goloobri-timi bradami naslanjali na mizino ploščo, jeden pa je odprl škatljico, da je mogla izstradana živalica na prosto. Uš se je, kakor pravi zgodovina, nekaj časa ogle-davala, ko je pa ovohala človeško jed, začela je kobacati po mizi. Tisti pa, kateremu se je splazila na brado in začela po njej laziti v tisto okolico, v katerej ima kakor znano svojo domovinsko pravico, tisti jc bil prvi zabrdski župan. Živalica pa se neki v spomin še dandanes shranjuje v stekleničici s špiritom.
K
Sebe še pozna.
Povej mi vendar, mili znanec, kje Zmazek je črvljar doma ? (Mej silno me ima zaspanec, oko že hiš več ne pozna.
Oko naj bilo bi zaspano? kako naj to verjam ti, ko glavo le imaš pijano In Zmazek si črevljar sam ti!
Jaz tega nisem vprašal, brate, Saj Zmazek sebe še pozna ! jaz vedel le bi rad za vrate, kjer Zmazek^ je črevljar doma.
Silvester.

Kako se svet obrača?
(Zgodovinska ('rtiča iz dobe kratkih lilač).
Saj veste oni dan, ko je bilo po jednem celem čičkem letu zopet lepo, jasno vreme vreli so od vseh strani ljudje iz mesta ven na prosto, da bi se potolikem času nasr-kali zopet svežega, čistega zraka.
Tudi mene je mikalo na piano, ker bi drugače gotovo zaplesnil v zaduhlih mestnih prostorih. Vstal sem toraj zgodaj, ravno ko je petelin v tretjič zopel in opravil se na pot. Niti zajutrekoval nisem, ampak vrgel sem vse le štamprl »tega kratkega«, vzel dobolo palico v roke, dolgo pipo v usta, pot pod noge in ubral jo brez namena kam in kod.
K mahi sem prišel čez hribe in doline čez kozje strmine in zajčje stezine na Vrh pred Kubed. Tukaj sem se ustavil, da bi se malo spočil ter sede na debelem kamnu in zroč proti Kubedu, si mislil:
»Tukaj so bivali nekdaj pametni, pošteni ljudje, kakor so sploh naši kmetje z majhno izjemo. Poznal sem namreč že od nekdaj Kubcdce, posebno pa njih prvake.
Veselim srcem sem jo toraj popihal naravnost proti Kubedu.
Ali že prvi prizor me je prepričal da sem se varal(
Kaj sem videl ?
Na cesti pred vasjo srečal sem že priletno ženo, ki je tekla in bežala mimo mene ter jokaj« kričala :
»Prekleta »frfula«. Pravi konšiljer si, ko zimirom udrihaš, preklinjaš ino zašpo-tuješ svojo ženo.
Vide moža ob poli, ki je obdeloval svoje polje prosila ga jc rekoč:
»Vi l)reja Becan, prosim vas lepo, ustavite mojga Toneta, da me ne ubije. Ker nisem imela druzga, napravla sem mu dnes za marendo močnik; pej zatu me zdej lovi. Napil se je snoč pri Prčani šnopsa, pej je dnes še pjan in kaker matast.«
Za njo tekel je pa nje mož z mačko v rokah ter hripavo kričal : (Kasneje sem zvedel, da je v naglici, — ker ni imel druzega pri rokah — zgrabil mačko, da bi žnjo pretepal ženo.)
»Speta moštra de Mencga mi te ga moštro far per 1111 šjor konšljer močnik per marcnda.«
Mene* pa je ustavil ter se mi predstavil rekoč:
»Sjor la skuže mi že konšeljer komunal, ogiurato, deligato dejediejo, embro de konšiljoMi scola, e šon anka zastopnik
banke »Slavije» e de la Feliee; e po me konoše ben el šjori de Capodištra«.
Jaz sem ga debelo in začudjeno pogledal ter sem prosil za ubogo živinče, katero je krčevito stiskal za vrat. Na mojo prošnjo izpustil je vbogo mačico, katero je hvaležno zanijavkala proti meni ter hipoma zbežala.
Potem mi je ta ferito še veliko pravil v njegovi eiribirščini pa ga nisem razumih
Jaz sem vprašal onega Bečana, kdo je njih svetovalec, — on mi je povedal da je to tisti, ki mu pravijo Kocjan in ki je pred leti nosil še kratke hlače ter slamnast klobuk (tudi po zimi, ko ni bil hud mraz) z dolgimi rudičimi traki, ki so mu viseli čez rama. —
Na to sem šel v krčmo k Paračanu, da si z kozarcem dobrega moškata in s tečno klobaso potolažim svoj lačni in žejni želodec.
Kmalu za mano pride deklica, katerej se je videlo, da uživa malo veselih ur. V krčmi je sedel tud svetovno znani Tone Cuder; on je dekle nagovoril:
»Urša, kam je tuj uoče davi bejžou z unim mačkom!
()na ihte :
»O, da be se nas Buli usmilu in be dau našmi noči pamet. Jest ne znam, kej mu je! Uni dan, ko sem mu nesla kosilo je na njivi vrgov je za mano lonc z fižolom in krompirjem. Potlej je ben pobrou iu pojedou; še zemlje ni vse očistou. Dnes pej teka za materjo z mačkom. Kaj beste reku vi Tone; morebit ni pr'čisti pameti; pej ko bi poklicali medga? Zatu, da si ohladi jezo me je poslov po pou buče sli-vovca.	(Zvršetek pride.)
Vesele veliKonoCne praznike
vošči ,,Brivec"
vsem svojim čitateljem!
Napis.
Pod gomilo mož počiva Eskulapo-
vega reda, ki starost dočakati njegova dala mu je veda :
Oh, ko bi zdravnikov 011 tako dolgi vek
ne bil ostal, V grob mladine mnogi tako zgodaj že — ne bil bi pal.
Silvester.
Izdajalec.
(Glej sliko).
Starodavna pravljica pripoveduje sledečo dogodbieo:
V	Egiptu je živel oče Prismola po imenu, imel je dvoje otrok. Mati je bila prava Egipčanlca, ki je z vso dušo ljubila svoj narod.
Sinova Slovan in Sloven sta bilo tudi vzgojena v narodnem duhu, zato je skrbela mati, in narodni egipčanski učitelji. Oče Prismola pa ni bil mož beseda, zahajal je med zamorce, in Arabce, le med Egipčani ga ni bilo videti. Zona je bila v vodnem strahu zaradi svojega moža. Egiptovski duhovniki so večkrat pridgali 111 svarili ljudi, posebno očete in matere, da ni večjega greha, kakor izdati svoj narod, in da se je že pripetilo, da je izdajieo naroda morska kača umorila. Oče Prismola ni dal vere tem besedam. Pri neki občinski vo-litvi se je usiljeval nek zamorski kandidat — domačini so postavili poštenega Egipčana. — Prismola je prodal za 50 sreber-njakov svoj glas — svoj narod. — Ko se je neko nedeljo sprehajal ob morskem obrežju s svojima sinovoma, prilazila je iz morja strašna kača in očeta iu nedolžna sina umorila, da ne bi postala kedaj renegata. Lljudje so pa rekli:
»Tako se izdajalcu godi — škoda le za Slovana in Slovena.
K
Drugih misli.
Ni mogoče, da bi bila ena bela in ena č r 11 a resnica. —
Ni dan vsakemu človeku pogum imeti svoje prepričanje in ga tudi vsak čas pokazati.
Naro 1 ne menja svojega p r e-p r i č a 11 j a v 24 urah, kakor to stori posamezni človek.
Iz ljubezni, iz pravičnosti, ali simpatije — ne da politični nasprotnik — Slovanom niti orehove lupine.
Človeško zgodovino pišejo s krvjo — ne s črnilom.
Ako bi se Slovani bali kazni in političnih zaporov po njih bi bilo.
V	Avstriji bodo morali iti Slovani še skozi rudeče morje — absolutizma, predno pridejo v obljubljeno deželo.
Državni zbor je najtrdnejši in zdaj edini steber sedanje ustave.
Volja naroda je najvišji zakon in temu se mora vsak podane« pokoriti.
Kdor nima zaupanja v silo naroda ta naj se narodu ne stavi na čelo.
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh /. vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaj <• se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
Najceneja kupčija
dokler jo v zalogi.
2.20 gld. stane niklova — remontoir — žepnica z verižico in škatljico. -4.65 gld. prava srebrna — remontoir ura s posrebr. amer. verižico in etui. 4.90 gld. srebrna damen rem. ura z posr. verižico. 11.50 gld. prava z 14 kar. zlata rem. župnica z škat-in eleg. verižico.
Ura je garant, na tri leta
1.50 gld. velja (j kar. zlat. prstan s kamnom. — Pošiljatev na povzetje a!i po nakaznici. — Blago, ki ne konveuira se tekom 8 dneh spet sprejme in denar vrne
Bratje Hurviz
(Eksportna hiša.)
Krakovo, Stx*adon 17.
Bogato ilustr. katalog ur, zlatarna in srebrnin znižanimi cenami na razpolago. —
SJ«r Agentje se iščejo.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? - Ga imam.
Imate družino? —• Dve hčerki. Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. - Nepreviden, je vsak gospodar, hi ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. hr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 18;$]. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al »ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenjc 189 mi-459.000 gld.
Kroma
Trst ulica »S. Mareo štev. (i. Trst
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno« pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj?, se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
A n t. Babic.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina i najboljšim laiiMturaim hlapni,
Udobiva se najboljša Kotoniiia bela iu ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Z a mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
Miroiiica (Aroma) B. Poniž
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Čemu v Ameriko
ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj so v zaprti k pismih v. napisom: »No v Ameriko!« poste restante v
raooooooooooooot I. VICIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„SIavisehes Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan
v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
UST Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikarne bi smel biti brez tega lista.
pohištva vsake vrste
Alessaniro Levi liiizi t Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in Iran k o vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuuao.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_kavo, caj, olje, riž, makerone, delikatese, g_
1 cb^shb sadje, ribe, vina itd. bss^ee®' I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speeiali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. ^f®
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
7ja p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
nxnnnnnnnnnnxnn
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1, - trs i1 - ulica Ireneo št.l,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko i 11 belo vipavsko vino, Sieinfelsko
vedno zveze pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
UUUUUUUUUU^UU^M
w ww w w w w v#ww
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tli, - LJUBLJANA - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. £■Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podu čn e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajainica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciaie 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v o bližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - mioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i želežjeiii
Konjerišc & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjediou & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne »loge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Bentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji) Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese kujižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.««3.7<;
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.««
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	., 164.907.79
1898	„, 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji Gkrat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Svoj i k Svoj i m!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato' založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst- moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

Pozor!
Pozor!
za leto 19DO je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. 70 h.)
>
►
>