Kmetska zveza za žensko volilno pravico. Dne 18. jnniia je imel poslanec dr. H o h n j e c jgovor za žousko volilno pravico. Njegov govor slove v glavnem tako: Gospodje narodni'poslanci! Doba, v kateri ži vimo, se imenuje in tudi mora biti demokratična, ljudska. Z vi<!iku prave in praviSne demolcracije nam je tudi treba prcsojati predtoženi volUni red za volitve v konštituanto. Izjaviti moratn, da/ ni vsestransko demokratieen, ker odreka polovici ljudstva volilno pravico, Zenske ne bodo imele volJlne pravice za konstituanto. Gospodje, poslanci! Po štatistiki iz leta 1900 ie bilo v Evropi kakih 300 milijonov prebivajcev in ined temi 4/4 mili]ona ve6 žensk kakor moških, tako da pride na 1000 moških 1035 žen. Prilično isto razmerje med številom moških in žensk vlada tudi v naši dr žavi. Torej večja potoviea našega naroda živi še v politiftnem podložništvu. Ce govorim o političnein podložništvu ženskega spula in sicer zaradi tega, ker žensko iiinia;o prava glasovanja, se morem sklicevati na sodbo železnega nemškega kanclerja Bismarcka , ki jp rekel: Kdor nima glasa, nima prava. Gospodje! Tisti govorniki, ki so zavzeli napram ženski volilni pravici odklonilno stališče, so povdarjali, da ni treba dati prava tistemu, kdor tega -prava no zahteva. Ne vern, ali je to načelo v resnici veljavno ali ne. Pravo se mora dati i>aš zato, ker je pravo. Gospod poslanik dr. Paleček je naglašal, da v naši državi ni žen&kega gibanja in dr. Polič je oraenil, da ženske niso pošiljale peticij, nlso napravile juriša na parlament itd. Gospodje, kar še ni, to se še lahko zgodi. Med slovenskim ženstvom je jak pokret za volilno pravico žensk in sicer ne samo v krogih int,eligence, marveč še posebno med delavskim in kmetskim ženstvorn. Večkrat sem že slišal pripombo: ,,Da, da vi Slovenoi ste za vse to, kar je moderno." Mislim , da to ne more biti za nas očitek, ampak samo pri znanje. Dejstvo pa je, da ta pokret ni omejen samo na slovensko ženstvo, maj-več da je tudi med srbskim in hrvatskim delom jugoslovanskega ženstva to gi banje pognalo močiie korenine. Gospodje! Povdarja se: ,,Zenska spada v hi So." To je bilo izročilo stoletij. Moderni gospodarski razvoj ije cv flp iznočilo napravil veilijke .vrzeSj. K]o Ije zavladala mašina, je domaSe delo žene omejila, spremenila ter razvrednotila, Mašina je pognala ženske iz hiš na poljo pridobitnega dela^ v industrijo, trgovino, v šole, v urade in v razne pokjice sploh. Ako se je ženska hotela priživiti, je morala nastopiti kot kon kurentinja moža; ni pa bila možu konkurentinja samo pri delu, marve-5 še v veliko večji meri konkureiitinja v socijalni bedi. In baš tukaj tifii Jedro žensksga vprašanja; njegova mati'je socrjalna beda. 'Ali ni torej s socijalnega stališča potrebno ia pravifiuo, da imajo tudi ženske besedo in pridejo do veljave, ko se določajo zakoni, ki urejajo naše narodno gospodarstvo in poedine panoge pridobitnega dela? 111 to tembolj, ker so žene polne najboljše voJje za delo, da liadomestijo izgubo delavnih nioči, povzročeno vsled vojne. V domači liiši je žena osredjo tamilije. Prvi iu glavni del odgoje je njena naloga.' Ona odgaja otro ke k ljubavi do Boga in cerkve, naroda in domovme, k vdanosti državi; ona sadi in neguje v nežnih sr oih otrok čustvo državne edinosti, doživetje veselja in žalosti: ona vceplja v dušo otrok in drugih članov familije ljubezen do reda in dela, čustvo pravičnosti- in ljubezni do bližnjega, Te čednosti so poglavitne dr. žavljanske kreposti. Ali ni tedaj vzgoja v rodbini prva in najvažnejša politična šola? Iz tega se spozna veliki pomen žom za razvoj državljanov, likrati pa tudi potreba politične vzgoje žene same. Poleg negovanja čustva dru&tvenosti in državljanskib čodnosti ima žena še drugo politifino nalogo. N.jpn naravni namen je materinstvo. Zena Ima mnoga več srca in zmisla nego mo^d za uboge, bolne^ sl« romake, otroke, zapuščene, Vi njen delokrog spad.a zdravstvo, boj zoper alkobolizem, zaščita dece, de lavk in javnih nameščenk. To so velike naloge socijalne politike, ki jih ima izvršiti občina in država . Zato mora imeti žena vpliv na zakonodavstvo in to tembolj, ker moderna država stremi za tem, 'da uredi razmerje med možem in ženo, materjo in deco; v parlaraentih se razpravlja o zakonskem pravu (ženitve nem zakonu), o pravu familiije, o varstvu mater, o odgoji deco itd. Zato nikdo ni bolj upravifien in bolj poklican riego žena, da sodeluje v odločilnih trenutkih pri določanju usode svoiih otrok. Ce' se žena osvobodi neupoštevanosti, ki jo tiači, se dvigoe tudi njeno dostojanstvo, poveča se spoštovanje, ki ga ji dolgujejo njeni otrooi in okrepi se rodbina. Gospodje! Ti in drugi razlogi so dovedli žen sko gibanje v mnogoterih državak do velikih uspehov tudi v političnem oziru. Zato, gospodje, bi Mlo dobro, da ta nedostatek popravimo. Še je 6as za to. Treba bi bilo samo v 9. članu vstaviti besedo ,,ženska", da ima torej volilno pravico vsak moški in vsaka ženska, ki dovrši 21. leto, In stvar je dovršena, Gospodje! Ce to storimo , se povzdignemo do demokratične višine, na kateri stoji veliki demokrat Wilson, S tem bo tudi na§a država odplafiala en del in sicer velik del tistega dolga, ki ga dolguje narodno čutečemu, plemenito mislečemu in požrtvovalno delavnemu Jugoslovanskemu ženstvu. (Odobravapje in ploskanje.)