71* 1123 KATJA Š PUR, DVA STUDENCA Slovenske založbe na splošno pedantno sestavljajo repertoarje, v redakcijah, sode za založniški posel kvalificirani ljudje, poleg tega jim stoje ob strani založniški sveti, kljub tem varnostnim ukrepom pa se včasih vendarle zgodi, da izide kako delo, s katerim pri najboljši volji ne veš kaj početi. To se je n. pr. zgodilo ob izidu knjižice Katje Spur Dva studenca. V zadrego nas je spravila Primorska založba Lipa, ki pa najbrž glede kvalitete pričujočih črtic ni bila istega mnenja, saj je v knjigo investirala nekaj lepih ilustracij Jožeta Oiuhe. Knjižica prinaša peščico lirično sentimentalnih, bolj sentimentalnih kot liričnih črtic na erotično temo. Nastopa neki pramoški, ki zapovrstjo onesre-čuje praženske. Nesrečnice si sicer dopovedujejo, da je moški nevaren za njihov duševni mir, toda šibke so in dajo se prevarati. Nato druga drugi pišejo afektirano obupana pisma z žlahtnimi aforizmi (n. pr.: Bil je reka, ki ste jo hoteli -vso zajeti, a koliko njenih voda je med vašimi prsti odteklo drugam. . .), pramoški pa si tisti čas izbere tretjo devico. To je tudi vse, kar se da razbrati iz omlednih črtic, zavitih v skrivnostne vzdihe in modrovanja pogrošne sorte. Pri tej lirični prozi gre najbrž za intimnost tiste vrste, ki za publiko ni zanimiva; ta intimnost je celo neprijetna, kot je nerodno prebiranje tuje privatne korespondence. Tega niti ne bi bilo treba naglasiti, če ne bi nekateri (liriki in ljubitelji) še vedno zamenjavali zasebnih intimnosti z umetniškimi razodetji. Pričujoča knjižica je pravzaprav samo ekstremni eksces takšnega pojmovanja. Da bi zakrile intimnost, so se črtice v Dveh studencih preoblekle v kitajska oblačila (lisi Men, Mej Ling, sandallov les, riževa bilka itd.). Ne smemo pa pozabiti, da je povprečno izobraženi Slovenec prebiral Pearl Buckovo in da ga tedaj ta izposojena maškaradna eksotika ne presune. Knjižica zastavlja torej eno samo vprašanje: kako se je pretihotapila čez kitajski zid založniških repertoar rev? MitjaMejak 1124