pofrinTna plačana v MatiMPS&J Cena 1 Din Leto VI (XIII.), štev. 10 Maribor, četrtek 14. januarja 1932 II JUTRA« 2ha a da se Nikakor nočejo spuščati v legitimlstične avanture. Malo Ptej pa smo gjtali v ev-Zopskem časopisju o zanimivih rimskih Načrtih za osnovanje neke prenovljene |n preoblikovane srednjeevropske katoliške monarhije pod vodstvom Habsburžanov; a poleg teh jasnih časniških glasov so nam naposled dobro v spominu judi še razne tajne konference voditeljev ttdnrvvehra z izrazitimi legitimisti na Dunaju, v Budimpešti in Monakovem. Po vsem tem je torej prav lahko najti tiste tajne sile, ki so preprečile razpust «eimwehra in obsodbo dr. Pfrimerja ter °stalih prevratnikov. Te sile so javni in Sestava nove francoske vlade REKONSTRUIRANA LAVALOVA VLADA BREZ BRIANDA. -FRANCOSKE POLITIKE SE NE SPREMENI. KURZ PARIZ, 14. februarja. Kriza francoske vlade je bila od trenutka njenega izbruha naprej v 24 urah rešena na ta način, da je Laval po brezuspešnih pogajanjih z levico obnovil svojo dose danjo vlado z nekaterimi izprememba-mi. Nemesto umrlega vojnega ministra Maginota je postavil dosedanjega poljedelskega ministra Andreea Tar-dieua, dočim je zunanje ministrtvo prevzel v svojstvu šefa vlade on sam. Poljedelsko in notranje ministrstvo sta prevzela državna tajnika Catalan in Fotild, ki sta doslej oba službovala v imenovanih resorih. Kakor poluradno zatrjujejo, ni pričakovati v francoski politiki nikakih izprememb. Ministrski predsednik Laval je pojasnil novinarjem, da je ob priliki uradnega poseta pri Briandu zaprosil odhajajočega zunanjega ministra, naj podpira sedanjo vlado tudi naprej, in sicer v obliki, ki raj jo določi kar sam. PARIZ, 14. januarja. Novo Lavalo-vo vlado je pozdravila vsa francoska javnost. Listi desnice izjavljajo, da potem, ko so radikalni socijalisti odklonili sestavo nacijonalne koncentracije, ni preostala nobena druga pot. Sestava novega Lavalovega kabineta je izmed vseh najbolja rešitev. Le vičarski listi, posebno »La Republi-que« in »Populaire«, pa očitaju Lava-lu, da je uprizoril vso vladno krizo samo zato, da bi se na premeten način otresel Brianda. Nasprotno pa je izjavil Laval poročevalcem listov, da je podal demisijo svojega kabineta v popolnem sporazumu z Briandom, ki je zaradi svojega rahlega zdravja brezpogojno vztrajal na svojem sklepu, da se umakne iz javnega življenja. Kljub temu bo vlada v zunanji politiki vedno potrebovala njegovega sveta in pomoči. Amerika bo trgala volne dolgove? VEST »NEW YORK HERALDA« IN GOVOR RAVNATELJA MICHELA. — AME RIKA BI IZGUBILA 22 MILIJARD DOLARJEV. PARIZ, 14. januarja. Pariška izdaja »New York Heratda« poroča iz Washimg-tona, da tamkaj splošno sodijo, da bo Amerika v primeru, da Nemčija ne bo več plačevala reparac j, gotovo pristala na Spremembo svojega dosedanjega stališča v vprašanju črtanja zavezniških vojnih dolgov. NEW-YORK, 14. jnuarja. Po znani Briiningovi izjavi se je v Ameriki razvila živahna razprava o vprašanju črtanja vojnih dolgov. Listi objavljajo podatke, po katerih bi v tem s učaju izgubila Amerika 22 milijard dolarjev ali 200 dolarjev na vsakega ameriškega državljana. NEW-YORK, 14. januarja. Predsednik NationaI-City-Banke, Michel, je v svojem govoru na seji delničarjev dejal med drugim, da je neobhodno potrebno, da zmaga v vprašanjih mednarodnih dolgov in carin duh sprave in sodelovanja. Pričakovati od Amerike, da sama prevzame vsa bremena za mednarodno ureditev financ, bi bilo gotovo nespametno, kljub temu pa je prav tako v interesu Amerike kakor vsega osta ega sveta, da tudi ona doprinese del žrtev za veliko skupno stvar. Samo na ta način, samo s temi žrtvami, bo mogoča nova izgraditev sveta in Zedinjenih držav Severne Amerike. Obsedno stanje v Besarabiji KOMUNISTI BI RADI PREPREČILI ZAKLJUČITEV RUSKO-ROMUNSKEGA PAKTA O NENAPADANJU. BUKAREŠTA, 14. januarja. Romunska vlada je danes izdala naredbo, po kateri se proglaša nad vso Besarabijo obsedno stanje. Odredba je rezultat včerajšnje seje ministrskega sveta, na kateri je guverner Besarabije generaf Rascanu poročal o siloviti agitaciji komunistov, ki ogroža mir in red. V političnih krogih zatrjujejo, da so komunistični izgredi v Besarabiji organizirani z namenom, preprečiti romunsko-ruski sporazum o paktu o nenapadanju. V zvezi z odredbami vlade je bilo včeraj aretiranih zopet preko 50 voditeljev komunističnega pokreta v Besarabiji. Varnostni organi so zaplenili velike količine letakov, tiskanih v ruskem in romunskem jeziku, ki so bili v Besarabijo najbrže vtihotapljeni z onstran meje. BUKAREŠTA, 14. januarja. Pogajanja z Rusijo za sklenitev pakta o nenapadanju napredujejo silno počasi. Največja ovira za sporazum je Besarabija, ker zahtevajo sovjeti posebne pravice za tamkajšnji ruski živelj, ki je, kakor znano, glavni steber komumzma v Romuniji. pritajeni pristaši reintronizacije Habs buržanov. Med najodličnejšimi osebnostmi avstrijske politike so ti pristaši, kakor dr. Seipel. dr. Schober, Vaugoin, di. Buresch in mnogi drugi, dočim je voditelj Heimvvehra knez Starhemberg neposredni eksponent Habsburške hiše ter obenem politični predstavnik vse stare avstrijske aristokracije. Zveza med v~e-rrii temi faktorji je jasna kakor na dlani. To je glavno ozadje vse skrivnostne moči Heimvvehra, ki pa ni edino. Mimo tega potrebuje namreč dunajska vlada to nacionalistično oboroženo in vojaško urejeno organizacijo tudi kot obrambo proti levičarjem, socialnim ■ demokratom in komunistom ter naposled kot sredstvo za izsiljevanje raznih'ugodnosti in koncesij od evropskega zapada in Zveze narodov. Za njo stoje tedaj strnjeno, dasi več ali manj tajno: dunajska vlada, legitimisti vseh vrst, celokupna aristokracija, plutokracija in višja cerkvena hierarhija. Prava Heimvvehr je eksponentinja celokupne avstrijske reakcije, njeno de-*« In njeno najmočnejše orožje SMRT BIVŠE GRŠKE KRALJICE. FRANKOBROD OB MENI, 14. januarja. Tu je sinoči opolnoči umrla bivša grška kraljica Zofija, sestra bivšega nemškega cesarja Viljema. VOLITEV PREDSEDNIKA NEMŠKE REPUBLIKE. BERLIN, 14. januarja. Pri pogajanjih zaradi novih nemških predsedniških volitev je nastal majhen preokret. Adoli Hitler, ki se je včeraj vrnil iz Berlina v Monakovo, je namreč izjavil, da je zelo verjetno, da bodo nacionalni socialisti lahko postavili svojo kandidaturo. V zvezi s tem se govori, da bo kandidat hit-lerjevcev za predsednika nemške republike general von Epp. V poučenih krogih vendar ne verujejo, da bi se general von Epp dal zaplesti v borbo proti Hindenburgu, ker se je še nedavno sam preveč eksponiral zanj. LAKOTA V TURČIJI. SMIRNA, 14. januarja. V mnogih krajih Male Azije, posebno v okolici Smirne, je nastala velika lakota. Kmetje v okolici Smirne žive v silnem pomanjkanju, ker niso lani skoraj ničesar pridelali, a še onega kar imajo, vina in olja, ne morejo prodati. Turški Rdeči polumesec je uvedel veliko akcijo za zbiranje denarnih prispevkov in živil za trpeče prebivalstvo, ki ugodno napreduje. Tudi ankarska vlada je določila v ta namen večje vsote turških lir. VELIKA BRITANIJA NAJ GRADI AME-RIKI LADJE. CHICAGO, 14. januarja. Sir Norman Angeli je stavil predlog, naj bi Velika Britanija namesto odplačevanja vojnih dolgov gradila Zedinjenim državam vojne ladje. Shodi poslanca Špindlerja Preteklo nedeljo je imel narodni poslanec za šmarski srez V. Špindler zjutraj ob pol 9. shod v Zibiki, popoldne oH 14. pa v Loki pri Žusmu. Na obeh shodih je bila udeležba številna, kar priča, da se naši možje in fantje živo zanimajo za razna pereča, zlasti gospodarska vprašanja. In baš o teh vprašanjih je na obeh shodih obširno razpravljal poslanec Spind ler. Najbolj so se zanimali zborovalci, po večini vinogradniki, za vprašanje samopomoči glede vinske krize, o čemei je poročal poslanec na podlagi sklepov vinogradniškega sestanka za šmarski srez, ki ga je bil sklical 22. dec. 1. 1. v Šmarju, in na katerem so bili storjeni važni sk-lepi glede organizacije vinogradnikov v tem okraju, priprav za razne vinogradniške prireditve itd. Te načrte so zborovalci z veseljem pozdravili, kar je dokaz, da je v najširše plasti naroda pričela prodirati zavest o nujni potrebi trd-ne organizacije v svrho samopomoči. Koledarček »Jadranske straže«. »Jadranska straža « priporoča svojim članom koledarčke za leto 1932. Dobe sc po Din 10.— v društveni pisarni iti tr-govini g. H. Sax, Grajski trg. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuB) se uporablja naravna »Frani Josefova« voda z velikim pridom prf v: U.danjem izpiranju prebavnega kan** la. Univerzitetne klinike izpričujejo, d* je »Franz Josefova« grenčica posebno * srednjih letih in starostni dobi izboril« či o sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Verifikacija senatorskih mandatov Člani našega prvega Včeraj je verifikacijski odbor novega jugoslovanskega senata proučil ves material o izvolitvi in imenovanju senatorjev, in ker ni bilo nobene pritožbe, je vse mandate brez izjeme in brez debate verificiral. Plenumu bo odbor poročal o tem svojem sklepu na seji danes popoldne. Za poročevalca je določen senator dr. Fran Novak iz Ljubljane, za stalnega predsednika bo pa najbrže izvoljen senator dr. Ante Pavelič. Po poklicu je med Člani senata 17 bivših ministrov, 11 odvetnikov, 6 poljedel- senata po poklicih. cev, 6 profesorjev, 5 trgovcev, 5 zdravnikov, 6 duhovnikov, 3 publicisti, 2 bivša bana, 2 opolnomočena ministra v pokoju, 2 sodnika v pokoju, 2 posestnika, 2 zasebna uradnika, 2 velika župana v pokoju, 1 državni svetnik v pokoju, 1 pomočnik ministra v pokoju in 1 načelnik v pokoju. Skupno število vseh izvoljenih in imenovanih senatorjev je 74, in med njimi je 22 takih, ki so že bili narodni poslanci. Grobovi. Včeraj zjutraj je umrl v Smetanovi ulici 48 krojaški pomočnik Alojzij Ko-kolj, star 52 let. Pogreb bo v petek popoldne ob 15. uri. V splošni bolnici je podlegel težkim poškodbam posestnik Ivan Bogatin, star 48 let. Pokojnika bodo prepeljali v Oplotnico, kjer bo pogreb na tamkajšnjem pokopališču v petek dopoldne. V Orehovi vasi je umrla posestnica Ana Pahičeva. V bolnici pa je preminul danes zjutraj 78!etni upokojeni davčni nadupravitelj Anton Rohrer. Pogreb bo v petek ob pol 16. uri na mestnem pokopališču. Svetila mu večna luč! Poroka. Na Brezjah se je poročil g. Rudolf Kodrič, šolski upravitelj v Vuhredu, z gdč; Leopoldino Matjažičevo, učiteljico pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Bilo srečno! Službeni list dravske banovine objavlja v 3. letošnji številki med drugim zakon o balansiranju državnih vrednostnih papirjev, pravilnik o pogodbenih poštah, razglas o odkupu predvojnega srebrnega denarja in razglas o obremenitvi avtobusnih podjetij z 10 procentnim izrednim cestnim prispevkom. Smrtna nezgoda. Včeraj popoldne je posestnik Franc Žnidarič iz Spodnjih Hoč prenašal neko težko mizo in se pri tem težko notranje poškodoval. Ker mu je postajalo vedno slabše, so ga še ponoči prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je davi umrl. Nesrečen sunek. Včeraj popoldne je na državni cesti v Bresternici delavec Janez T. v prepiru sunil 221etnega djaka Leopolda Ačka in je ta padel in si pretresel možgane. Nezavestnega vojaka je rešilni! avto prepeljal v vojaško bolnico. Zakaj ne sprejemajo lOOOdinarsklh bankovcev? Z več strani smo dobili pritožbe, da se trgovci, obrtniki in celo nekateri denarni zavodi branijo sprejemati celo žigosane lCOOdinarske bankovce. Ker žigosani bankovci pač ne morejo biti ponarejeni in se tako povzročajo strankam samo nepotrebna pota v Narodno banko, bi bilo nujno potrebno, da oblast takoj prepreči to samovoljno in popolnoma neupravičen odklanjanje zakonitega plačilnega sredstva. Pregled motornih vozil, ki je bil napovedan za 15. t. m., je preklican in bo istočasno s splošnim pregledom in z novo registracijo, za kar bo oblast rok šele določila. Razpis mestnih voženj za 1932. Mestna občina mariborska je razpisala mestne vožnje za leto 1932. Interesenti dobijo zadevna pojanila in tiskovine v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica 8/1, soba 2. Prošnje je vložiti do 20. januarja 1932. Promet mariborske carinarnice. Dohodki mariborske carinarnice so znašali v preteklem letu skupno Din 108,448.107 in to za uvoženo blago Din 246.947. V primeri s predlanskim prometom so dohodki v lanskem letu znatno nazadovali in sicer pri uvozu za Din 13,140.487, pri izvozu pa za 127.017 Din. Največje dohodke izkazuje carinarnica v mesecu aprilu, najmanjše pa v mesecu decembru. Aeroklub »Naša krila« v Mariboru nam pošilja ta-Ie dopis: V zadnjem času so izšla v naših listih poročila o baje senzacionalnih iznajdbah v zrakop'ov-stvu. Tukajšnji oblastni odbor Aero-klu-ba prosi za objavo, da ni s temi vestmi v nobeni zvezi Kovani drobiž. Ko je dobil obezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din s 30. novembrom 1931, je prenehal biti plačilno sredstvo kovani drobiž po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par, av-stroogrski iz nklja in pakfonga po 10 in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev. Blagajna finančne direkcije v Ljubljani in davčne uprava bodo zamenjavale ta drobiž do konca novembra 1932 za novce po 25 par. Prodaja blaga v carinami. V skladišču tukajšnje glavne carinar-ne bo v petek 15. t. m. ob 9. uri na prodaj razno blago. Številke težkih gospodarskih prilik. V preteklem letu je bilo vloženih pri tukajšnjem sodišču 9105 rubežnih predlogov. Od teh je bilo 882 uradnih. Ne-premičniških dražb je bilo 45, nepremič-niških prodaj pa 160. Deložacij smo imeli v preteklem letu 105. Izločitvenih tožb je bilo 185, od teh je bilo sporno končanih 109. To so najhujše pravde, kjer gre dolžniku za njegov obstoj. Vsaka druga pravda roma od instance do instance in se skoro polovica vseh tožb za denarne zneske konča s priznalno ali zamudno sodbo. Sodnih odpovedi je bilo vloženih v preteklem letu 435. Tudi prometu z nepremičninami so današnje težke gospodarske prilike d-le svoj pravec. Večina premičninskih prodaj se izvrši danes prisilnim potom, kjer pogosti nastopajo kot kupci denarni zavodi in pa privatni upniki. V našem mestu je bilo prodanih lansko leto 116 objektov in parcel. Skupna prodajna vsota je doseg-'a višino 18,603.885 Din. Najživahnejša je bila kupčija v mesecu februarju, naj-neznatnejša pa v avgustu. Cene nepremičninam. so v lanskem letu celo nekaj poskočile napram cenam v letu 1930. Cenjene čltatelje opozarjamo na današnji Inserat kina »Union«, k| predvaja najrazkošnejši nemški govoreči zvočni film »Kongres pleše«. Četrtek 2 zadnja Čarovnik Gaston VELIKA večerera! Petek - Govoreča roka KAVARNA Beračenje je po zakonu prepovedano. Ker se vedno znova ponavljajo pritožbe radi beraške nadloge, je banska uprava opozorila merodajne oblasti, da je beračenje po zakonu brezpogojno prepovedano in kaznivo. Oblasti morajo posvetiti vso pozornost izvajanju zadevnega zakona, zlasti morajo zastaviti ves svoj upliv, da bodo občine svoje dolžnosti napram občinskim revežem vršile s potrebno uvidevnostjo m človekoljubnostjo. Ubožcem naj pomagajo v smislu postoječih ubožnih zakonov, postopače in delamrzneže pa naj takoj izročijo sodišču. V zadnjem času se je priteplo k nam mnogo beračev iz drugih banovin, posebno takih, ki zbirajo milodare, o katerih se morajo nadzorni organi takoj prepričati, če imajo potrebno dovo'jenje pristojne oblasti. V današnjih čas'h, ko so vsepovsod na delu pomožne akcije, da pomagajo revežem, je beračenje od hiše do hiše po mestih kakor po deželi neupravičeno. Prošnja. Na omari v klubovi sobi dijaškega »Napredka« v Narodnem domu je imel ubogi dijak shranjeno izposojeno kitaro. In to mu je pred dnevi nekdo odnesel. Ker bo moral dijak inštrument plačati, ako ga ne vrne, prosi dotičnega, ki je kitaro odnesel, da jo čimprej prinese nazaj v klubovo sobo, ali pa jo izroči vratarici v Narodnem domu. Zopet ukradeno kolo. Iz hodnika tukajšnje.bolniške Magajne na Slomškovem trgu je včeraj popoldne odpeljal nekdo delavcu Francu Žunkovi-ču skoro novo, črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1800 Din. Lutkovno gledališče Sokofa-matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 17. januarja ob 15. uri veseloigro v treh dejanjih »Gašperček Išče stanovanje«. »Ljudska knjižnica«. Poleg neštetih drugih novosti s svetovnega literarnega trga, je prejela »Ljud ska kuj :nica« v Narodnem domu pretekli teiLn tudi najnovejšo knjigo Hermana V/endla »Francoski ljudje«, o kateri je pohvalno pisalo nedeljsko »Jutro«. Nadalje je med novostmi najnovejši ro-n an o ve’ikem češkem reformatorju Janu Husu, ki ga je napisal Nemec Wohrk. Lanskoletne revije so pravkar v vezavi. Tudi je dobila »Ljudska knjižnica« v zadnjem času mnogo novih srbohrvat-skih romanov, deloma prevodov iz moderne literature. Prijatelj lepe knjige najde torej bogato izbiro v »Ljudski knjižnici« Narodni dom, vhod iz Tattenbacho-ve ulice, ki je vsakomur dostopna. Doslej je vpisanih 1035 članov. Ali ste med niiml? Zborovanje vojnih invalidov. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru bo ime! v nedeljo 17. januarja ob 9. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 14. januarja ob 20. uri »Ženitev« ib. D. Petek. 15. januarja. Zaprto. Sobota, 16. januarja ob 20. uri »Škorpijon«. Premljera. Nedelja, 17. januarja ob 15. uri »Lutka«. — Ob 20. uri »Viktorija in njen hu-zar«. Kaj bo v nedeljo v gledališču? Dve operetni predstavi: popoldne ob 15. uri bo prva letošnja ponovitev »Lutke«, me-Iodijozne in nadvse zabavne Audranove operete, zvečer ob 20. uri pa se ponovi Abrahamova priljubljena in danes najbolj privlačna opereta »Viktorija in njen huzar«. »Ena noč na severnem tečaju« v soboto v Veliki kavarni. Red v naše gledališče Povodom pritožbe gledaliških abonentov v včerajšnjem »Večerniku« se je oglasil tudi drug ljubitelj g'edališča, ljubljanski akademik, ki nam piše: Parkrat sem bil te božične počitnice v mariborskem gledališču, in sem se čudi! dirigentu g. Herzogu, da sploh še more ob tolikem nemiru, šepetu in še celo glasnih pogovorih dirigirati overturo, čeprav operetno. In nafepše je, da to nespodobno vedenje ne prihaja vedno samo od publike na galeriji ali razposajene in »duhovite« mladine na d:jaškem stojišču,^ temveč tudi s parternih sedežev in lož. Koliko jih pride prepozno, in ti se potem — nekateri še sredi dejanja — precej hrupno plasirajo na mesta, seveda s prijaznim pozdravljanjem znancev daleč naokoli. To je v Ljubi jami v obeh gledališčih precej drugače: pub'ika prihaja pravočasno, in preden se hrup ne poleže, godba sploh ne začne igrati. In publika ljubljanskih galerij je marsikaterikrat bolj disciplinirana od mariborske »elite«! Priznati pa moram, da so tudi v Mariboru mnogi, ki vedo, da je gledališče dom kulture, in se tudi pri predstavah, kulturno ne ravno visokih, vedejo kraju primerno. Oni druga pa, ki se vedejo v ^edališču tako po domače ..., ti dajejo kulturi mesta Maribora, drugega kulturnega središča Slovencev, slabo spričevalo. Iz Prekmurja Hartnerievi obrati ustavili delo. Znani industrialec in veleposestnik Goza Hart-ner je bil, zaradi pomanjkanja naročil, prisiljen ustaviti de'o v svojem paromli-nu in v obratih lesne industrije v Doliču. Vsi delavci so bili odpuščeni, kar bo sp’ 10 bedo le še povečalo. Gradnja Zdravstvenega doma v Dolnji Lendavi. Kakor po vsem Prekmurju in Medmurju, je tudi v dolnjelendavskem okraju silno razširjena nalezljiva očesna bolezen trahoma. Za zdravljenje te bolezni cbstojata dva zavoda, eden v Murski Soboti. drugi v Prelogu, ki pa sta oba preobremenjena: Zaradi tega je banska uprava že lani sklenila zgraditi v Dolnji Lendavi poseben Zdravstveni dom, v katerem bo najvažnejši prav trahomski oddelek. Prva dela so se pričela že lani, a so zaradi pomanikanja kreditov in zime morala biti prekinjena. Sedaj so pa zagotovljena vsa potrebna denarna sredstva, in zidanje se bo nadaljevalo čim bo vreme dovolj ugodno, tako da bo novi Zdravstveni dom v jeseni že izročen s.ojemu namenu. Gradbeni stroški bodo znašal; 480.000 Din. Od tega bo prispevala 120.000 Din banska uprava, 50.000 Din država, ostanek pa Dolnja Lendava ■n na,1, rvUJSvnf. v okraju. Proti nadprodukciji učiteljskega naraščaja PARALELKE NA DRŽAVNEM ŽENSKEM UČITELJIŠČU IN ZASEBNA UČI TELJIŠČA. Na sestanku za ustanovitev društva za trgovsko šolstvo v Mariboru je šolski upravitelj in bivši mestni župan g. Vik- tor Grčar sprožil vprašanje, ki globoko interesira vse slovensko učiteljstvo in posredno tudi starše one mladine, ki obiskuje naša učiteljišča. To je vprašanje paralelk na tukajšnjem državnem ženskem učiteljišču in zasebnih ženskih učiteljišč v Mariboru, Ljubljani in Škofji Loki, ki se mora čimprej rešiti, da se prepreči še nadaljna nad-produkcija učiteljskega naraščaja na Slovenskem. Stoprav študij na učiteljišču je bil pred vojno in prva leta po vojni najsi-gurnejša pot do hitrega in stalnega kruha. Vsaka absolventinja in vsak absolvent je dobil takoj v jeseni po dovršeni maturi službeno mesto; nikomur ni bilo treba čakati. V zadnjem času pa so se razmere temeljito spremenile, in sicer po vsej državi, ne samo pri nas. Po zanesljivih podatkih, ki smo jih dobili, je lani absolviralo na vseh jugoslovanskih učiteljiščih okoli 1500 kandidatov in kandidatinj, dočim jih bo mogoče namestiti samo 300 do 400. V Dravski banovini je bilo ali še bo nameščenih na novo samo 42 absolven- tov in absolventk, vsi ostali, preko 70, pa bodo morali čakati na službo najmanj eno ali dve leti. Poleg teh je brez službe še veliko število učiteljev, ki so odslužili kadrski rok in preko 50 begun-c-v iz Italije, kar izig’ede novih absolventov učiteljišč le še bolj zmanjšuje. Po vsem tem bi bilo veliko socialno zlo, če bi še nadalje ostale na mariborskem državnem ženskem učiteljišču pa-r lke in če se ne bi ukinili zasebni zavodi. Učiteljišča so bolj kakor kateri d: -gi učni zavod, strokovna šola z ozkim in enostranskim namenom. Absolventi so vsaj neposredno težko uporabljivi za kak drug posel, razen za pouk v šoli, zato pa navadno tudi nihče ne r - na učiteljišče, če ne misli postati učitelj. pa še tisti, ki se prvotno temu stanu ne mislijo pok'icno posvetiti, se pozneje premislijo in dobe prvi služ-b Paralelke na državnem ženskem učiteljišču naj bi se torej postopoma ukinile, zasebna učiteljišča šolskih sester naj se pa spremene v ženske gimnazije ali obrtne strokovne šole. V tem smislu naj se za stvar zavzamejo tudi naši r.arodni poslan ■* -0- Sest dni živi pokopani PODROBNOSTI O RUDNIŠKI KATASTROFI V BEUTHENU. Poročali smo že o strašni rudniški nesreči, ki se je dogodila v revirju Beuthen (Gornja Šlezija), kjer je bilo zasutih 16 rudarjev. Štiri so mogli kmalu rešiti, sedem pa so jih izkopali šele po šestih dneh, vse žive. Ostale še iščejo. Rešeni rudarji pripovedujejo, kako se ie zgodila nesreča. Bliskovito. Zagrmelo le, gora se je zamajala in že so bili zasuti od vseh strani, odrezani od izhoda, živi pokopani. Vsi so ležali pod plazovi, a dva sta se mogla sama izkopati in sta pomagala drugim. Tavali so v popolni temi. Slednjič so našli karbidno svetilko, nekdo je imel užigalice, in tako so se mogli pri luči vsaj nekoliko orientirati. Primanjkovalo je zraka, a na srečo je bila dovodna cev za zrak še dobra, četudi zmečkana. Zarezali so v cev luknje in tiščali vanje usta in nos. Dva sta bila ranjena, za silo so ju obvezali ... In potem so čakali na rešitev. Niso izgubili ne upanja ne poguma. Kadar je po cevi prihajal hladnejši zrak, so sklepali, da je gori na zemlji noč. Tretji dan jih je že mučil glad. Četrti dan pa je izbruhnil obup. Rudar Marek z zlomljeno nogo je hotel napraviti konec, obesiti se z jermenom. Tudi ostali mislijo že na samomor, a tovariš Slama najpogumnejši med njimi, jih tolaži in spodbuja. Spominja jih na katastrofo v Courričresu, kjer so francoski tovariši vzdržali 19 dni v enakem položaju. Po rešitvi je Slama pripovedoval novinarjem: »Od četrtega dne dalje pa so postajali moji tovariši čedalje nemirnejši. Enega je tresla mrzlica, drugi je neprestano lazil po vseh štirih okoli. Slednjič so si pričeli groziti in so ob enem drug pred drugm imeli strašen strah, da ne bi planil nanje in vse pobil. Da jih pomirim, sem si izmišljeval zdaj to zdaj ono. Ko smo bili po mojem računu že štiri dni zasuti, sem jim govoril, saj smo šele dva dni tu, tako hitro nas ne morejo izkopati. Najhujše nas je mučila žeja. In če so tovariši neprestano tožili, da bodo morali umreti od žeje, sem jim prigovarjal: »Saj ste preteklo noč toliko vode popili, samo ste pozabili!« Pa so mi verjeli. Spočetka smo slišali skoz zemljo, da so reševalci na delu, slišali smo tudi strele, potem je pa vse potihnilo. V nedeljo smo bili izgubili že zadnje upanje — tedaj pa je zaropotalo nad nr- in se posvetilo — rešeni! Padli smo :