Leopold Paljk
Morski prašički
AU jih poznate? Na sliki opazite stara dva z mladiči. Morski prasički so prav prijctae živalce, ki jih redimo prav tako kot domače kunce. Baje izvirajo od divjega mor-skega prašicka, ki živi v državi Peru v Južni Ameriki. Od tam so jih Holandci prciiesli v Ev-ropo v 16. slolctju, t. j. kmalu po odkritju Ame-rike. Dandanes jih goj6 po vsem svetu v raznih pasmah ter najrazličnej-ših pisanih barvah. Ima-mo kratkodlake bele s Črnimi in rdečkastorjavimi progami, črne, rdečkasto-rjave, dalje dolgodlake tako imenovanc »angorske« in rozetne ali zvezdaste, katerim se razvršča dlaka v rozetah ali zvezdah. Te slednje ste lahko videli na kmetijski razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. Mor-ski praŠieki so zolo živahne in kaj prijetne živalce. Scdeč na zadnjih nogah, si prašiček tlači s sprednjima tačkama hrano v gobček. V hlevčku teka neprestano okrog, najraje ob steni, kjer si kmalu napravi stezico. Lepo jih je opazovati, ako jih je vec skupaj. Drug za drugim se pode v vrsti naokrog. Stokrat in šo veČkrat obkrožijo hlevček, ne da bi za trenutek obstali. Oglašajo se s kruljenjem kot naši domači prašiči. Prav zaradi tega jim tudi pravimo prašički. Zadovoljni in siti mrmrajo, razdraženi in lačni pa cvilijo, Samec in snmica sta vcdno skupaj ter se prav dobro raztimeta. Živalce so zelo čiste. dniga drugi oblizuje in umiva s sprednjiina tačkaraa kožušček. Ko samica spi, bdi pri njej samec in jo varuje. Ako se pa za-spanka lc pretlolgo nc zbudi, jo začne samec ncjcvoljen s tačko dregati v gobček in ji mrmrati na ubo. Morda ji bruntla takole: »Pokonci, pokonci zaspanka. dovolj si se naspala, zdaj je vrsta na meni!« Komaj odpre samica oČke, že začne kimati samec. Sevcda. gospod zaspi zdaj brez skrbi, saj ga straži njegova zvesta družica. Sploh se stara dva zolo zanimivo vedefa. Človek ju opazuje urc in ure, pa sc jima ne more nikoli dovolj nafuditi. Morski prasičck je glodavoc kot domači kunec in žre vso, kar mu pride pod zobe. Najraje ima zelcnjavo, kakor: zcljc, ohrovt, korenje in peso. Kcr ni pozimi dobiti zelenjavc, krniimo morske prašicke s kutianim krompirjciu in s krompirjcvimi olupki, ki jim primešamo nekoliko otrobov. Pozimi žre seno, za priboljšek pa jim vržemo kak korenček ali pcso. Na dan iih labko krmimo samo dvakrat, zjutraj in zvečcr, ali pa tikrat: zjutraj, opoldne in zvcčcr. Predvsem moramo paziti, da ne dobe mokre zelcnjave. O krmljenju morskih prašičkov velja isto, kar je bilo napisano v 3. številki i-Vrtca« v prchrani domačih kuncev.*
• Zjutraj: suho krmo, t. j. seno ali OTseno slarno; opoldne: kuhinjske ostanke in kuhan krompir, pomešan z otrobi ali pa zelenjavo (pozimi peso ati kofenje); zvefer:  seno in pest ovsa ali zaniešano mehko krmo.
137
Morske prašiČke gojimo v hlevčkih prav tako kot domaČe kunce. Zanje ni treba niti velikih prostorov. V zaboju, ki meri 70X50cm, redimo lahko dve sainici iu sanica. Prostor, ki je dvakrat večji, pa zadostuje za pet do Šest samic iii samca. Hlevček pa mora biti svetel, zracen in suh. Samica skoti dva do petkrat, navadno pa le tri niladiče, ki zaeno tekati za materjo, kakor hitro pridcjo na svet. Kot veste, zapuste inladi doraači kunci gnezdo šele, ko so najmanj štirinajst dni siari. Devet dni stari šele spregledajo. Morski prašieki pa pridejo na svet Že pbpolnoitia razviti in takoj spre-gledajo. Drugi dan že sede poleg mamice pri polni sklcdi in zajemajo iz koritca zrnje ali pa zelenjavo. Samica jih sicer hrani z mlekom štiri tedne. Ves ta čas jim je skrbna mati- Vodi jih h koritcu, varuje in brani, Če jiii starejši prašički pode in se vanjc zaletavajo. Ko pa mladiči odraščajo. se materina vroča ljubczen vedito bolj ohlaja, tako da sc po treh tednih zanje sploh ne zmcni več. Samcc pa ne kaže posebno svoje očetovske ljubefcm do mladičev. Zafije se on malo ali nie ne zmeni. Nasprotno, \casih. se jih neusmiljeno loti in se zgodi, da temu ali onerau prcgrizne vrat. Osem tednov stari mladiči so že povsem samostojni. Popolnouia pa dorastejo živalce Šele v 8 do 9 mesecili. Morski prašicki ucakajo Šest do osem let starosti. Starka jih nosi 65 do 67 dni, medtem ko nosi zajklja le 30 dni. Na leto skoti saroica trikrat.
Nckoliko dni prcden skoti samica mladiče, jo vzamemo iz skupncga hlevčka ter dcnemo v posebuo kletko ali zaboj, ki ga nasteljemo s slamo ali z listjem. Mladiče pustimo pri materi štiri do pet tednov. Šele uato jih namestimo v večjem prostoru, kjer lahko redimo skupaj do petdeset iu še vcč mladičev. Polcti jim lahko pripravimo ograjeno »tekališče« kar na trati na prostein. Ograja je laliko leseua aii pa iz žicne rareže. Zadostuje pol metra visoka. V tekališče postavimo podolgovate lesene zaboje brez dna. Ti zaboji so pol metra dolgi, 20 cm visoki in prav toliko široki. Na eiii strani izrežemo primerno veliko Iuknjo ter zaboj poveznemo tako, da živalce lahko stečejo pod zaboj, kjer so varne pred dežjem. Pa tudi ponoci navadno spe pod zabojem. V tekališčn postaviiuo lahko -več zabojev. V encm ima prostora pet in še vec zivalic. Ker so morski prašitki zelo skromne živalce, jim ui iiiti treba graditi posebnih hlevčkov, Zadostujejo že navadni zaboji, ki jih primerno preuredirao ter jim na sprednji strani pritrdimo žično mrežo. Vsekakor pa moramo paziti, da niso živalco na prepihu in da pozimi ne zmrzujejo. Kletke nasteljemo s slanio ali z listjenii da so živalce vedno lepo na suhem. Mokroia jim namreč zelo škodi. Ako imajo vedno na razpolago svežo zelenjavo ter pozimi koreuje ali peso, sploh ne pijejo vode. Mleko pa imajo prasiČki zelo radi. Vendar pa jim ne dajajte mleka, če jih nameravate prodati raznim zavodom. ki kupujejo morske praŠičke za poskusno cepljenje proti raznim nalezljivim bolezniin. Povpra-ševanje po morskili prašičkih. je namreč v zadnjih letik močno naraslo. Kazni bakteriološki zavodi jih vsako leto pokupijo po več tisoč.
Dragi otroci! Poleg izrednega veselja, ki vam ga nudi reja morskih prasičkov, si lahko na ta načiu ustvarite vir doKodkov. Ko boste imeli vecje število živalic, piŠite nara in navedite, koliko prašičkov imate na-prodaj. Sporočili vara bomo naslov, kamor jih boste prav labko prodali
>Na dobro rejo!«
138