Razlika med cenami. .-•;?. Dobro urejevane MDolenjske Novice'V ki' izfia. jajo v Novemmestu naKraujskem, obja\:ljajo,,sjedeči dopis, ki g.a, ponaitisnemo, da. se tako viidi razlika raed cenami kmetskih pridelkov in cenami izdelkov industrije. Dopis se glasi: Tolikokrat se 6u]e sedanji čas govoriti: a, sedaj je kmet gospoS, kmet odira meš6ana itd, Kalko je ne^remišljen in krivičen tak očitek,, laihko spoznamo iz nasl<34njeŁa. Cudno! Kar ,more km<Btovale^ .poetaviti na irg, živino, žito, krompir, mleko -* vBemH-temu so se nastavile najvišje cene; a kar mpra pa on kupiti, tio nima riikak© najivišje, cie»e, k večjemu —petrolej, ;>;! ? PSenica ima sedaj ceno 38 K;. ker jo moramj% ho kolodvon postaviti, mi za dovoz iz našega kotapri raetričnem stotu odletite 2 K» Ostane mi le 86 K. Popreje sem lahko doma prodal po 28 do 291 K; Zvišala se je cena torej le za 24%. Tako prilično tudi še pri arugerri žitu, ali še manj. Kronijjir se nam plaftu'e 9 K — ctokler mu je bila po 12 K eena, se ni nobea komisijonar gauii — za dovoz mi odpadeta 2 K pri 100 K. Ostane mi 7 K ali 12 d o 1 3 % i z g u b e , ker jjo 9 K sem ga 1 roje tudi lahko doma prodal. ln kar mpram kupiti':;! Podpkti p.ruj 3—4 K, Sedaj sem dal zaife 30 K, to je 80 0% pavijškja! Navadno blago za djelavca, hlačevina, i reje 1.50 K do 2 K, sedaj 14 do 18 K meter, fcjr ziaša 9 3 3 % p o viška; enako je pri kotenini. Gorje kmetovalcu,:gospodu", ki mora 8 ali 12 članov družine obleči. Lašjtemu olju je bil'a cena prej 1.12 K za liter, zdaj 13 do 14 K, kar znaša 1 0 6 1 % p o v i; S k a! Ako pa revni kmetič proda kafcega pu,iska za par kronic draž.e, brž pred sojdišče s hudodelcem! Povišal sp je sedaj še zemljiški davek za 80 %> posli, delavei zahtevajo povišek, Iz tega pregleda jte razvidno, da mora kmetovalec o»pešati, ker njegovi prejemkr niso v r.ikakem razmerju s stroški. V AlUieriki se je cena pri žitu dvisnila za 220%! Ja, pa ]e kmet vole prodal aH konja, pa dobil /anje kar 2000 .do 3000 K. Vid\te, d!a je kmet vsp.j baron! Počasi, pr.ija.telj! Ved:, da voli, konji ne vzraste.jo v enem letu v hlevu. 'Za te je treba treh do štirih let, Koliko dela, koliko truda, in stroškov je imel kmetovalec v tem času s tem blagorrt! Marsikiateri je mora! radi kla-e v naŁem weV travnik, niivo, da jie mogel prerediti živali. Preračunil vreldnost krme. poratoljene v teku treh do štirili let, plačo lilrvpcu, pastirju, njihovo hrano, nabajvo stelje, del davkov itd., pa bodeS našel nazadnje). da je kmetovalec poleg tolikega fruda k večjemu malo večje obresti od založenega kapitalft pre-eF, ker vol, kaikor znano, ne da<e mlelča, ravno ako konj ne. Seveda je lepo slišati, ta pa/.ta1;« 2000 ali 3000 K za živali dobil. Nobeden pa ne misli, kako veliki stroški se tega drže. Se sl^bše, seveda, je pri pUanih svinjafr. Ker ni za^ostnih rlelavcev, mora eden clelati za dva ali tri Ob času košnie, žetve, ;e mogel k večjemu dve a\\ tri nre j-očivati. Ob 11 uri spat, ob 2. ali 3 uri" zopet vstaiti. Sioer bi ne bil trnvnik pokošen, rpiva-ne' zaorana, Taka-le, pa.. še mnago slablšai, je podotta kmeta — ,,gospoda";l: