Izhaja vsak Setrtek is velja a poštnino ▼red in v Mariboru ■ pošiljanjem na dom la celo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ L— Naročnina se pošilja apravnlštvu v tiskarni •v. Cirila, koroške «lice hštv. 6. List «e poiilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva do-kivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h- Rokopisi se ne vra-iajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, ie se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemno do srede opoludne. Stev. 8. V Mariboru, dne 19. februarja 1903. Tečaj XXXVII. Mariborska slovenska posojilnica. Prihodnjo nedeljo, dne 22 februarja, bo imela mariborska slovenska posojilnica letošnji občni zbor. Vsakdo rad pripozna, da si je stekla ta posojilnica v teku svojega obstanka v narodnostnem in narodnogospodarskem oziru za Maribor in predvsem za mariborsko okolico neprecenljivih zaslug. V narodnogospodarskem oziru, ker je postavila slovenski živeij v mestu in njegovi okolici na lastne noge ter mu bila vedno na razpolago, da mu ni trebalo iskati pri nasprotnikih gmotne pomoči; v narodnem oziru, ker je podpirala z radodarno roko različne ustanovitve, ki so slovenskemu ljudstvu v korist, osobito pa, ker mu je sezidala Narodni dom, središče in ognjišče narodnega pokreta za mesto in okolico. Kar se tiče Narod, doma, vemo, da mnogi s stavbo v sedanji obliki in ureji niso bili zadovoljni. Tudi naš list je svoječasno o tej točki prostodušno izrekel svoje mnenje. A sedaj, ko se ne da nič več spremeniti, bilo bi odveč, izgubljati o tem še nadaljnih besed. Sedaj mora biti naloga vsakega pametnega in treznomislečega moža, da skrbi ali vsaj ne ovira procvita mariborske slovenske posojilnice, ki je lastnica Narodnega doma, in da bo Narodni dom slovenskemu ljudstvu v korist in blagor. Kajti to mora vsakdo hvaležno pripoznati, da se je slovensko družabno m društveno življenje v Mariboru in okolici visoko povzdignilo, odkar so nam odprti krasni prostori ponosnega Narodnega doma. Mariborska slovenska posojilnica ie Slovence iz mesta in okolice gospodarski osamosvojila in jim sezidala za njih družabno in društveno gibanje potrebno poslopje. Toda želeti bi bilo, da stori posojilnica sedaj še korak naprej. Kakor je posojilnica v Celju, in zadnji čas tudi v Ptuju, prevzela skrb za napredek Slovencev v imenovanih mestih ne samo v denarnem, ampak na celem narodnogospodarskem polju, tako naj začne delovati tudi posojilnica v Mariboru. V Celju imajo Slovenci že mnogo trgovin in tudi v vseh strokah svoje obrtnike, ki imajo prodajalne in delavnice v slovenskih hišah. Vse to se je doseglo z modro skrbjo in dobrohotnim posredovanjem ondotne posojilnice. Enako vzorno navdušenje za vsestransko narodnogospodarsko organizacijo naj prevzame tudi načelstvo naše posojilnice! Vemo, da načelstvo po pravilih v to ni pri-morano. Za tako delovanje bi tudi suhoparne črke šablonskih pravil nič ne pomagale, za tako delovanje je treba požrtvovalnega navdušenja in čiste ljubezni do narodne stvari. Da bi se v tem oziru res začelo kmalu tudi v Mariboru novo življenje resnega delovanja, ta rodoljubna želja nam je narekovala sedaj pred letošnjim občnim zborom mariborske slovenske posojilnice današnje besede. Ali bo vojska? V Ljubljani so dobili nekateri kovači vprašanje, koliko konj bi zamogli podkovati ! v najkrajšem času. Tudi cenilci konj so že določeni. — Iz Budimpešte pa se poroča, da so riobiii v petek tamošnji rezervni častnik: povelje, naj bodo pripravljeni. Listi pravijo, da se je to zgodilo radi tega, da bi v slučaju mobilizacije lahko tekom 24 ur prišli k svojim polkom. — Organizacija makedonskih ustaš-kih čet, ki se je pričela pred jednajstimi leti, je, kakor poročajo ruski listi, danes že popolnoma dovršena. Ustaške čete so danes organizirane že v vseh okrajih Makedonije in njih število znaša nad 800 čet. Vsaka teh čet šteje najmanj osem oseb in na njih čelu so večinoma učitelji. Orožje se vtihotaplja večinoma le po noči. Ko se zmrači, takrat se Turki zapr6 v svoje hiše in nastopi čas za ustaše. Ob bolgarski meji stražijo turški vojaki le čez dan, po noči pa se zaprejo v svoje vtrdbe in takrat vtihotapijo ustaši vse polno orožja. V Makedoniji torej vre in vre in danes ni več dvoma, da v spomladi tudi popolnoma zavre. Kakor poročajo dunajski listi, predložita Avstrija in Rusija še pred koncem tega meseca Turčiji načrt reform ali preosnov. Ali s tem načrtom reform Makedonci ne bodo zadovoljni, kajti oni zahtevajo za Makedonijo popolno samoupravo, o kateri pa v načrtu reform, katerega predložita Avstrija in Rusija Turčiji, ni govora. Ako sprejme Turčija omenjeni načrt reform in se ga loti tudi dejanski izvrševati, potem se Avstrija in Rusija ne bodeta ganili, tako pravijo namreč dunajski listi, in prepustita Makedoncem, ako bi si hoteli sami izvojevati samostalnost svoje dežele. ' Listek. Spodnji in Gornji. Povest iz kmečkega življenja — Prevel I. Vuk. (Dalje.) »Ha, ha!« se je grenko nasmejal. »Koga pa bom videl? Sedanjo Marico, katero sem zapustil kot dekle, potem pa jo bom našel kot ženo »Razbijačevo«. — Bog te obvaruj, Marica!« IV. Marica, dasiravno obljubljena drugemu, ni mogla pozabiti Jurija. Upala je, da bo prišel vsaj po slovo in v ta namen je povila lep šopek iz belih in rudečih rož. Bela zvestoba, rudeča ljubezen. Mesec je razsvitljeval okolico, pa Ona je čakala Sama doma. Na vasi so ukali novinci in se poslavljali. Na zgornjem koncu je vse tiho. Up ji je začel upadati Ura je že bila jednajst. Polagoma so utihnili vasovalci in zavladal je mir. Po leppm obledelem licu Marice pa so tekle vroče solze in ji padale v naročje. »Sedaj šele vem, da ga imam rada, ko ga ni.« In zopet je zaplakala. »Saj me ni ljubil«, šepetala je zopet. »Ako bi me ljubil, bi prišel po slovo in tedaj bi zvedel, da ne bom Leopoldova. Zavrgel me je, zavrgel. Oh, zakaj sem ga morala poznati!« »Ne, ne!« začela je zopet tiho šepetati. »Ne upa si, oče ga je zavrnil. Ne bo me pozabil, ne. Vsakokrat me je pogledal tako lepo, ko me je srečal, ali jaz sem se mu skrivala .. . Pozno je že . . . treba bode iti počivat.« In začela se je spravljati. Molila še ni... Pa kako to! Nič ne more danes zbrano moliti. Vedno se ji mešajo v molitev besede pesmi, katero so danes fantje toliko prepevali. In začela je na tihem sama peti: Nocoj, pa oh nocoj, Ko mesec svetil bo, Bo k meni ljubi moj Prišel jemat slovo. Nežno, tiho je zvenel njen glasek in ljubko se je smehljala. Potem pa še enkrat odprla okno in vzdihnila. »Mesec že sveti, ali ljubega še ni!« Nato zapre okno in leže k počitku. Kmalu zaspi in sanja se ji, da je pod njeno okno prišel Jurij in jo prosil za cvetlico. Pravil ji je o svoji ljubezni, kako jo ima rad, in da naj bo trdna, da se bo vse dobro izteklo Potem globoko vzdihne, gotovo se revici sanja, da ji je zadnjikrat stisnil roko in odšel Zjutraj, ko je sprevidela, da so bile te lepe sanje le laž, postala je ža- i lostnejša. Ali znala se je premagovati. Niti očetu se ni pokazala, temveč se delala veselo, smejala se, dasi je bil jok bližje, kakor pa smeh. Kakor omenjeno, je bila Marica tudi trmoglava; imela je svojo trmico, a bila je vendar poslušen otrok. Vedela je, da spravi njena možitev z Jurijem vso vas po koncu. Sklenila ga je torej pozabiti, saj čas celi srčne rane, posebno pa med prostim ljudstvom. Tudi oče se ji je smilil, da ne bi mu zanesli rudečega petelina na streho. Tako je bila v zadregi, ne vedoč, na katero stran naj se nagne. Ona pač ni slutila, da je cela snubitev in ženitev osnovana na podlagi maščevanja nad Jurijem. Vrh tega je bila pa še bogata in Polde dobi ob enem bogato ženo in se s tem maščuje nad »Gornjimi«. Pri njem so veljale besede, kakor tudi še pri mnogo drugih, češ: Prav'jo: bogata bo, Pojd'mo le klicat jo, Ko bi denar ne bil, Bi jo pustil. Ko je župan svoji hčeri povedal, da je dal Leopoldovemu očetu besedo, da vzame Leopolda za svojega zeta, prestraši se deklica v dno srca. In ker ni rekla ne »da«, tae »ne«, si je mislil oče, da je hči s kup- Naša gospod, organizacija. Po drugih deželah, pri drugih narodih, se lahko reče oziroma se bo lahko kmalo reklo, da imajo že popolno gospodarsko organizacijo. Že se vidijo njene koristi. In pri nas? Pričeli smo z organizacijo, in zdaj se pa prepiramo, ali naj nehamo in pri tem ostanemo, kar imamo ter s tem našemu kmetu pokažemo, da se mu po našem mnenju še dosti dobro godi, da torej ni treba za njegov blagor nič več storiti, kakor k večjemu v volilnih časih kak političen shod prirediti, — ali pa da naj nadaljujemo, dokler ni naš vrli kmet organiziran kakor drugod. Ne mirujmo, ne nehajmo, delajmo, četudi se vsi oni stanovi, ki ob kmeta živijo, pa nočejo, da bi postal sam svoj gospod, na glavo postavijo. Če že mora kmet res vse rediti, pa se naj tudi sam do sitega naje — ker to ni človeško, da znosi kmet gospodi, meščanom svoj beli kruh, doma pa sam, žena in otroci črne skorje glodajo. Prvo, kar je potrebno, je, da so osnuje vsaj v vsaki fari, pa tudi v vsaki večji občini posojilnica Rajfajzenovka; — seveda ako se tam le najdejo za vodstvo sposobni in zanesljivi možje. Kdor vidi dalje, ko preko domačega praga, pač ne dvomi več, da je tem pravim kmečkim bankam namenjena naloga, biti kmetu rešiteljica in vodnica. Seveda, nekaterim krogom to ne diši, zato je pa treba, da se ganejo vsi pravi ljubitelji slovenskega kmeta in, da se ganejo kmetje sami. »Zveza slovenskih posojilnic« v Celju vsaki hip redno zatrjuje, da rada snuje take posojilnice, »Gospodarska zveza« v Ljubljani jih pa itak že snuje, obrnimo se na eno ali drugo, da nam ustanovi v domači fari, v domači občini domačo posojilnico. Stroški so jako malenkostni, glede davkov in kolekov daje postava velike olajšave in če ni vedno denarja, ga mora pač tista zveza preskrbeti, ako ga je pa preveč, mora zopet zveza skrbeti, da se naloži, če ne z velikim dobičkom, pa vsaj brez zgube drugod. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da smo Slovenci, da se torej ne smemo na škodo svojega naroda nikdar bratiti z našimi narodnimi nasprotniki, — v gospodarskem oziru, ki je vendar najvažnejši, pa že celo ne. Če se vežemo na gospodarskem polju z Nemci itd. — nam preti zopet ona nevarnost, iz katere so nas rešili osnovatelji naših prvih posojilnic. Na Koroškem, žalibog, se v tem oziru zelo greši; snujejo se slovenske posojilnice, ki se pa dajo zapeljati v nemško zvezo. Neugodne razmere pri celjski »Zvezi«, čijo zadovoljna ter da je vse v najboljšem redu. Marica pa je v resnici dvomila, ali je dolžna v tej reči slediti četrti božji zapovedi in ubogati očeta. Ni dovolila, da bi bila kedaj z njim sama, ter se tudi ni nikjer kazala, da je njegova zaročenka. On pa se za to ni brigal. Imel je županovo besedo in to mu je bilo dovolj. V drugih krajih bi se kaj takemu rčklo, da je to grda kupčija in krutost starišev, med prostim ljudstvom pa — žalibog — ni nič novega. Čim bolj je Marica premišljevala o tem, tem bolj se ji je zdela zveza z Leopoldom nemogoča. Njej je bilo sicer vse jedno, ali je žena tega ali onega, ali če se je spomnila Jurija, sprevidela je, da bi bila z Leopoldom nesrečna. Spominja se, kako je šel enkrat »Razbijač« ob njeni strani z očetom, kot bi imel že kako pravico do nje. In ko jo je zagledal Jurij, se je obrnil in odšel na drugo stran, da je ne bi srečal. In to jo je zadelo v dno srca; čutila je, da je bilo to molčeče očitanje — in sedaj so se ji odprle oči —. »Ne! Nikoli!« zakliče ji nek skriven glas v prsih.] Kako naj spolni ta sklep? Ko bi mogla sedaj Juriju povedati, da ostane samo njegova. Rada bi mu potožila svojo nesrečo, da bi ji ki ni centrala posojilnic, pri kateri tedaj ni mogoče vložiti denarja, pa tudi ga ne dobiti ob času potrebe, so koroške Slovence privedle do sklepa, s svojimi posojilnicami pridružiti se nemški kons. centrali v Celovcu. To dejstvo je znano. A kljub temu še nas vpraša velemodra »Zadruga« g. Lapaj-neta, zakaj da priporočamo slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam, da se naj pridružijo »Gospodar, zvezi»! Pravijo, da je »Zadruga« glasilo celjske »Zveze«, torej bi morala biti strokoven list; strokovni listi se pa brigajo le za svojo stroko in se ne smejo nikdar dati speljati v kontroverze s političnimi listi in ne smejo nikdar odpreti predalov političnim nazorom kake stranke, kake osebe, in če bi bila ta oseba slučajno sam gospod urednik. Seveda ne sme strokoven list nikdar krivih pojmov razširjati, posebno o svoji stroki ne, kakor smo to čitali v »Zadrugi«, ki pravi, da pri nas pravih Rajfajzenovih posojilnic splošno ni, ker take ne smejo imeti deležev. Vsak posojilničar pa mora vedeti iz zgodovine posojilnic, da se je tudi v Rajfajzenov sistem sprejel delež; nadalje si v eni in isti številki ne sme oporekati, torej ne sme na drugi strani trditi, Rajfajzenove posojilnice ne smejo nič darovati v koristne svrhe, na zadnji strani pa temu oporekati. Pa brez zamere — in delajmo — orga-nizujmo! .....s k i. Državni zbor. Dunaj, 12. februarja 1903. Nova vojna postava. Vojni odsek je pritrdil postavnemu načrtu zastran večjega števila vojaških novincev z 18 glasovi proti 14 in pride zakon v pretres poslanske (zbornice v torek 17. febr. Vladni privrženci so si pa na vso moč prizadevali, da ni ta vladni predlog bil odklonjen že v odseku. Kajti za predlog so nameravali že od začetka glasovati samo le Poljaki in pa veleposestniki. Druge stranke so se do zadnjega ustavljale. Res je sicer, kar vlada trdi, da je Avstrija glede števila vojakov za drugimi državami precej zaostala. Kajti Nemčija dobiva vsako leto vojaških novincev 280.000, Francoska 258.000, Italija 100.000, Rusija 335 525, Avstro-ogrska pa le 126.000. Nemčija ima nekaj nad 5 milijonov izvežbanih vojakov, ravno toliko Francoska, Italija nad poldrug milijon, Rusija blizu 6 milijonov, Avstro-ogrska nekaj nad 2 milijona. V primeri z naraščanjem našega prebivalstva je tedaj Avstrija glede števila vojakov zaostala v primeri z drugimi drža- pomagal se zviti iz teh klešč. In ako je Jurij jo pozabil, potem nima upanja na nobeno rešitev. Kaj potem? Tako so tekli dnevi; Jurij je bil vojak in Leopold, ki je že bil prost vojaščine, je silil, da se naj okličeta in zvrši poroka. Sedaj torej ni bilo več nobenega odlašanja; odločilen trenutek za celo življenje je prišel. V silni srčni stiski poda se Marica v nedeljo po službi božji na pokopališče, da pomoli na mamičnem grobu »Očenaš« in ji potoži svoje nadloge. Grob je bil v kotu pri zidu in vrba žalujka ga je obdajala s svojimi dolgimi vejicami. Marica je prinesla cvetlic na grob svoji ljubljeni materi. »Oh, ko bi še ona živela«, vzdihne potrto dekle, »bilo bi vse drugače!« Ko je vstala, čutila se je močnejšo in tako je zapustila kraj miru. Ko pride domov in stopi v sobo, najde svojega očeta z Leopoldovim očetom v razgovoru. Gotovo sta se pogovarjala o prihodnji gostiji. Pozdravi uljudno in poprosi očeta, da pride za trenutek k njej v sobo, kjer mu hoče nekaj važnega povedati. Gospod Mar-ven pa lahko počaka; ako mu pa ni ljubo, pa naj pride pozneje. Stari Marven pa je ostal, ker je župan pred ' njega postavil steklenico vina, češ, da jo mora izprazniti. ___(Konec.) vami. Kar zadeva nas Slovence in Hrvate' bi morebiti naši državni poslanci pritrdili vladnemu predlogu zastran pomnožitve vojakov, ako bi nam vlada bila kolikor toliko pravična. Toda zadnji čas smo doživeli čudne prikazni, iz katerih sklepamo, da je vlada popolnoma v nemško-narodnem taboru. Brez dovoljenja nemške stranke si ne upa vlada nam ničesar dati, nemške stranke so nam pa vedno strupene in nasprotne. »Slovanska zveza, h kateri pripadajo katoliško-slovenski poslanci na Štajerskem, Kranjskem in Pri-morju, potem Hrvati v Dalmaciji in katoliški Rusini ter katoliški Čehi, se je večkrat o tej zadevi posvetovala, kako naj v vojnem odseku glasujejo naši zastopniki. Sklenilo se je slednjič po večini glasov, da glasujejo proti temu vladnemu načrtu. Manjšina »Slovanske zveze« tudi ni bila za to, da naj bi naši poslanci glasovali za vojni predlog, ampak naj bi se samo zdržali glasovanja. Vlada in njeni privrženci so naše poslance silno obdelavah in strašili, če ne glasujejo za povikšanje vojakov. Toda ves vladni trud je bil zastonj. Slovenska člana vojnega odseka dr. Ploj in Pogačnik sta se držala sklepa »Slov. zveze« in glasovala proti vladi. Vprašanje je sedaj seveda to, ali bo vladni predlog sprejet tudi v poslanski zbornici. Večkrat se je že namreč pripetilo, da so se sklepi, storjeni v odsekih, pozneje v zbornici prevrgli. Glasovanje se bo vršilo v zbornici najbrž v petek, dne 20. februvarja. Sprememba državnih zadolžnic. Ko se je leta 1867 napravila prva na-godba med Avstrijo in Ogrsko, je imela Avstrija dolga nekaj nad 5000 mil. goldinarjev. Ogerska se je takrat branila prevzeti kakšen del tega dolga, temveč se je le zavezala, da hoče okroglo 29 mil. gld. vsakoletnih obrestij od tega državnega dolga plačevati. Ko je zdaj avstrijski finančni minister sklenil 42/10 % obresti od državnega dolga znižati, so pa takoj Ogri zahtevali, da se ima njim prepustiti 1400 mil. gld. tega dolga, da torej finančni minister avstrijski ne bi smel vseh 5 milijard državnih zadolžnic spremeniti v nove državne zadolžnice z znižanimi obrestmi. Ogri bi na tak način nekaj milijonov prcfi-tirali. Proračunski odsek je tej vladni predlogi tudi pritrdil, toda poslanska zbornica je prevrgla ta odsekov sklep in odrekla Ogrom pravico umešavati se v naše avstrijske zadeve. Finančni minister je nameraval obresti od teh državnih zadolžnic znižati se pod 4%. Od več stranij se je pa povdarjalo, da bi potem razne dobrodelne ustanove, občine, dežele, cekve itd. trpele preobčutljivo škodo in izgubo. Čeravno je bil torej proračunski odsek sprejel dotični vladni predlog, ga je pa poslanska zbornica odklonila tako, da se bodo 4 2% državne zadolžnice spremenile v zadolžnice s 4% obresti. V nekaterih dneh bo gosposka zbornica temu sklepu pritrdila, cesar bo postavo potrdil in država bo nekaj milijonov kron manj plačevala na obrestih. Nov poslanski opravilnik. Izvolil se je odsek, ki šteje 48 članov. Naročeno mu je, naj izdela tak opravilnik, da se bo moglo v poslanski zbornici mirno delati. Vsem strankam se pa že zdaj dozdeva, da iz te moke ne bo pogače. Vsaka stranka si pridržuje pravico, da sme, kadar bi to za potrebno spoznala tudi v prihodnje uganjati obstrukcijo. Nov tiskovni zakon. Če je bil dozdaj kdo po kakšnem časniku razžaljen na svoji časti, je moral dotični časnik tožiti pred porotno sodnijo, ako je hotel dobiti zadoščenje. Brezštevilne tožbe so pokazale, da so porotniki razsojevali silno enostransko in da se je mnogokrat godila očitna krivica. Če je bil tožnik tistega mišljenja, kakor večina porotnikov, je zmagal, v nasprotnem slučaju se je že pa lahko poprej vedelo, da propade. Mnogokrat se je torej že izrekla želja, da pri tožbah zastran razžaljenja časti v katerem časniku naj sodi navadni sodnik, ker tukaj se pričakuje več pravice, kakor pri porotnikih. Mogoče, da se v tej zadevi v novem tiskovnem zakonu ukrene kaj na boljše. Nujna predloga naših poslancev. V seji drž. zbora 6. febr. so vložili poslanci Ž i č k a r in tovariši sledeči »nujni predlog glede bede v občinah Sv. Vid pri Planini in Zagorje, obe v političnem okraju Brežice.« V letu 1902 ste doživeli imenovani občini silno slabo letino, tako, da se nahaja tam največja beda in če ne dojde nagla zdatna pomoč, utegnejo ljudje umirati od lakote. Natančnejši podatki o tem se nahajajo ▼ prošnji občine Sv. Vid pri Planini z dne 26. januv. 1903 na visoko c. kr. notranje ministerstvo, kakor v peticiji občine Zagorje z dne 2. febr. t. 1. na visoko poslansko zbornico. Kakor je v teh prošnjah razloženo, je nastala slaba letina vsled pomladanskega mraza; potem vsled hladnega vremena ob poletnem času; pridružila se je večkratna toča, katera je pokončala celo poznejše poganjke na trtah in sadnih drevesih. Nenavadno silna jesenska slana, pa je posmodila slednjič nedozorelo koruzo in ajdo. Žitna cena je že zdaj neprimerno visoka. Ljudstvo silno zadolženo, denarje na posodo dobiti, je težko. Starejši otroci odhajajo v tovarne ali rudokope; pomanjkanje, kakor rečeno, silno občutljivo. Glede tega stanja predlagajo podpisani: „Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se po-zivlje, da o bedi, katera se nahaja v imenovanih občinah, nagloma poizveduje in tamošnjim prebivalcem pomaga ž zdatnimi državnimi sredstvi. V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog Drez prvega čitanja izroči odseku za bede v naglo rešitev. — Na Dunaju, dne 5. febr. 1903. Žičkar in 21 tovar. V seji drž. zbora dne 5. febr. so vložili poslanci R o b i č in tovariši Jsledeči nujni predlog: Razni deli sodnijskega okraja Sloven. Bistrica, polit, okraj Maribor, posebno pa občine Jelovec, Ma-kole, Sv. Ana, Dešno, Stopno, Pečke in Statenberg so bile v letu 1902 večkrat upostošene po uimah. Mraz, toča, pevodnji in razn» trtne bolezni so pridelke popolnoma ali deloma uničili. Nesreča je tem večja, ker so bile imenovane občine skozi več let po uimah obiskane in ker je trta, jedini dohodek tamošnjih prebivalcev, popolnoma uničena. Vsled teh žalostnih razmer je prebivalstvo omenjenih krajev v največji bedi. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica naj sklene: „Visoka vlada se pozivlje, takoj vse odrediti, da se beda težko prizadetih prebivalcev z izdatnimi državn. podporami odpravi. V oblikostnem oziru se predlaga, da se ta nujni predlog kolikor mogoče hitro odboru zoptr bedo predloži. — Dunaj, 5. febr. 1903. R o b i č in 20 tovar. Dopisi. Selnica ob Dravi. (Smrt.) Dne 12. svečana so zvonovi naznanjali žalostno vest, da je zopet nemila smrt terjala svojo žrtev. Pobrala je tokrat blago ženo, kmetico Ivano Skrbinek po domače Galič. Ko se je raznesla ta žalostna vest, je vsak zdihoval po dragi prijateljici in priljubljeni cerkveni pevki. Skozi dvajset let je hodila na kor in njen milodo-neči sopran ali prvi glas ni le znan samo domačim, ampak vsem romarjem, ki prihajajo v velikem številu iz vseh krajev slovenskega Štajerja na bratovsko nedeljo sem v Selnico na božjo pot. — In res, letos na bratovsko romarji ne bodo slišali več njenega glasu; obmolknil je za vselej. Čeravno je stanovala 3/* ure od cerkve daleč, vendar je prišla vedno točno k pevskim vajam in na kor. Ni je zadržala daljna pot, ne slabo vreme in silni mraz. Nikoli ni godrnjala; bila je vedno vesela in dobre volje. Tudi v družbi je bila rajnka rada vesela, židane volje in Šaljiva. Doma pa je bila uzor pridne, delavne gospodinje. Mož je zgubil ž njoj vz-gledno ženo, petero še ne šoli odraslih otrok pa najskrbnejSo mater. Kaj bodo počeli — sirotice — brez drage mame? V najlepši starosti — Štela je 40 let, jo je po kratki bolezni nepričakovano pobrala kruta smrt. Na svečnico je pela pri rani in pozni božji službi ne vedoč, da ji bo malo čez teden dni že pel mrtvaški zvon. Dne 11. svečana zvečer je sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče zatisnila trudne oči k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi v dokaz njene priljubljenosti. Ko se je zapela pri sv. maši pesmica za njeno slovo, se je slišal glasni jok po cerkvi. Ravno tako nisi videl suhega očesa na mirodvoru, ko se je spuščala rakev z poze-meljskimi ostanki naše Hane v hladni grob. Iz hvaležnega srca pa ji kliče pisatelj teh vrstic: «Počivaj v miru nepozabljiva žena, mati, prijateljica in cerkvena pevka, dokler se zopet vidimo nad zvezdami!» K. Sv. Tomaž blizu Ormoža. (Marsi-k a j.) Na starega leta dan sem šel proti farni cerkvi Sv. Tomaža. Ko pridem na trg, vidim lepo število ljudstva, katero se je živahno pogovarjalo. Radoveden seveda, kaj to pomeni, vprašam bližnjega moža, kaj se bode tukaj godilo. Kaj, ali ne veste nič, mi odgovori mož, da smo dobili tako zaželjeno žandarmerijsko postajo, katera bode z jutraj-Snjim dnevom začela že poslovati. Sedaj ob 9. uri pa se bode v to svrho slovesna sv. maša služila. Ali to ni lepo? Z Bogom hočejo gospodi žaudarmi pričeti svoj težek posel in mi farani se seveda hočemo tudi vdeležiti tega vselepega čina. Po službi božji grem v bližnjo gostilno. Tukaj so se tudi zbrali gg. žandarmi in župani ter obč. svetovalci na mali sestanek. G. župan Korački je napil prvi došlim gg. žandarjem ter v kratkih besedah omenil, kako se je zgodilo, da smo dobili postajo. Moram omeniti, da je bila to njegova zasluga. Gosp. stražmojster Leskovar, kateri je bil v svoji prejšnji štaciji tako priljubljen, omenil je, da hoče delovati v prid prebivalstva in si zato še prosi pri gg. županih zdatne pomoči. Čez nekaj časa sta še č. gg. dekan in kaplan počastila družbo. Č. gospod dekan so tudi napili došlim orožnikom. Sedaj pa še hočem o narodnosti naše fare omeniti; sicer ste že zadnjič pisali, da ima Sv. Tomaž po zunajnosti narodno lice, a moram pa temu pripomniti, da je naše prebivalstvo tudi v srcu zavedno narodno katoliško. To najbolj priča veliko število naročnikov na vaš cenjeni list, kateri prihaja v 100 iztisih, ter na «Naš Dom», katerega Število je 75 — ter tako isti prihaja v 175 iztisih v našo faro. «Štercu» sicer to ne dela veselja, ker «NaS Dom» mu dela preveč preglavice. Ti presneti «Šterc» pri nas se je zelo posušil, če mu bode povsod taka pela, tedaj bode hitro na suhem. Nekdaj smo pridno prirejali veselice, katerih smo se radi vdeleževali, a sedaj pa ne more več do tega priti. Naši purgarji so precej čudni postali. To sem bil zopet v gostilni, ko stopita v sobo dva mlada gospoda. Seveda sem vzdignil svojo čepico in želel dober dan Bog daj — a za ta pozdrav še od njih nisem odgovora dobil. Za nas pač taki mladi gospodje in gospice zbog njihovega ponosa niso, mi smo prosti ljudje, a vendar pošteni. Tisti gospici pa, katera je v neki družbi s ponosom rekla, da je bila Nemka in še je, priporočamo, da pobere svoja kopita in gre v blaženi «rajh»! Seančki. Malanedelja. (V obrambo.) V št. 7 z dne 12. febr. t. 1. je poslal neki ljubeznjivi dopisnik iz zgodovinsko znamenite Rožne doline pri Mali Nedelji v »Slov. Gosp.« dopis, kateri se bavi ne ravno v blagoglasnem tonu tudi z mojo osebo. To mi bo v naslednjem v toliko popraviti, v kolikor je to resnici na ljubo potrebno. V naprej bodi povedano, da sem tudi jaz soustanovnik malonedeljskega bralnega društva ter sem 15 let opravljal posel knjižničarja. Po društvenih pravilih voli veliki zbor pet odbornikov. Ti volijo potem med seboj predsednika, namestnika in denarničaja; ostala dva sta odbornika. Zadnjih 12 let mi je odbor poverjeval leto za letom posel de-narničarja. Kar se tiče računov, povdarjam, da sem jih redno polagal v pregled vsako leto v dveh izvodih, toraj je dobil lahko eden tak izvod vsak ud na dom. Račune še imam vse shranjene in so vsakomur na razpolago. Ulogo knjižničarja sem nehote moral opravljati, ker te sitne službe nihče drugi opravljati ni hotel. Deval sem redno vsako nedeljo i časopise v za to pripravljene držaje. ter tudi delil knjige, kadar jih je kateri ud zahteval. V zadnjem letu je nekoliko še le iz šole sto-pivših dečkov vpisanih po bratih hotelo mi nagajati s tem, da so odklanjali knjige, katere sem jim jaz izbiral ter za njihovo starost primerne spoznal, ampak so zahtevali romane, »Zvon« s 4000 in druge približno tako zanimive spise. To je bil vzrok, da sem dvakrat mrmral. Da bi bil pa vsakokrat mrmral, kadar sem komu delil knjige, kakor trdi dopis v prejšnji številki, to bi bilo preveč mrmranja in bi bil v 15 letih že vsled tega moral na prsih močno oslabeti. Dalje tudi stoji v zgoraj omenjenem dopisu, da sem »mrmral in mrmral, ako so fantje prišli, da bi čitali časopise.« Zaradi tega nisem nikdar mrmral, pač pa sem bil nevoljen, kadar je kateri ud ali neud časopise takoj, ko sem jih bil pripravil, odnesel. Branil sem tudi v šolski sobi kaditi in ostajati v njej med mašo, ker mi je znano, da pošiljajo stariši ob nedeljah in praznikih svojo mladino k cerkvi zaradi službe božje. Protivil sem se i nadalje neslanim, na šolsko tablo napisanim opazkam, katere sem večkrat naSel. Ali mislite, gospod dopisnik, da me je navdajalo takrat posebno veselje, ko sem naSel na šolski tabli z neukretno roko napisan stavek : Cvahte je nor. Toliko v pojasnilo o našem društvu »o njegovih razmerah« in »kar bi vsakega najbolj zanimalo«. Društvenikov šteje naše društvo letos 22, povprečno število v 15. letih pa je 32. Spregovoriti mi je še o veljavnosti volitve petih članov v odbor, pri kateri se pré nič ni doseglo, ker se je delala »sitna zmešnjava«. Kdo je delal zmešnjavo? Jaz sem odklonil vsako nadaljno izvolitev v odbor, kajti za častna mesta se nikdar nisem potegoval in se rad umaknem sposobnejšemu. To ni bil nikak vzrok zmešnjavi. Na predlog najstarejšega uda se je nazadnje volilo po vzklicu. Izvoljeni so bili soglasno lanski odborniki. Jaz čakam, da me nadomesti sposoben naslednik. Naj se kmalo oglasi! Z ozirom na opazko : »Drugod se vršijo take veselice navadno po šolskih sobah, ali pri nas Malonedeljčanih to ni dovoljeno, ker g. Cvahte tega ne trpijo« — odgovarjam z odlokom ministerijalne odredbe za bogo-častje in uk z dne 20. avg. 1870, št. 7648. Tu stoji v odstavku o učiteljskih dolžnostih v § 29 alin. 2 v prevodu: »Učitelj naj na to pazi, da šolskih prostorov ne rabi sam na način, ki je v nasprotju z njihovim namenom, pa jih tudi naj ne pusti rabiti.« Šolsko vodstvo kot najnižja instanca ne more v takih slučajih dajati nikakega dovoljenja. Ako želi gospod dopisnik prirediti kako veselico v šolskih prostorih, naj si izprosi za to dovoljenje od višjih šolskih oblasti. — Pri Mali Nedelji, dne 14. februarja 1903. Simon Cvahte, nadučitelj. Iz Zič. Pri nas je pri poslednji občinski volitvi odložil g. J. Gosak svoje častno mesto, koje so mu poverili njegovi soobčani pred 20 leti in v tej dolgi dobi je bil on vsikdar in povsod na mestu kot naroden mož in skrben oče občine. Pod njegovim vodstvom se je popravila cerkev, sezidala krasna nova šola, dâ, cela vas je dobila drugo, lepše lice. Iz narodno malomarnega sela preustrojila se je v tej dobi zavedna slovenska vas. Županova hiša bila je narodno središče, od tamkaj je dobivalo bralno društvo vedno in vedno novih močij. Umevno je, da gledamo z nekako nezaupnostjo v negotovo bodočnost, ki nam lahko prinese nesrečo v našo sredino ter nam podeli za župana moža ravno nasprotnih lastnostij — »Štajerčevega« kalibra. Zičani, — tega se varujte! Vsakdor, ki je naročen na to umazano cunjo, nam že samo raditega dela v narodnostnem oziru sramoto, in človeka, ki je v sramoto celi občini, dâ, celemu narodu, — takšnega ne smemo imeti za svojega voditelja, ker smo potem samo čreda ničvrednih, nezavednih kimovcev. Ker g. Gosak nikakor več ne sprejme izvolitve, volimo moža, ki bo imel vsaj de- loma njegove lastnosti, — nikdar pa »Štajer-čevca« — t. j. odpadnika in sovražnika nagega naroda, ki se v svojem »evangelju« vneto uči surovostij, nemškutarstva, nazadnjaStva in srednjeveške olike, s katero bi potem obkladal nas narodne, napredne soobčane. Ce pa kljub tem opominom padete v sramoten prepad, pred katerim vas svarimo, — potem vedite, da se snidemo mnogokrat na tem mestu, kar vam pa ne bo dobro djalo, ker imamo za narodne malomarneže in ljudi, ki hočejo na vsak način svojo in svojega naroda sramoto in škodo, prav neusmiljeno oster bič, — upamo pa, da ga ne bo treba rabiti. Od blizo Buč. V 5. številki »Slov. Gospodarja« z dne 29. januarja je dopis iz Buč, ki govori o tamošnjih občinskih volitvah v občini Buče-Vrenskagorca, ki so se vršile dne 23. januarja 1.1. Dopisnik govori o dveh strankah — o Vah-nemčurski in Božiček-slovenski. Vsak, kdor bučke razmere le količkaj pozna in je bral oni dopis, je pač zmajal z glavo in vzdihnil: Moj Bog, kam gremo? V čisto slovenskih in razmerno majhnih Bučah pa že dve stranki! Resnici na ljubo in da se sliši tudi drugo plat zvona, lahko konštatujemo, da na Bučah ni nemčur-ske stranke in tudi Vah ni nemčur, ampak Slovenec, da, vrl kat. Slovenec. Vidimo tukaj ono nesrečno osebnost, in namesto, da bi se doma pobotali, obeša se ista pred vsem svetom na veliki zvon. Evo dokazov! Pri zadnjih občinskih volitvah v Kozjanski trg prikorakal je kozjanskim Slovencem na pomoč s kakimi 15 svojimi občani in volil z nami in ni se prestrašil, ko so kozjanske barabe hodile z gorjačami oborožene po trgu, da bi volilce pretepale. Z nami je volil vsakokrat v državni in deželni zbor. Tako tudi dne 4. novembra 1. 1. g. Žičkarja za deželni zbor, akoravno so ga silili nasprotniki, naj ž njimi glasuje. — Vah je ud kat. pol. društva in se zborovanj vedno udeležuje. Nadalje je ud okrajnega zastopa in vsakokrat je v tem zastopstvu volil s Slovenci. Kot ud ravnateljstva okrajne hranilnice ura-duje tamkaj vedno le slovensko. Ne odbi-jajmo si torej po nepotrebnem mož, kateri so vselej in povsod, tudi o viharnih časih, stali ob naši slovensko-katoliški strani. Za svojo občino Buče je zelo vnet in se pri vsaki dani priliki za njo tudi poteguje. Ce g. Vah kot občinski predstojnik z oblastmi nemško uraduje, tega nikakor ne odobrujemo, ampak iskreno želimo, da se hitro poboljša, a poboljšajo naj se tudi njegovi osebni nasprotniki in poravnajte se doma in ne raz-obešajte svoje revščine pred celi svet. — Svetuje Vam to iskreni prijatelj vrlih, vselej narodnih Bučenarjev. Razne stvari. Iz domačih krajev. Katol. politič. društvo in Leonova slavnost v Kozjem. Na pustno nedeljo, dne 22. febr. bo imelo naše »katol. politično društvo za kozjanski okraj« svoje letno zborovanje združeno z Leonovo slavnostjo. Vs-pored bo raznovrsten in nastopilo bo več novih govorniških moči. Ob enem bode volitev novega odbora za prihodnjo dobo. — Na vprašanje: Kam pojdemo katol. Slovenci kozjanskega okraja to nedeljo? Odgovorite: V obilnem številu, kakor navadno pojdemo k zborovanju in Leonovi slavnosti h gosp. Mihaelu Horvatu v Šonovo zunaj Kozjega, ker tam se bo začelo točno ob 3. uri po-poludne. — K obilni vdeležbi vabi vljudno tudi odbor. Sodna vest. C. kr. avskultant T r e n-k e r iz Celja je prideljen začasno c. kr. okraj, sodišču na Vranskem. Promocija. V soboto, dne 14. t. mes. dopoldne ob 12. uri je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospod Iv. Fermevc, pravni praktikant v Celju. Iz šole. Gospica Milena Lazarjev a, učiteljica v »Šolskem domu« v Gorici, je imenovana za učiteljico v Ormožu. Poroke. V Zetalah so se dne 16. febr. poročili: Valentin Peklič z Zofijo Puh in nevestin brat Janez Puh z Marijo Peklič, sestro ženina Valentina Peklič. — V Zrečah se je poročil g. Hinko Dobnik z gdč. Aloj. Rušnik. Ob tej priložnosti je, kakor se nam piše, nevesta oskrbela krasne svečnjake za en oltar v tamošnji cerkvi. — Vsem: Bilo srečno! Spremembe v davčni službi. Davčni adjunkt g. Karol Živko pride iz Kozjega v Radgono, davčni praktikant g. Lorenc Ku-harič iz Ljutomera v Rogatec. Višji davčni nadzornik g. Ivan Kopitar pride iz Maribora v Žalec. Davčni nadinspektor gosp. Rudolf Löffelmann pride iz Ptuja v Gradec, g. dr. Josef Seibert iz Maribora v Feldbah; finančni koncipist g. dr. Franc Stožir iz Bruka v Celje, g. J. Kaplenig iz Celja v Liezen; davčni oficial g Josef Košel iz Radgone v Gradec; davčni adjunkt g Emil Siegel iz Gröb-minga v Celje, g. Robert Stepic iz Judenburga v Radgono; g. Viktor Suske iz Gradca v Maribor, g. Alfred Mihelič iz Slov. Gradca v Ptuj. Mariborske novice. Zbor Rusinje Nadine Slavjanskij priredi dne 7. marcija koncert v mariborskem Narodnem domu. — V soboto je bila pokopana soproga tukajšnjega mesarja gospa Marija Weis. Ranjka je zaradi svoje dobrotljivosti posebno dobro znana Vurberčanom. Svetila ji večna luč! — V petek 13. t. m. se je ponesrečil Jožef Pote-čin v Götzovi pivovarni. Ko je spregal konje, so se isti prestrašili ter ga je jeden konj, katerega je hotel zadržati, vlekel nekaj časa za sabo, da se je precej poškodoval. — Marija Ceh iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je, kakor smo zadnjič poročali, k mleku vodo mešala, je obsojena na pet dni strogega zapora z jednim postom. — 16 letnega Janeza Znidarja iz Kamnika na Kranjskem so prijeli 11. t. m. v Mariboru, ker je več ljudi ogoljufal. Nadepolen otrok! Mariborsko porotno sodišče. Dne 9. marca t. 1. se začne novo porotno zasedanje letošnje porote v Mariboru. Na vrsto pridejo : J. Fras, zavratni umor; Ignac Pafko, umor; J. Šegula, težka telesna poškodba; Marija Mišja, detomor; Martin Doki, težka telesna poškodba; Jožef Šalamun, umor; Fr. Golob, umor; Jera Bučnik, Eliza Tomažič, Peter Verhnjak, umor, tatvina i. dr. Frančiška Krajnc, detomor. V Svičini pri Mariboru je užgal lani dne 16. novembra viničar Josip Lopič poslopje gospe Ahčin. Ogenj se je takoj pogasil, Lopiča pa so vtaknili sedaj za eno leto v ječo. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 12. febr. se je v zavodu čč. šolsk. sester predstavljala mična igra »Sv. Filumena«. Gojenke so prav spretno izvajale svoje uloge. Igra je vzeta iz časov Dioklecijanovega preganjanja kristija-nov in so posamezni prizori prav ganljivi. Izžrebani porotniki za porotno zasedanje v Mariboru, ki se prične 9. marca t. L: glavni porotniki: Viljem Berner, pek. mojster; Avgust Blaschitz, strugarski mojster; Franc Havliček, hišni posestnik; Tomaž Jagodič, hišni posestnik; Bogomir Ketz, trgovec; Rudolf Kiffmann, stavb, mojster; Jurij Lendler, posestnik žganjarije; vsi v Mariboru; Jožef Hinteregger, posestnik v Zikarcih; Janez Markuš, gostilničar v Gornji Koreni; Mihael Tischler, posestnik v Št. Iiju; Jožef Ledinek, zidar v Kamnici; Alojzij Dobaj, veleposestnik v Gruškovji; Gregor Skof, posestnik v Št. Jakobu v Slov. gor.; Franc Peklar, veleposestnik v Gor. Hlapji; Janez Valih, veleposestnik v Pačerniku; Anton Drozg, posestnik v Vaj-gnu; Alojzij Velebil, posestnik v Malečniku; Aleksander Eichholzer, gostilničar na Ku-menu; Karol Autor, posestnik; Avg. Lösch-nigg, posestnik; Franc Rattey, posestnik; vsi v St. Lorencu nad Mariborom ; Matija Koren, posestnik v Marjah ; Tomaž Pečar v Rogozi; Jožef Holnthaner v Gornjem Radvanji; Jan. Komauer, posestnik v Slivnici; Karol Herman, gostilničar na Gornji Polskavi ; Jož. Koropec, posestnik v Studenicah; Adolf Selinscheg, trgovec in Franc Wresnig, dimnikarski mojster v Ptuju; Karol Sima, posestnik na Spod. Bregu; Janez Brenčič, posestnik opekarne v Ragoznici; Franc Mravljak, veleposestnik pri Sv. Antonu na Pohorju; Ribard Šons, posestnik v Breznu; Alojzij Grubeinig, veleposestnik v Janževem vrhu pri Arlici; Janez Bruder-man star., posestnik v Marnbergu; Blaž Lo-pert, lesni trgovec v Ribnici. Kot namestniki: Jožef Marki, mesar; Matija Misleta, izvošček; Franc Peršak, krojaški mojster; Jožef Pirh, ključavničarski mojster in hišni posestnik; Friderik Reisman, mejarski mojster; Franc Sorko, hišni posestnik; Kari Tratnik, pasar; Janez Tscherne, mesarski mojster in Jožef Walz, trgovec z mešanim blagom, vsi v Mariboru. Licenciranje žrebcev za leto 1903 se bode vršilo sledeče dneve: V Ljutomeru v soboto 21. februarja t. 1. ob pol 9. uri pred-poldne na glavnem trgu; v Cmureku v soboto 21. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na glavnem trgu; v Slovenjgradcu v petek 27. februarja 1.1. ob 7. uri dopoldne na glavnem trgu; v Velenji v petek 27. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne pri gostilni Rach; v Braslovčah v petek 27. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na glavnem trgu; v Ptuju v soboto 28. februarja 1.1. ob 10. uri predpol-dne pri c. kr. postaji žrebcev. Opozarjamo vse konjerejce, da se žrebci, ki niso licenci-rani, ne smejo pripuščati in da se ti prestopki kaznujejo. Tudi tisti posestniki, ki dobivajo za pripuščanje svojih žrebcev drž. podpore, so dolžni iste pripeljati. Ljutomerske novice. Vodja ljutomerskega glavarstva upa, da bo postal pri nas okrajni glavar. Ker je hud Nemec, bi se slovensko ljudstvo s takim imenovanjem le razdražtlo. — Na tukajšnji nemški šoli se je nekaj lepega dogodilo. Učitelj Pfeifer je slovenski učenki uho tako začesnil, da se bo morala več dni zdraviti. Učitelj se izgovarja, da je bil — pijan! V Rihtarovcih pri Ljutomeru so potegnili iz Mure 11. t. m. mrtvo truplo 50 do 60 let starega moža. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Kapelo. Ptujske novice. Mestni tajnik g. Ernst Šalon je v nedeljo v Gradcu umrl in bil v sredo v Ptuju pokopan. — Dne 17. t. m. je umrl g. J. Govedič, brat župnika šoštanjskega. — Gca J. Planine je bila na plesu, a ga je morala kmalu zapustiti, ker jej je postalo slabo. Doma je čez par ur umrla. Imela je srčno hibo. — Tukajšnje okrajno sodišče je vzelo v oskrb Franca Prosenjaka iz Straš-gojne, ker se je hudo pretil Fr. Osenjaku. — Ivan Pravdič iz Trnovskega vrha je v neki ptujski gostilni pojedel drugemu gostu naročeno jed ter si v sare vtaknil dva noža. Zdaj mu sodišče izprašuje vest zaradi teh dejstev. — Domača veselica se vrši dne 21. svečana z začetkom ob 7. uri zvečer v gostilni »pri zamorcu« v Ptuju. Iz Poljčan nam pišejo: V teku dvanajstih ur smo doživeli dve nesreči na tukajšnjem kolodvoru. Dne 14. t. mes. ob pol 4. uri popoldne se je ponesrečil železniški delavec Jurij Rois, oče par otrok; pri pre-sipovanju premoga iz vozov konjiške železnice v vozove južne železnice se je eden voz premoga prevrnil nanj ter ga podsul s težo 5000 kg. Ostal je še sicer živ ter bil takoj prepeljan v mariborsko bolnišnico, a dvomi se o njegovem ozdravljenju. Se hujša nesreča je zadela po 10. uri zvečer — kedaj, ni nihče opazil — železniškega čuvaja Jožefa Robar. Ob 3. uri so našli povoženega in seveda mrtvega na železničnem tiru ležati. Ril je mož jako priljudnega obnašanja ter v obče spoštovan. Nja nesreča nas je tembolj pretresla, ker je še le prejšnjo nedeljo obhajal svoje ženitovanje. Naj v miru počiva žrtva svojega nevarnega poklica! Ogenj je v Slovenjem Gradcu uničil poslopje in zalogo trgovcev bratov Reiter. Gorelo je celo noč. Škode je 16 000 do 18 000 kron. Brata Reiter sta zavarovana za 14 000 kron. — V Cigonci pri Slovenski Bistrici je zgorelo 5. t. m. gospodarsko poslopje posestnika Franca Meglič. Škoda je 400 K, ki pa je bila zavarovana. — V Dra-kovcih pri Malinedelji je zgorela 4. t. m. hiša kočarja Franca Trofenik. Škode je okoli 800 K, zavarovan je bil samo za 600 kron. — Dne 6. t. m. je pa zgorela viničarija Jožefa Preskar v Šilovcu pri Brežicah. Zgorelo je tudi 40 veder vina. Škode je 1600 kron, ker posestnik ni bil zavarovan. — Dne 10. t. m. je zgorela hiša posestnika Augusta Planinčec, p. d. Pehar v Otišnem vrhu pri Slov Gradcu. Ogenj je nastal bržkone v dimniku. Zaradi škrlatice je zaprta na delj časa šola pri Veliki Nedelji v ormoš. okraju. V Marija Nazaretn je dne 17. febr. umrla gospa Amalija Turnšek, žena ondot-nega veletržca. Pogreb je bil danes. Blagi pokojnici svetila večna luč! V Marenbergn je umrl g. Ant. Snobe, oče lesotržca g. Mih. Snobe. V Slov. Gradcu je g. Ernst Goli odložil župansko čast. V Šmarju pri Jelšah bodo dne 26. fe-bruvarja zopet občinske volitve, ker so bile zadnje razveljavljene. Celjske novice. Od celjskega porotnega sodišča zaradi umora svoje ljubimke na smrt obsojenega Ivana Pungračič je cesar pomilostil in se mu je kot kazen odmerila dosmrtna ječa. — Gledališčna predstava »Občinskega tepčka« zadnjo nedeljo je izvrstno vspela in imela tudi lep gmotni uspeh. — Na slovensko-nemški nižji gimnaziji v Celju je študiralo v prvem tečaju 188 slovenskih dijakov, od katerih je izdelalo prvi tečaj 23 učencev z odliko, 125 pa povoljno. — Ubil se je v Celju pletarski mojster Melhijor Kro-novšek. Šel je v nedeljo, dne 15. t. m. zjutraj še ob temi po hodniku, od koder vodijo stopnice v klet. Ker ni pazil na te stopnice, se je izpodtaknil in padel v klet. Njegovi ljudje so ga še le čez delj časa pogrešali in ga šli iskat. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Pokojni je bil slovenski obrtnik. Celjsko porotno sodišče. Obtožena sta Franc Marinšek iz Gornje Ložnice in Frančiška Rihter iz Ogoške gore zaradi za-vratnega umora, učinjenega na Simonu Rih-terju. Marinšek je bil zaradi uboja kaznovan na 7 let težke ječe, Francisko Rihter so porotniki oprostili. V celjski okolici in sicer v Hudinji vesi je bil zadnjo nedeljo že tretji zaupni shod. Okolica se pripravlja na občinske volitve, pri katerih hočejo tokrat tudi Nemci poskusiti svojo srečo. Kri si je zastrupil nadvaljar Frie-sacher v Štorah. Majhna rana, katere ni upošteval, pa je zastrupila kri ter so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico, kjer so ga operirali. V Zagorju pri Kozjem je prišla trgovina g. Leop. Tomana v konkurz. Sevniški okraj. V odbor okr. zastopa za sevniški okraj so izvoljeni: načelnik Mijo Štarkl, namestnik Fran Simončič, odborniki Franc Veršec, Josip Span, Mat. Presker, L. Smole, Anton Kunej in Josip Robek. Drevo je ubilo posestnika Planinšeka iz Levca pri Celju. Ko je dne 14. t. m. sekal v svojem gozdu drevje, mu je izpodsekano drevo padlo tako nesrečno na glavo, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil zaveden slovenski okoličan ter obče spoštovan mož. Več časa je bil tudi »rihter« selske občine Leveč. N. v m. p.! Roparski napad se je dogodil dne 14. t. m. na cesti, ki vodi od Ivanjec k Sv. Juriju ob Ščavnici. Mladenič Ferd. Geratič, star 16 let, od Sv. Benedikta je Sel po opravkih k Sv. Juriju. Na omenjeni cesti skoči iz j temnega gozda močen mož z debelo palico v roki na mladeniča, ga prime ter zahteva od njega denar. Mladenič zatrjuje, da nima ničesar, a ropar ne odneha. Preišče mu vse žepe in ko ničesar ne najde, udari mladeniča z gorjačo s tako silo po hrbtu, da mladenič od bolečine silno zajekne, potem pa ga izpusti. Torej tudi pri belem dnevu si človek ni svest življenja? Kako se novo vino 1902 prodaja? Muškatelec iz Kamnice pri Mariboru je bil prodan po 91 v liter, ne pa po 64 v, kakor se je po pomoti v zadnji številki poročalo. Smrt žganjepivca. Na Stranicah služeči Andrej Filik je minolo nedeljo nesel neko orodje v Zreče, da bi kovač priložnostno popravil; hlapec pogledal je tudi v gostilno, tam pa se je nasrkal žganja, a gre-doč domu je obležal in umrl. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 15 K 60 v, rži 14 K 40 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K — v, koruze 14 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 16 K 40 v, fižole 22 K. — N a D u n a j u: 50 kg pšenice 7 K 58 vin., rži 6 K 91 vin., ovsa 6 K 39 vin. Sadne in druge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 24 do 32 v, hruške 26 do 36 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 12 do 16 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 1. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 8—10 v, sladke smetane 40—56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumina 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene stvari. V kapucinskem samostanu v Gorici je umrl naš štajerski rojak č. o. Mav-ricij K u k o v i č. N. v m. p.l Duhovniške vesti. Predmestno župnijo Sv. Magdalene v Mariboru je dobil č. g. Simon G a b e r c , dekanijski upravitelj in župnik v Framu. Župnijo v Studenicah je dobil č. g. Jožef Cede, kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Umrl je dne 18. t. mes. ob 4. uri zjutraj vlč. g. Ivan Skuhala, dekan in župnik v Ljutomeru, v 56. letu svoje starosti. Pogreb se vrši dne 20. t. mes. predpoludne. Blagi pokojnik je bil znana oseba v naši škofiji. Predno je odšel v Ljutomer, je bil ravnatelj kn.-šk. dijaškega semenišča in bogo-slovski profesor v Mariboru. Zaradi njegovega čistega in kremenitega značaja ga je vse ljubilo fin spoštovalo. Prejšnje čase je bil pokojnik marljiv so trudni k našega lista, a goreč prijatelj mu je ostal do smrti. Vrlemu možu svetila večna luč! Mili darovi za družbo vednega češ-čenja presv. rešnjega Telesa: Sv. Jurij pod Taborom 140 K, Kozje 43 K, Sv. Vid na Planini 25 K, Nazarje 7 K 60 v, Gornji-grad 7 K 02 v, Sv. Ropert v Slov. gor. 36 K 74 v, Paka 8 K 70 v, cerkev sv. Alojzija v Mariboru 18 K 04 v, Laško 7 K 84 v, Sv. Ropert nad Laškim 15 K 34 v, Sv. Martin pri Vurbergu 20 K, Sv. Kunigunda na Pohorji 164 K, Jarenina 300 K. Ruše 18 K, Sv. Ana na Krembergu 30 K 50 v, Podgorje 18 K. Društvena poročila. Kostumni večer se vrši dne 22. t. m. v mariborskem Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Splošna želja je, da se odpre za ta večer velika dvorana. Večer je prirejen gledališkim igralcem na časti Koigice. Velika papeževa slavnost ob priliki 25 letnice se je obhajala v Konjicah v nedeljo popoldne. V prostorni sobani, okin-čani z ovenčanimi podobami Leona XIII., presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, napravil se je krasen oder za slavnostnega govornika in deklamatorje. Moški zbor pel je papeževe himne, č. g. dr. Anton Medved navduševal je blizo 500 zbranih poslušalcev za papeža-jubilarja, razni deklamatorji so se v imenu narodov klanjali papežu. Udanostna izjava odposlala se je brzojavnim potom v Rim svetemu Očetu. — Natančneje poročilo prihodnjič. Leposlovno bralno društvo pri Mali Nedelj . Tukajšnje leposlovno bralno društvo je v nedeljo, dne 15. svečana priredilo s sodelovanjem domačih fantov in mož, kakor tudi g. inženerja Lupša in g. stud. iur. Gre-goriča v prostorih g. Senčarja veselico, katera je uspela nad vse pričakovanje jako sijajno, dokaz, kako zelo se je zanimal naš mladi svet za pevske točke, kakor tudi za »Zamujeni vlak«, šaloigro v petih dejanjih. Šaljiva pošta in prosta zabava sta nadalje vzbudila povsod, posebno pa pri nežnih liči-cah, veselje, ki za našo mladino nikakor ni brez pomena. Srce je kipelo navdušenja in veselja kakor pomlad, ki se je začela veselo razcvitati v družbenem življenju našega lepega okraja. Gledali smo naše fante in može ter videli, da ne pozna nikdo »blaziranosti«. To nam je popolnoma utrdilo nado, da pride tudi za tem časom cvetja še enkrat tudi čas žetve. S to mislijo smo se vračali od mladine domov. — F e r y. Veselica društva »Kmetovalec« v Gotovljah dne 15. svečana t. 1. vspela je jako imenitno. Pevski zbor kakor tudi diletantje so izvršili mojstersko vse točke sporeda. Na občno željo se bode veselica prihodnjo nedeljo ob 4. pop. uri ponovila. In bode takrat vstopnina znižana. Sedeži po 40 vin. in stojišča po 20 v. Kapela pri Radgoni. Veselica bralnega društva se je dobro obnesla. Poleg zabave smo imeli tudi poučni govor o umni trtoreji. Saj same zabave in same veselice tudi ne bodo rešile našega kmetskega ljudstva, to naj imajo pred očmi vsa izobraževalna društva! Prijetno je treba družiti s koristnim — zabavo in veselico s poukom. Zato je odbor našega bralnega društva naprosil potovalnega učitelja g. I. Belč ta iz Maribora, ki je predaval zbranim udom in neudom, kako je ravnati s trto, kako obrezovati sad, zasajati nove amerikanske trte itd. Govor je bil zelo zanimiv, zato so ga tudi vsi z veseljem poslušali. Kmetje in posebno vinogradniki! Slišali ste mnogo lepih naukov — zapomnite si jih, a tudi ravnajte se po njih! Gospodu govorniku še enkrat v imenu poslušalcev: Iskrena hvala! — Drugi del veselice je bil zabaven. Igrali smo tombolo! Dobitkov je bilo precej; a tudi mnogo srečki Nekateri igralci so dobili več dobitkov, nekateri manj, nekateri nič! A žalosten ni bil nihče! Pelo se je, igralo in vsak se je dobro zabaval. Igralci so se spomnili tudi Ciril in Metodove družbe z drago licitacijo žepnega noža. Domači pevci so nam zapeli nekaj lepih slovenskih pesmij. Kako smo se zabavali tisti večer pošteno in veselo — med tem, ko so se nekateri razgrajači pretepali in z noži napadali. Slovenska mladina! Izogibaj se takih pretepačev — pa raje išči zabave, razvedrila v dobri knjigi, v lepi pesmi, ali na pošteni veselici! Več društvenih poročil smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za to številko, katere pa priobčimo prihodnjič. Gospodarske drobtinice. Gnoj in gnojenje. (Konec.) Kako ze a apnom gnoji? Najbolj vpliva žgano apno. To se najbolje po zemlji razdeli. Apno je že v vodi raztopno in ta ga spira v zemljo tako, da se z zemljo jako temeljito pomeša. Z glino napravi tako nekako spojino kakor lapor. Za težke zemlje je torej najbolje živo apno. To bode zemljo najbolj rahljalo. Peščene zemlje ni treba rahljati, bolje je celo, da se nekoliko bolj zvezane napravijo. Za to pa bode torej bolj kazalo ogljenčevo kislo apno, ki se v obliki laporja na zemljiša naveže. Le redko se gnojijo lahka zemljišča vspešno z živim apnom. Na te naj se ga preveč ne trosi. Tudi olato, posebno od cest, ki se z apnencem vsipujejo, ima ogljenčevo kislega apnenca v primerni obliki in se v ta namen dobro porabi. Za težke zemlje kupuje se le žgano ne pa gašeno apno. Kdo bo pa tudi vodo po nepotrebnem vozil? Bolj kot je težka zemlja, bolj kot se namerava fizikalično zboljšati, bolj po redko kot se gnoji, več apna se vzame. Sicer pa bolj kaže, da se večkrat po malem nego v enem letu naenkrat mnogo trosi. Na oral zemljišča se lahko računi kakih 10 qy živega apna, ako se vsakih štiri leta trosi. Živo apno naj se tako gasi, da razpade v drobni prah. To se doseže, ako se spravi v kupe in se ti z zemljo pokrijejo. Zlasti pri vlažnom vremenu apno naglo razpade in se potem enakomerno raztrosi, ludi se lahko pogasi, ako se po noči v jer-basu le toliko v vodo da, da gredo mehurčki iz njega, da se isti napije, nato se vse potegne na kar razpade v prah. Sicer se tudi na kupu lahko gasi na ta način, da se mu le po malem toliko vode doliva, kolikor je je treba, da v prah razpade. Za tri dele apna je dovolj en del vode. Tako gašeno apno ne sme predolgo na zraku ležati, kajti ono raztegne kmalu ogljen-čeve kisline in zgubi velik del svoje zmožnosti. Apno raztrosimo najbolje, da se takoj plitvo podvleče ali podorje ali podkoplje, da se še prej fino z zemljo pomeša, pretvori v ogljenčevo kislo apno. Laporja se vzame kolikor ima pač apna več ali manj. Manj kot 15 q apna v laporju na oral bi bilo premalo, če je lapor droben, tedaj se tudi lahko takoj ko se raztrosi, piitvo podvleče, podorje ali podkoplje, če je pa debel, tedaj pa najbolje, da se nekaj časa pusti na površju, da bolj razpade Apno in lapor se pa z najboljšim vspe-hom že na jesen trosita. „Dijaški dom" v Celju. (XIV. izkaz.) Z» Dijaški dom v Celju so nadalje poslali prispevke: na Silvestrov večer se je nabralo v pušici v Narod, domu v Celju 38 68 K, si. uredništvo „Domovine" od naslednjih sprejete svote: č. g. Alojzij Musi, kaplan na Ljubnem v veseli družbi v ledenici nabral 8 K, vesela družba pri Sv. Petru pod Sv. Goro 6 K, gosp. dr. Jos. Rakež, okr. zdravnik v Šmarju pri Jelšah v veseli družbi nabral svoto 25 40 K, g. Veko-slav Bahovec, c. kr. poštni oficijal v Mariboru, v veseli družbi v Hočah nabrano svoto 18 K, g. Vrečko, nad-učitelj v Slov. Gradcu, za učiteljsko društvo Slovenje-graško 10 K, g. Vekoslav Bahovec pri odhodnici g. dr. Miillerja nabrano svoto 3 K, gosp. Rudolf Pevec v Št. Pavlu pri Preboldu pri veselici požarne brambe nabrano svoto 11 66 K, g. dr. Potočnik v Mariboru pri fantovskem omizju na damskem večeru v Narod, domu nabrano svoto 27 K, g. Ivan Klemenčič, učitelj v Črni gori ob priliki odhoda gg. Leskovar in Laznik nabrano svoto 22 84 K, g. Jos. Stakovnik, Anincea- Petroseni 2 K, gg. Javoršek in Lukman na Gomilskem v veseli družbi v gostilni pri Kunstu nabrano svoto 6 60 K, g. dr. Grossmann, odvetnik v Ljutomeru, od Mavrina zaslužene stroške 25 10 K, g. dr. Vladislav Pfgan, odv.. kandidat v Celju, na Silvestrov večer nabrano svoto 22 02 K, g. Maks Pleteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani 15 K, g. Andrej Žumer v Kranju 2 K, Neimenovan iz Polzele 7 K, g. Rožman Ivan, rev. v Gradcu 5 K, Alma Baš, za dne 10. pros. dražbanega hrošča 32 v, c. kr. užitnino davčna skupina Bizeljsko Pišece, nerazdeljen ostanek iz 1. 1901 2 64 K, posamezni udje te skupine so darovali, in sicer: načelnik g. Fr. Agrez 5 K. namestnik g. Franc Škof 1 K, g. Leo HenigBfeld 1 K, g. Fr. Trampuš 1 K, g. Koser Franc v Inošincih 2 K, č. g. Anton Šlander, dekan v Starem trgu 20 K, č. g. Fric Kukovič, župnik na Doberni 5 K, Šoštanj ski rodoljubi skupaj 181'10 K, med temi gosp. nadučitelj Matejkovič v Škalah 50 K, slav. občina Novacerkev pri Celju 10 K, slav. okr. odbor v Sevnici 100 K, slavno županstvo Dol 100 K, slav. posojilnica na Dolu 50 K, zbirka slav. uredništva „Slovenca" v Ljubljani 5 K, prebitek od koncerta g03pice Herites v Celju 14'55 K, čisti dohodek plesnega venčka šent Pavelskih sotrud-nikov 8'50 K, g. dr. Jos. Rakež v Šmarju ob prihodu starega prijatelja nabrano svoto 16'30 K. Vsega Bkupaj v tem izkazu 783 K 71 v. Prej izkazanih 25.822-76 K. Skupaj 26.606 K 47 v. Loterijske številke Gradec 14. februarja: 26, 14, 2, 45, 51. Dunaj 14. februarja: 43, 21, 30, 52, 72. Društvena naznanila. Dne 22. februarja: »Bral. društva v Studenicah« veselica s srečolovom, godbo, petjem itd. Začetek ob polu 6. uri zvečer. » » » »Prostov. gasil, društva iljaševskega« desetletnica obstanka v prostorih gosp. Vavpotiča v Noršencih. Začetek ob 4. uri popol. » » » »Bral. društva v Dolu« popoldan veselica v I. nadstr. Posojilnice, zatem v prostorih g. Peklarja občni zbor. » » » »Kmet. zadruge pri Mali Nedelji« občni zbor v zadružni hiši. Začetek ob 3. uri popoldne. » » » Društva »Kmetovalec« v Gotovljah veselica s šaloigro, petjem in z de klamacijami. Začetek ob 4. uri popol. » » » »Bral. društva« benediške mladine papeževa slavnost v šolskih prostorih ob 3. uri popol. » » » »Dekliške Marijine družbe v Središču« gledališki večer v središki šoli. Začetek ob 6. uri zvečer. Dne 25. februarja: »Kmet. zadruge pri Sv. Jakobu v Slov. goricah občni zbor v stari šoli.. Začetek ob 3. uri popol.! Vsaka beseda HI stane 2 yin. I I Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA i Vsaka beseda stane S vin. Î Vsaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. Proda se. Mala hiša s sadnim vrtom in za zelenjavo se proda. Posebno primerna je za vpokojence. Več pove Anton Merzhun v Mariboru, Vinorejska ulica 23. 61 3-3 Posestvo, Slom na Ponikvi ob južni žel., ki meri 100 ha zemlje, «raven veliko gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, se proda. Cena se izve pri posestniku samem, Anton Slomiekn, na domu. 50 4—4 Velike petrolejske svetilke posebno za gostilničarje, še v dobrem stanu, se prodajo. — Naslov se izve pri upr»v-ništvu. 88 2—1 Gostilna s štirimi sobami, kuhinjo', s tremi obokanimi klstmi, z gospodarskim poslopjem in s hlevi za svinje, se proda. Zraven je posestvo, ki sestoji iz vrta, 2 in pol orala travnikov, njive in je 1 uro oddaljeno od Maribora, leži ob glavni cesti. Vse to se proda pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo lista. 62 3—3 Prostovoljna prodaja zemljišča v občini Sv. Ema, eno uro od prihodnjega kolodvora „Cigeunerwirt", obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 15 oralov starega gozda, 8 oralov travnikov, 3 oralov njiv. Vse to se proda za 6000 K in je brez vsakega dolga. Naslov se izve pri upravništvu. 86 3—1 Posestvo, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskega poslopja, zemlje čez 23 oralov, se takoj po ceni proda. Alojzij Gornik, Jareniniki dol, p. Jarenina. 65 3—2 Lepa priložnost se nudi trgovcem pa tudi drugim, ako kupi v mestu Kranju dve hiši, ki sta zelo sposobni za vsakor-šno trgovino. Ena stane 48.000 K in je 9 let davka prosta, druga z vso špecerijsko opravo 24.5000 K na večletno plačilo. Zraven tega se še tudi proda mlin, ki melje pšenico, proso, ajdo in koruzo; zraven je tudi 9 oralov gozda, 22 oralov travnikov in dobro obdelanih njiv. Vsemu temu je cena 70.000 K. — Naslov pove upravništvo. 87 S—1 Jako lepa konja, 4 leta stara, fol-kaste in jednako tolarjaste barve, črno grivo in rep, visoka 16 pesti ali 169 centimetrov, oba od cesarsktga žrebca, dobra za težo in tudi za leteti. Cena jim je 1000 gld. ali 2000 K. Janez Toporišič, posestnik v Mosteci, Brežice. 63 3—2 Hiša s sedmimi sobami in vrtom se nroda. K temu spada 1 % orala njiv. — Več pove lastnik, št. 100 na Tezni. 76 2—1 Posestvo obstoječe iz hiše, kozolca, hleva, mlina ter zemljišč, katero meri 15 ha 1 a in 76 m! in leži na novi progi železnice Grobelno - Rogatec, se po ceni proda. Vprašanja so na razpolago pri posestniku Janez Pečnik v Vojskem, pošta Koprivnica, Štajersko. 89 3—1 Jednonadstropna hiša, Ptujska cesta št 44, četrt ure izven Maribora se proda. 79 3—1 Posestvo se proda, 10 minut od farne cerkve in 2 uri hoda od mesta Ptuj. Hiša z dvema sobama in kuhinjo je krita z opeko, gospodarsko poslopje pa s slamo. Zraven je sadni vrt in vrt za zelenjavo, Topa njiva, nekaj gozda, ki daje dovolj stelje za domačo porabo in drva. Vse to se proda za 900 gld. Oglasiti se je pri Janezu Ljubeč, trgovec pri Sv. Antonu, pošta Cerkevnjak v SI. gor."] 85 1—1 V najem se išče. Hišo za trgovino ali krčmo, ali oboje skupaj, želim vzeti v najem. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Sloven Gospodarja." 84 2—1 V najem se da. Pekarija, katera zdaj jako dobro gre, se da v najem. Kje, pove upravništvo. 58 3—3 Prodajalna in gostilna brez konkurenta se da takoj v najem. — Več pove Fraac Špai, Zagorje, pošta Pilštanj. 77 1—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen b> rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. 235 Viničar, 19 let star, ki je izdelal vini-čarski tečaj in je navajen vsakega dela, ž«li v službo stopiti. Naslov pri upravn. 64 2—2 Župniška kuharica, pridna in zvesta, ki se tudi razume na poljedelstvo, išče enake službe v župnišču. Naslov pove upravništvo. 67 3—2 Cerkovnika In organista služba se odda s 1. mrjnikom v Rajhenburgu. Do sedaj sta bili ti dve službi ločeni, a sedaj ee združita. Stanovanje prosto, dohodkov v denarju in blagu do 700 kron. Prošnjik mora biti samskega stanu, prost vojaščine, zmožen poučevati ceoilijansko petje, trezen, opremljen z dobrimi spri-čevaii. Zglasiti se mu je pri župnijskem uradu pismeno , ali osebno do dne 15. marca t. 1. 74 3—2 Učenca ali praktikanta iz dobre, poštene hiše, ki je zmožen slovenščine in nemščine, sprejme Matija Stergar, trgovec v Mariboru, gusposke ulice. 78 1—1 Ekonom, ki je dovršil vinorejsko šolo. z dobrim uspehom, išče službe. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom „Sreča" na upravništvo lista. 93 1—1 Poštena ter zvesta oskrbnica in kuharica, ki razume tudi poljedeljstvo, išče službe v kakem župnišču. — Naslov pove upravništvo. 81 1—1 Slikarskega učenca sprejmo takoj Franc Kollar, slikarski mojster v Mariboru, Wiktringhofove ul. 12 66 2—2 IHajer s petimi delavskimi močmi išče službe. Naslov pove upravn. 82 1—1 Velika zaloga pohištva, kakor: žimnice, postelje itd. je dobiti dobro in po ceni edino le pri P. Stebre Tegetthoffova ulica št. 23. 91 3—1 Naznanilo. S 1. marcem se odda v najem cerkveno posestvo pri božji poti Sr. Križa. Posestvo obsega njive, travnike, sadni vrt in prostorno pohištvo. Prosilci naj se obrnejo na župnijski nrad v Črneeah pri Spodnjem Dravogradu. 83 2-1 Duhovščina dekanijske in župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru naznanja tužno vest, da je velečastiti gospod IVAN SKUHALA, kn.-šk. duhovni svetovalec, dekan, župnik, ud ljutomerskega okr. šol. sveta itd. v Ljutomeru, danes, dne 18. februarja 1903, ob 4. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega bode v petek, dne 20. febr. ob polu 10. uri dopoludne od župnišča v cerkev, kjer se bo služila sv. maša zadušnica in odtod na pokopališče. Ranjkega priporočamo v pobožno molitev! V Ljutomeru, dne 18. febr. 1903. 92 i—i - S "s ' \ te .V.V.l • • • Trgovina z železnino „MERKUR" "v O & 1 j n , Gr raška cesta, š "t o v. 1i3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str «v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. T ¿m m •'VA itvi: •.•.-;• ■j&g&i mm 11 >Xv!..v.' Proda se enonadstropna prostorna hiša, v kateri se izvršuje že čez 40 let gostilniška obrt Jorez vsake konkurence v trgu Šmarje pri Jelšah, kjer bode glavna postaja nove železnice. S to hišo proda se tudi gospodar, poslopje, nadalje joden ali dva vrta in njiva za prikuhe in zelenjadi. Omeni se še, da ima ta gostilna tudi oskrbovalno spreje-tišče in postajo za poplemenitev konj ter velik hlev za konje voznikov. — Več,pove lastnik Janez Anderluh v Šmarju. 68 2-2 Katekizem o zakonu ali Navod za katoliške zaročence in zakonske. Priporoča tiskarna Sv. Cirila v Mariboru. Žitno seme. Gorski oves, zgodnja rž, popolnoma zanesljivo in lepo žito, prikladno za hribe, odda 100 kil za 20 K župnišče Klein St. Paul, Koroško. _90 2—1_ Proda se radi bolehnosti hiša z dobro idočo gostilno v obližju Celja pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo lista. 80 3—1 Znamke 39 1 za pse, dobe občine za 5 kr. komad (lastni izdelek) pri Jos. Trutschl, Maribor. 75 i_i Proda se 0 novozidana hiša s tremi sobami, 2 kuhinji, z veliko kletjo, pralno kuhinjo z vodovodom in lepim vrtom. Vpraša se v Magdalenskem predmestju, Lenaugasse 23. P. n. občinstvu naznanjam, da se preselim I. sušca 1903 v „Azl'novo" hišo (vštric Štigerja) hiš. št. 57 v Slov. Bistrici, in da tamkaj ordinu-jem vsaki dan od 8. do 10. ure predpoldne in od 2. do 3. ure popoldne. 69 2—2 Dr. i. Imayr, distriktni zdravnik v Slov. Bistrici. i I a n c a Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji, registr. zadruge Aktiva (imetje) za XIX. poslovno leto 1902. z neom. zazezo Pasiva (Dolgovi) 10 Račun pisarniškega inventarja: Stanje vrednosti inventarja dne 31. decembra 1902 ......... n posojil: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ vrednostih listin: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ obresti vrednostnih listin: Stanje ne vzdignjenih obresti dne 31. decembra 1902 ......... „ obresti od posojil: Stanje zaostalih obresti dne 31. decembra 1902 .......... „ nerabljenih knjižic: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ splošnega rezervnega zaklada: Stanje splošnega rezervnega zaklada naloženega na hranilno knjižico št. 9981 dne 31. decembra 1902 ..... n hiš: L HiSa vi. št. 346 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1902 .......... Stanje vrednosti inventarja v tej hiši dne 31. decembra 1902 ..... II. Hiša vi. št. 62 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1902 .......... Stanje vrednosti inventarja v tej hiši dne 31. decembra 1902 ..... III. Hiša vi. št. 115 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti polovice hiše dne 31. decembra 1902 ....... IV. Hiša vi. št. 253 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1902 .......... „ blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1902 . . . 90.382 891 12 239 154 K 115 1,681.983 235.930 118.830 2.937 18.258 120 31.140 91.273 12.394 31.680 15.000 53.220 2,302.886 Eačon deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decem bra 1902 ......... Stanje opravilnih deležev dne 31. decem bra 1902 ......... „ hranilnih vlog: Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred dne 31. decembra 1902 „ obresti: Za leto 1903 predplačane obresti od posojil........... Stanje nevzdignjenih obresti glavnih deležev dne 31. decembra 1902 . . . „ splošnega rezervnega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ posebnega rezervnega zaklada za slučajne zgube: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1902 . . . „ zgube in dobička: Cisti dobiček leta 1902 ..... K 4.200 85.175 60 14.616 351 K 89.375 1,953.231 14.968 31.426 181.824 18.681 13.377 2,302.886 35 V Ptuji, dne 31. decem. 1902. 94 2—1 Ravnate 1 j stvo. Hladnikove nove pesmi Šestnajst izbranih Marijinih pesmij za mešan ali dvoglasni ženski zbor, op. 15. Elegantno tiskana nova izdaja za Marijine družbe enoglasno prirejena partitura in 20 glasov za pevke 5 K| posamezno: partit. I K, vsak glas 20 h. Šestintrideset 49 3-8 Obhajilnih, presv. Reš. Telesa, in Srca Jezusa pesmi, op. 39, za mešan, dvoglasni ženski zbor, partitura in 4 glasovi 4 K, posamezni glas po 40 h. MC Bobi se v Katoliški bukvami in pri L. Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novomestu, Dolenjsko. J9U XX ntaasr Svoji ksvojim! -^f" ^ KONRAD SKAZA Št. Ulrih, G-roden, Tirolsko. Slovenska delavnica za vsa cerkvena dela, od preč. gg. duhovnikov odlikovana, se priporoča za umetno izdelovanje: svetnikov, oltarjev, prlžnlo, križevih potov rezljanih (reljef) in na platno slikane v vsakem slogu in po mogoče nizki ceni. Betlehemske Jaslice s 15. rezljanimi podobami in 16. živali od 15 kron naprej. Umetno izdelane lurdake votline itd. — Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije mojih (lel, za oltarje originalne načrte. Ml Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj. "90 Za cenjena naročila~prosi udani 525 12—9 Konrad Skaza. AAÁAÁÁA ostilna .pri posti* v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 49 8C nasproti južnemu kolodvoru Priporočam mojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina, vedno sveže pivo ter postrežem z najokusnejšimi toplimi in mrzlimi jedili. — V obilni obisk se priporočujoč beležim s spoštovanjem 71 5-2 Marija Meden. ¡¡^ Gostilna NARODNI DOM" v Laškem se takoj odda. 55 3—3 Gostilna je zraven kolodvora na celjski cesti brez konkurence. — Natančna pojasnila daje načelstvo „Hranilnice in posojilnice v Laškem/' Načelstvo. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. M),»ifctt)»; to Mmtaik *»t. -is* < ¡ a'j -o. klico'.¡i arsdnik: Fardo Leskovar. Tisk tiskarne »v. Cirila.