m SEPT
1963
= SB LETO VI
ST. 34
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDU-STRIJE ža ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Nadaljno izvajanje
bene reforme
V nadaljnjem izvajanju gospodarske in družbene reforme so zlasti važne naslednje naloge:
1.	pospešiti rekonstrukcijo in modernizacijo v gospodarstvu
2.	razvijati proces združevanja in integracije v gospodarstvu
3.	pospeševati aktivnost in odgovornost na vseh ravneh, od delovnih organizacij pa do najvišjih zveznih organov.
To so najbolj važne ugotovitve Izvršnega komiteja CK-ZKJ v zvezi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme. Na svoji zadnji seji je Izvršni komite CK ZKJ obravnaval politične dogodke v državi v procesu izvajanja gospodarske in družbene reforme. Izvršni komite meni, da mora biti-Zveza komunistov spričo-sedanjih zapletenih gibanj veliko bolj mobilna kot doslej, biti'mora sredi-teh gibanj in mora močneje, ideološko in politično.-vplivati .to še zavzemati' za najboljše rešitye. .Poudarili so, da je to najboljša pot, po kateri-bo - Zveza-komunistov izvedla reformo. Izvršni komite je ugotovil, da smo prve začetne cilje reforme - dosegli in da je gospodarstvo prišlo v novo zelo zamotano razvojno - obdobje. V tem sta med najvažnejšimi dve.nalogi;
9 pospeševati rekonstrukcijo in modernizacijo in še naprej
9 razvijati proces združevanja in integracije v gospodarstvu.
s ^Poudarjeno je. :tudi bilo, da je . treba pospešiti-aktivnost in odgovornost na vseh- ravneh, od delovnih organizacij pa do naj višjih zveznih organov.
, Delovni kolektivi pogostokrat'iščejo iz svojih težav izhod izven svojih organizacij in precej močno je.mnenje, da.reforme ni. mogoče izvesti brez upravnih ukrepov zveznih organov. Delovni kolektivi morajo kar. najbolj izkoristiti vse ovoje rezerve,' in ne le površinsko, kakor se je to doslej najpogosteje dogajalo, seveda pa bodo upravni organi morali izdati ukrepe, za izpolnitev sistema.
’ Gospodarski razvoj terja intenzivnost združevanja, prav tako pa se mora povečati vpliv gospodarstva. na splošna gospodarska gibanja. Ukrepi upravnih organov-imajo na' tem torišču lahko pogostokrat nasprotne učinke. Gospodarske zbornice in združenja morajo imeti drugačno vlogo in se mora. spremeniti njihov položaj. V. zbornicah se pogosteje in odločneje sliši; glas zborničnega aparata in drugih organov kot pa proizvajalcev. Zaradi .nepopolnih priprav, ter nerazčiščenih odnosov- med-partnerji so propadli zelo' koristni in gospodarsko upravičeni .načrti o integraciji posameznih gospodarskih Vej. Neurejeno je tudi stanje v denarno kreditnih odnosih. Prevelike medsebojne- zadolžitve m terjatve so pravzaprav delo : sedanjega'sistema, Zato-je treba ustrezno ukrepati. Kritiziralo se je tudi poslovanje zunanjih bank v odnosu do gospodarstva, ki . je nasproti bankam v neenakopravnem položaju. Zaradi številnih nerazčiščenih.odnosov še dogaja,-da tu in. tam za vse težave dolžijo. samoupravljanje in-na različne načine izražajo nezaupanje do organov "samoupravljanja v kolektivih. Na seji so obsodili-čedalje pogostejše uvajanje prisilnih uprav. Ponekod sp celo banke kot pogoj Za. potrditev kreditov postavile delovnim organizacijam prisilne uprave.
(Dalje na 2. strani)
si=s Iz tovarne kondenzatorjev v Semiču: pogled v navijalnico styrofleksnih kondenzatorjev
¡H	Jože Bauman, dipl. inž.:
I Dopolnilo k članku „AKTUALNA VPRAŠANJA“
V 31. številki glasila »ISKRA« je izšel na 1. strani članek pod naslovom »K članku AKTUALNA VPRAŠANJA«, ki je mojo zahtevo po uveljavitvi strokovnosti pri odločitvah samoupravnih organov označil s tezami o managerskem upravljanju (»Simpozij o odgovornosti« na Bledu aprila t. l.j, ki jjomenijp negacijo našega samoupravnega sistema. Za osnovo je slpžil naslednji odlomek: ..
»... vsakdo - naj odloča o tem, za kar je sposoben. — Sprašujem se, ali je nek samoupravni organ res sposoben odločati o tem, ali je neka investicija, proizvodni program ali gospodarski plan perspektiven ali ne? Zakono--dajalec trdi, da je — verjetno zato, ker kolektiv nosi posledice takšne odločitve. Jaz pa menim, da ni, ker je nemogoče, da bi ocenil posledice takšne odločitve .,.«
Strinjam se z avtorjem, da jp takšno tolmačenje možno, . : čeprav vodi stran od problema-; katerega rešitev sem skušal nakazati. Zato bi razširil navedeni citatna osnovno dilemo o strokovni usposobljenosti in pristojnosti za poslovne odločitve. •
Nesprejemljiva se mi zdi delitev. na strokovnjake (skupne službe), in nestrokovnjake (proizvajalci). Strokovnost delavca je: eden osnovnih pogojev za zaposlitev v delovni organizaciji; • »nestrokovnjakov« v organizacijah praviloma- sploh ne bi smelo biti. Stroki in strokovnosti • primerno zasedamo delovpa mesta, na katerih moramo dnevno sprejemati poslovne odločitve,'za katere smo pristojni. To pristojnost pa ne daje strokovnost kot taka, ampak delo, ki ga opravljamo. To ■ delo pa nam ne daje Samo pravice do odločanja na de-' lovnem mestu, ampak tudi do sodelovanja pri poslovnih odločitvah, ki so važne za če-. lotno organizacijo.
Kako doseči, da bodo tudi .samoupravne odločitve na
primernem strokovnem ali bolje ekonomskem nivoju? Prav gotovo ne s tem, da bomo volili v samoupravne organe same ekonomiste,, pravnike ali inženirje, ampak z zahtevo po primernem strokovnem nivbju - gradiva, ki bo osnova za našo odločitev. Upam si trditi, da je gospodarjenju neke organizacije, ki je prek perspektivnih in letnih gospodarskih planov, investicijskih, programov, organizacije poslovanja, finančne politike, kadrovske
politike, raznih pravilnikov ipd. v rokah samoupravnih organov, odraz sposobnosti vodilnega kadra. Le z; redkimi' izjemami se dogaja, da samoupravni organi ne bi sprejeli kakšnega, strokovno utemeljenega predloga. Pogosto je celo nasprotno, da zahtevajo bolj jasne strokovne; utemeljitve In upoštevanje ekonomskih zakonitosti.’ V veliki meri pa so prepuščeni vodstvu organizacije, kar omogoča praktično vodenje poslovne politike majhnemu krogu ljudi. To je pa možno samo zato, ker po sedanjih metodah dela ni možna pravočasna kontrola nad strokovnim nivojem predlogov in tudi odločitev. Običajno šele poslovni dogodki po-preteku (Dalje na 2. strani)
Tito med razstavljalci
K članku na 2. strani: Predsednik republike Josip Broz-Tito si je po formalni otvoritvi sejma ogledal razstavne prostor« vrste domačih in tujih podjetij
Predsednik Tito odprl 73. mednarodni velesejem v Zagrebu
Pred 58 leti je bil osnovan Zagrebški velesejem in v vseh teh letih so se 7. septembra že 73. odprla vrata obiskovalcem, da bi si ogledali, kaj tuji in domači rastavljalci novega proizvajajo. Letošnji jesenski velesejem je nedvomno največja tovrstna prireditev, saj na 181.494 kvadratnih metrih razstavnega prostora razstavlja 4.992 tujih in 1.215 domačih razstavljalcev iz skupno 57 držav vsega sveta.
Nedvomno je na velesejmu videti veliko zanimivega, novega, a kar je za nas še posebno pomembno — po ocenah strokovnjakov je med skoraj rekordnim številom domačih podjetij opaziti precejšen napredek, saj njihovi razstavljeni izdelki prav res nič ne zaostajajo za tujimi. Prikazana je na razstavnih prostorih tudi dolga vrsta izdelkov, ki so jih naša podjetja izdelala v kooperaciji s tujimi firmami.
Že bežen pregled razstavljenih izdelkov naših podjetij govori o tem, da
so to pot domači razstavljala dali poudarek zlasti izdelkom za izvoz, medtem ko je na drugi strani opaziti, da so tudi mnogi tuji razstavljala želeli prikazati na velesejmu predvsem tiste svoje izdelke, ki bi jih najlaže lahko plasirali na jugoslovanskem tržišču. Glede na to, da je zagrebški velesejem v letih svojega obstoja in rasti dosegel veliko mednarodno afirmacijo, so dani vsi pogoji, da bo na letošnjem jesenskem velesejmu dovolj možnosti za sklepanje ugodnih komercialnih aranžmajev domačih s tujimi podjetji, v čemer gospodarski strokovnjaki vidijo nadaljnjo perspektivo naše pomembnejše industrije. K temu bo največ prispevala tudi pripravljenost tujih proizvajalcev, ki so se na nekaterih uspelih primerih mednarodne delitve dela z jugoslovanskimi podjetji, že prepričali, da lahko gredo v tesnejše proizvodno sodelovanje z našimi proizvajalci.
Predstavniki socialističnih držav v »Iskri«
V sredo so obiskali kranjsko tovarno »Iskra« predstavniki petih socialističnih držav, ki so v ponedeljek in torek v Beogradu razpravljali o razvoju gospodarskega sodelovanja z arabskimi državami. Pred tovarno sta bolgarskega podpredsednika ministrskega sveta, podpredsednika .Češkoslovaške, podpredsednika madžarske vlade, podpredsednika poljske vlade in podpredsednika romunske* vlade ter člane spremstva pozdravila podpredsednik kranjske občinske skupščine in direktor kranjske tovarne. Visoke goste iz socialističnih držav je spremljal tudi republiški sekretar za gospodarstvo.
Po ogledu nekaterih obratov v kranjski tovarni so se gostje pogovarjali o proizvodnji in poslovnih stikih tovarne »Iskra« s socialističnimi državami in izrazili željo, da bi »Iskra« navezala poslovne stike z nekaterimi sorodnimi podjetji v vzhodnih državah.
Nadaljno izvajanje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izvršni komite CK. ZKJ je tudi ugotovil, da se v izvajanju gospodarske reforme, raznih javnih debatah, obravnavajo problemi gospodarskih organizacij, ki imajo različne težave. Pri tem pa se zanemarjajo pozitivni primeri, tako da ni mogoče dobiti vtisa o celoti. Pomembno,je analizirati rezultate in. podvige gospodarskih organizacij, ki dobro poslujejo in v celoti uresničujejo intencije reforme, saj bi skušnje teh kolektivov mogle služiti v prid drugim.
Vidimo, da je Izvršni komite CK ZKJ obravnaval zelo aktualne in važne probleme v izvajanju gospodarske in družbene reforme, ki se pojavljajo v poostrenih pogojih gospodarjenja. Prvenstveno, leži odgovornost ir. skrb za izvajanje reforme v samih gospodarskih organizacijah. Zato bo treba imeti stalno pred očmi ekonomsko stanje podjetja in pravočasno podvzemati eventualno tudi energične ukrepe, pri nas na primer v združenem podjetju ISKRA za izvedbo sanacijskega načrta, ker le na ta način bomo tudi gospodarsko in družbeno reformo lahko Uspešno izvajali;	G. P.
V
V	našem glasilu je bilo že več člankov, kjer je bilo govora o začasnih upravah, njihovem delu, kakšno naj bo njihovo sodelovanje s sindikatom — predstavnikom subjektivnih sil v tovarni itd.
Sedaj je preteklo že toliko časa, da se lahko poda gotovo mnenje — stališče o delovanju začasnih uprav, ali se stvari v tovarnah, kjer so začasne uprave, obračajo na bolje. Mišljenja sem, da se o problematičnih zadevah, ki so v ZP — ISKRA čimveč piše, s ciljem in željo, da se zadeve čimprej urede in spravijo v normalno stanje. Prispevki iz omenjenih treh tovarn, kjer imajo začasno upravo, so zelo skopi, kar smatram, da ni prav. Za stanje in ukrepe začasne uprave v teh tovarnah, se zanimajo prvenstveno kolektivi omenjenih tovarn, poleg njih pa .tudi vsi ostali v ZP — ISKRA. Zato bi bilo prav, da v teh tovarnah in ostalih prav tako, organizirajo dopisno mrežo, ki bo redno obveščala kolektiv prek glasila »Iskra«-o vseh ukrepih v njihovi tovarni.
V	želji, da malo osvetlim stanje — sodelovanje — v tovarnah, kjer je uvedena začasna uprava (Elementi, Elektromotorji, in Elektroni-' ka), sem poklical predsednike sindikalnih podružnic omenjenih tovarn in jim. postavil nekaj vprašanj, na katere sem dobil naslednje odgovore:
1.	Kakšno je sodelovanje med začasno upravo, sindikalno organizacijo in kolektivom?
ŽELEZNIKI:
Sodelovanje je na splošno dobro. Na vse sestanke IO sindikata redno vabimo predsednike začasne uprave, začasna uprava pa nas vabi na razširjene sestanke kolegijev. O vseh ukrepih, ki jih začasna uprava sprejme, nas redno obvešča, kar prenesemo naprej na kolektiv.
ELEMENTI:
Na postavljeno vprašanje ne morem odgovoriti povsem pozitivno. Na vse sestanke IO sindikata 'vabimo začasno upravo, obratno, pa nas ne vabijo na sestanke kolegijev in podobno. Niti nismo vedno redno' obveščeni o ukrepih, ki jih ZU sprejema.
HORJUL: ■
Sodelovanje z začasno upravo smatram, da je dobro, bilo bi lahko še boljše v korist kolektiva in ZU. Na sestanke kolegijev nas ne vabijo redno." Sodelovanje s kolektivom je dobro, redno ga obveščamo o vseh stvareh.
2.	Ali začasna uprava, s svojim delovanjem in ukrepi, situacijo v tovarni zboijšuje?
: ŽELEZNIKI:
Začasna uprava trdi, da bo--zadeve v tovarni uredila tako kot morajo biti; s tem- je predvsem mišljena kadrovska situacija in organizacija na splošno. Se vedno pa še' postavlja vprašanje trga, z ustreznim kadrom pa upam,
i uprava in
da bo tudi to rešeno zadovoljivo.
ELEMENTI:
Dosedanji ukrepi začasne uprave, kažejo, da se je lotila kompleksne rešitve problema, kar smatram, da je pravilno. Do sedaj sprejeti ukrepi pa kažejo, da more naša tovarna nujno premagati sedanje težave in začeti normalno poslovati: so pa nekateri ukrepi, ki so za naše delavce boleči (ukinitev dodatka na prisotnost, povrnitev stroškov za avtobusne vožnje), začasna uprava pa smatra, da so nujni.
HORJUL:
Smatram, da so ukrepi, ki jih je sprejela začasna uprava do sedaj in ki jih še ima v programu, pozitivni za ozdravitev situacije v tovarni.
3.	Kakšno je razpoloženje delavcev sedaj, ko je v tovarni začasna uprava?
ŽELEZNIKI:
Razpoloženje delavcev je v
Dopolnilo
»AKTUALNA
(Nadaljevanje s 1. strani) enega leta in več pokažejo, ali je bil predlog oz. odločitev dober ali ne. Na sedanji stopnji razvoja vidim edino rešitev v strokovno-svetoval-nih telesih, ki se jih bodo samoupravni organi lahko posluževali. Lahko bi bila formirana' pri nas na nivoju podjetja, sicer pa v okviru republiških organov družbeno političnih organizacijah ali gospodarske zbornice. Ne morem se pa strinjati s stališčem, da leži »ključ žar rešitev tega problema« na strokovnih službah, ker bi'lahko to možnost dosedaj že izkoristile, če bi to delavci v strokovnih službah želeli.
Ilustrativna primera za moje trditve sta dokumenta o izvajanju sanacijskega načrta združenega podjetja in gospodarskega plana za 1. 1967.
Ze tretje leto se bori Iskra s problemom likvidnosti. Zato so bili pripravljeni in od samoupravnih organov potrjeni sanacijski načrti, katerih namen je bil nakazati dinamiko zmanjševanja razlike mečt porabljenimi sredstvi in razpoložljivimi viri. Te načrte so potrdili samoupravni organi na vseh nivojih, s čemer so postali ti načrti obvezni, vodstva organizacij in podjetja pa so jih dolžni izpolnjevati. Rezultat pa kaže, da se je prekoračenje virov v združenem podjetju od 1-. jan. 1965 do 30, julija 1967 dvignilo od ca. 4 milijard na 15 milijard. Očitno je, da vodstva organizacij niso sposobna izpeljati sanacije, ki je življenjsko važna za obstoj podjetja.
Pri gospodarskem planu za leto 1967 je še vedno prisotna Značilna težnja po večanju proizvodnje za vsako ce-
sindikat
glavnem odvisno od osebniH dohodkov in pa od tega ko« liko delajo. V zadnjem časti se situacija zboijšuje.
ELEMENTI:
Z ukinitvijo dodatka na prisotnost in povrnitvi stroškov za avtobus ter delni popravek norm, vsi ti ukrepi so ustvarili ne najboljša razpoloženje v kolektivu. Kolektiv se pa zaveda, da ja treba v taki situaciji malo potrpeti, da se stvari uredijo.
HORJUL:
Kolektiv dokaj redno sprejema vse ukrepe začasne uprave.’
Ugotovili smo, če kolektiv redno obveščamo, je mnogo manj negodovanja kot če ga ne obveščamo.
Vsem trem omenjenim kolektivom, sindikalnim organizacijam in začasnim upravam predlagam, da čim tesneje sodelujejo, ker skupno sprejete naloge morajo roditi sadove.	-Janez-
k članku VPRAŠANJA«
no. Da je ta težnja uzakonjena z gospodarskim planom» je posledica, starega načina dela, ko tržna situacija ni bila problematična. Optimizem pri ocenjevanju tržnih sposobnosti Iskrinih izdelkov in kompromisi na relaciji PSO-tovame so privedli do zelo počasnega prilagajanja tržišču s strani tovarn. Namesto» da bi bili vsi napori osredotočeni na pospeševanje proizvodnih ciklov in ciklov osvajanja novih izdelkov, torej na notranje kvalitativne spremembe, (tehnologija, planiranje in organizacija poslovanja) s ciljem proizvajati' poceni, kvalitetno in sodobno, so se prvenstveno povečevali prodajni napori tudi s strani proizvodnih organizacij in ZZA. Posledica takšne usmeritve so rebalans planov in 8 % manjša proizvodnja,-■kot je bila predvidena za prvo polletje 1967, s slabimi iz-gledi za konec leta.
Postavljam, vprašanje, ali so takšni neuspehi dejansko posledica objektivnih težav? Velike razlike v poslovnih uspehih kažejo na to, da so razlogi v veliki meri subjektivnega značaja, - Saj še dejansko kaže, da so poslovni uspehi tesno povezani s kvaliteto vodstvenega kadra. To je toliko bol j razumljivo, ker je ta kader tudi tisti,, ki praktično načrtuje in izvaja poslovno politiko organizacij in podjetja.
Zato sem mnenja, da lahko pride do dviga strokovnosti pri odločitvah samoupravnih organov edino s prizadevanjem subjektivnih sil, ki so organizirane o sindikatu, ZK, LM ;n večanjem odgovornosti ..■ predvsem delavcev v strokovnih službahah ISKRE.
Realizacija plana v avgustu ni zadovoljiva...
Pri ocenjevanju možnosti za izpolnjevanje planskih nalog v proizvodnji za tretje četrtletje letošnjega leta smo imeli v APARATIH dokaj upravičenega, optimizma. Dinamični . plan je namreč
Skripta s področja digitalne
Na Zavodu za avtomatizacijo so v okviru proizvodnega programa s področja' digitalne tehnike pripravili dvoje skript, ki naj bi pripomogle k boljšemu spoznavanju in delu z elektronskim računalnikom, zlasti z našim računalnikom ISKRA Z-23 V.
Prva' skripta v srbohrvaščini govore na 132 straneh A4 formata o programiranju elektronskih, računalnikov in stanejo 45 N din, druga pa so v slovenščini in govore o digitalnih enotah, njihova cena . pa znaša 100 N dinarjev. Obe knjigi sta v pomoč vsem, ki delajo z elektronskimi računskimi stroji, uporabni pa sta tudi v učne namene v strokovnih šolah.
Prav gotovo je Zavod za avtomatizacijo s tema dvema koristnima izdajama opravil dobro delo in tako podal tudi s te strani možnost za nadaljnje uveljavljanje . elektronskih računalnikov v sodobnem poslovanju pri nas, verjetno pa bodo sledila skripta tudi z drugih področij.
predvideval v j-uliju in avgustu dokaj nizko realizacijo, kar je stvarno omogočalo, da bi ob uspešni izvršitvi plana lahko doprinesli še vse dotedanje zaostanke . in tako ujeli komulativo. Z mesecem septembrom je planiran zopet nagel porast mesečnih planskih zadolžitev, kar nam bo predstavljalo že samo po sebi dokaj trd oreh in bo tedaj doprinos zaostankov zelo težaven, da ne rečemo skoraj nemogoč.
Žal pa je realizacija v mesecu. avgustu pokazala prav nasprotno Sliko in je mesečna izpolnitev plana nasproti dinamiki s '77,79 % daleč najslabša v celotnem letošnjem poslovnem letu, čeprav je bil mesec februar sicer po absolutni vrednosti za cca 14 milj, S din nižji. Ta rezultat je zelo poslabšal tudi kumulati vo,;‘saj. je od nos 95,65 % tudi najnižji . v letošnjem letu in smo’ tudi pri tem pokazatelj poslabšali od julija, za 2,42 %,
Po posameznih skupinah proizvodov je plan kumulativno. najšlabše izpolnjen, pri industrijskih elektronskih napravah — samo 65,7 % za domače, tržišče,. dočim 'planirani izvoz zaradi pomanjkanja naročil sploh ni bil ostvarjen-.
Pri' stikalnih '‘aparatih je pokazatelj izvršitve le za malenkost boljši in jeatako kumulativa . za domačelttrži-šče izpolnjena z 68,22 %, izven plana pa ■ smo malenkost izdelkov iz te grupe tudi izvozili.
Daleč najboljša je realizacija zaščitnih relejev, elementov, avtomatike, in si-
Razpis
Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1967-68 šolanje profilov v tehnološkem strojništvu:
A.	KONTROLORJI MEHANSKE OBDELAVE
1.	stopnja -
2.	stopnja
B.	VODJE SKUPIN
C.	VODJE OBRATOV
C.	TEHNOLOGI
D.	NORMIRCI
E- VIŠJI TEHNOLOGI IN NORMIRCI
Podrobni programi so na voljo v Zavodu, Lepi pot 6, tel. 22-270. Vpis je dnevno do 20. septembra od 7. do 14. ure; v torek in petek tudi od 14. do 17.30. Ob sobotah ni vpisa.
Vojaška delegacija iz DR Nemčije v »iskri«
Kranj, 8, septembra — Vojaška delegacija Nemške demokratične republike, ki je Bila gost državnega sekretariata za narodno obrambo, je obiskala krajnsko tovarno »Iskra«. Delegacija, ki jo je vodil pomočnik sekretarja za oborožene sile DR Nemčije generalmajor Fleischner, si je ogledala Iskrine obra-'te, posebno pa se je zanimala za proizvodnjo v telefoniji.
gnalnih relejev (v tej grupi so tudi požarne in železniške signalno varnostne naprave, katere; smo realizirali izpadi plana), kjer-je kumulativni plan za domači trg sicer izpolnjen le š 97,6%, zato pa je plan za izvoz visoko prekoračen in kaže 166,54 %. :
Zanimivo je pogledati pokazatelje tudi po DE, kjer ugotavljamo zelo velike razlike. V mesecu avgustu 1967 je realizirala svojo nalogo po dinamiki najbolje DE 700 (obrat v Dobrepolju), ki je edina s pozitivnim odnosom, saj je njena izvršitev 114,26 % za mesec avgust, obenem pa je s 126 % kumulativne izvršitve' tudi v, ku-mulativi prva in pozitivna.
Druga po svojih kazalnikih o izpolnitvi plana je DE 500 (Savska Cesta), ki ima , mesečno realizacijo 91,09%;' kumulativo pa 92,63 odst. Ti odstotki že zajemajo korekcijo in upoštevajo zmanjšanje na račun' uslug, katere je zaradi pomanjkanja' dela opravila DE 600 iz programa DE 500. Razlika je zato prišteta v dobro DE 600 (obr&t v Stegnah), ki pa je kljub temu najbbčutneje izpod- dinamike. Mesečna realizacija je v ‘v:šiai!4i.27®/g, dočim je kumulativa 85.18 % -p- izpad v tej enoti pa, je zelo občutno vplival tudi na skupni kazalnik.
Vzroki za tako .velike izpade so delno v pomanjkanju naročil, posebno na področju industrijskih elektronskih naprav. Pri zaščitnih relejih je vzrok izpada velika zakasnitev. v osvajanju ngve proizvodnje bimetalnih relejev RB 4 in pomožnega releja PR 15 — 16, pri železniških signalno-varnostnJi napravah'rpa ni dospelo gradivo iž uvoza, kar je občutno. Zavrlo' finaljzacijo j naprav, .
Kljub tem S trenutnim pomanjkljivostim pa vse kaže, da bo- fizični : obseg : proizvodnje do konca leta skoraj nemogoče‘ realizirati in da bo končna izvršitev izpod planiranih postavk. Posebno je akutno vprašanje zato, ker del proizvodnje še ni osvojen, pri utečeni proizvodnji pa niso, vse planirane, količine tudi pokrite 's specifikacijami.
Zato bo nujno vsaj interno plan rebalansirati in vekladiti, posebno dotok gradiva za reprodukcijo ter zmanjšati kapacitete v številu zaposlenih) ustrezno pa poskušati zmanjšati tudi druge proizvodne stroške, da bi ekonomičnost poslovanja ostala na zadovoljivi ravni.
Ta naloga ne bo lahka, ker so ostali pred kolektivom le še štirje meseci, vendar so službe in Samoupravni organi že začeli široko akcijo, da bi tovarna konec leta dosegla najugodnejše možne rezultate, kljub težavam, ki so v letu 1967 nastopile neprimerno izraziteje kot doslej.
— L
Sanacijski program-prioritetna naloga združenega podjetja
Ob koncu meseci ba deblokiran stari žiro račun
Generalni direktor ZP tov. Vladimir Logar je sklical v petek 8. sept. razširjeni strokovni kolegij, na katerega je povabil vse direktorje organizacij in predstojnike, skupnih služb. Dnevni red je predvideval štiri točke; od katerih 'sta bili pomembnejši: predlog"'sanacijskega načrta za letošnje leto in poročilo o njegovem izvajanju in -Sj poročilo o poteku deblokaci.je starega žiro računa.
V prvi točki sanaciji je poročal generalni direktor, da so se rezultati sanacijskega načrta v drugi polovici leta zelo-poslabšali. Nasplošno nismo sploh zavrli ’ tendence zviševanja zalog. Med letom so sicer nastali trže: premiki in za njimi rebalansi planov, vendar vzporedno ni bilo hitrih in učinkovitih , prilagoditvenih sprememb. Glede nabav materiala je bilo stor-niranje prepočasno, zato danes 'ugotavljamo kopičenje zalog finalnih izdelkov in nedokončane proizvodnje. Vsega skupaj so naše zaloge, Skupaj s kupci "narasle’ "na 14 in pol milijarde S dinarjev, kar je povsem nevzdržno za nadaljnje poslovanje.
Strokovne službe so predlagale vrsto ukrepov za realizacijo sanacijskega programa-, ker; so se razni apeli in -prepričevanje izkazali kot;docela neučinkoviti. V prihodnje bo potrebno zahtevati polno odgovornost od direktorjev, in | računovodij' orga-nizacij ali čelo uvest! prisilne ukrepe za izpolnjevanje sanacijskega , programakajti banke, ki ■ nam; kredi tirajo proizvodnjo neusmiljeno pritiskajo na nas, in terjajo pr- . venstveno izpolnjevanj e.spre- ; 'jetih obveznosti glede sanacije.
Finančni -direktor ZP tov.' Alojz Vidmar je poročal nato podrobneje- o težkem finančnem položaju podjetja. Pripomnil ,je„ da nastajajo bistvena nesorazmerja.med iz-, vozom in; uvozom. Uvoz reprodukcijskega materiala poteka; normalno, izvoz' pa je mnogo manjši. Tako smo do sedaj realizirali komaj 27,5 % plana na konvertibilno področje. Zaloge reprodukcijskega materiala se. nam kopičijo,. hkrati pa nismo poravnali zapadlih obveznosti v tujini. V nevarnosti je, da nam bodo banke zasegle retencijsko kvoto, ki je namenjena za popolnoma druge, namene in s tem se bo ponovno pričelo prelivanje sredstev med organizacijami. Zavedati se moramo, da v sedanjem gospodarskem položaju ni računati na nove komercialne kredite
Glede nato da je naša trimesečna proizvodnja vezana pri kupcih prehajamo vsak dan bolj v nelikvidnost in. s. tem v nevarnost, da bomo dobili prisilno upravo za. ce- ■ lotnp podjetje. V sedanji fazi je treba ukrepati hitro) brezkompromisno in učinkovito/ kajti druge poti ni k normalizaciji našega .celotnega poslovanja.
Finančno področje, je pripravilo nov načrt sanacijskega programa s 17 jjredlogi, med njimi tudi uvedbo kontrolno službe, ki bo zasledovala v .vseh organizacijah potek sanacije.
V	drugi točki dnevnega reda 'so se' navzoči' pogovarjali kako v najkrajšem' roku deblokirati stari, že več'let blokirani, žiro račun.; Finančni direktor tov. Alojz Vidmar je poročal" da je "trenutno- obremenjen stari žiro račun le še Z 430 milijoni, S -dinarjev medtem ko so izvršbe v vi-; šini 263 milijonov S dinarjev že. poravnale organizacije.) Glede na fo, da ' z deblokado, ne moremo več zavlačevati zastran prevelikih stroškov) bodo morale posamezne orga-) nizacije vplačati . dolžne zneske na stari žiro račun. Sred-: stva naj bi dobili znotraj organizacij samo s pospešeno: terjatvijo naših dolžnikov.' Na ta način bo možno , deblokirati račun že. do konca septembra. Navzoči So . se strinjali da bo PSO po izplačilu vsot za osebne dohodke nakazala dolžne zneske organizacij na stari žiro ra-; čun.
V	tretji -točki so navzoči. razpravljali o poslovanju ZP y prvem polletju. Ker ho o tem1, napisal finančni 'direktor poseben članek za naše glasilo na tem mestu ne bo- 1 mo o tej . točki poročali.
Zadhja točka dnevnega reda je obsegala) problematiko mehanografije, zadevo, ki ne more in ne more priti pri naš z mrtve točke. Glede na to da bodo o mehanografiji razpravljali 13. 9. 1967 na zasedanju DS ZP bomo, izčrpno poročali Č tej. problematiki v naslednji številki našega glasila)
Marjah Kralj’
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Proizvodnja »Elektromehanike« v avgustu
že v začetku meseca smo ugotovili, da smo si pri sestavljanju letnega dinamičnega plana za avgust postavili pretežko nalogo. Takrat je bilo namreč predvideno, da bo večina letnih dopustov koriščenih že v juliju, vendar pa je bil znaten del dopustov prenešen na mesec avgust, zato naloge ni bilo mogoče izvršiti. Naloga v avgustu je bila celo višja, kot bi znašala, če bi letni plan za posamezne mesece enakomerno razdelili, sicer pa je bila vrednost proizvodnje v avgustu višja kakor v juliju, pa tudi povprečna dnevna proizvodnja se je dvignila nad julijsko.
Ce analiziramo delo v posameznih obratih, potem lahko ugotovimo, da so poleg letnih dopustov povzročali zastoje tudi drugi vzroki, saj sta mesečno zadolžitev dosegla, le dva obrata.
PROIZVODNJA V AVGUSTU 1967
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	81,0
Montaža števcev	80,6
Obrat stikal	116,6
Kinoakustika	92,6
Telefonija	83,3
Urni mehanizmi	117,5
Orodjarna	74,8
Naprave	70,6
Produkcija delov	73,6
Vzdrževanje	46,9
Skupaj ,	88,6
DE »ROTACIJSKI STROJI« so predvidevali montažo ročnih brusilnih strojev, ki bi že sama lahko- pokrila razliko do plana, vendar iz uvoza ni bilo pravočasno priključil li kablov.' Tudi vrtalnega stroja EVŠ-06 nismo izdelali v predvideni količini zaradi pozne dobave sestavnih delov iz produkcije, poleg tega nam je ob koncu meseca zmanjkalo tudi delov, ki nam jih dobavlja kupec.
DE »MONTAŽA ŠTEVCEV« ima v avgustu vrednostno
največji izpad. Vzrok nižji proizvodnji, kot je bila predvidena, leži v tem, da so se delavci na trakovih enofaznega števca vrnili z dopusta
2.	avgusta, delavci na traku trofaznega števca pa šele 7. avgusta, dpčim je bilo predvideno, da bo ves dopust ko-' riščen v juliju. Ker pa' je bila v času letnega dopusta obnovljena montaža, je bilo potrebno v juliju umeriti/ce-lotno količino izdelanih števcev. Iz teh razlogov je bila proizvodnja števcev v juliju precej višja, kot je bilo predvideno, v avgustu pa nižja. Za stikalne ure v avgustu nismo imeli nemirk, zato je prejelo skladišče le manjše količine.-
OBRAT »STIKALA« je mesečno nalogo presegel.
DE »KINOAKUSTIKA« je v juliju dosegla zelo visoko proizvodnjo in delno nadoknadila zaostanek jz prejš-nih mesecev. Predvidevali smo, da bo tudi v avgustu presežena predvidena vrednost in da se bo zaostanek še zmanjšal. To pa se ni zgodilo. Premalo je bilo izdelanih projektorjev za 16 mm film, ker so bili delavci, ki delajo na justiranju rta dopustu, pa tudi 8 mm projektorjev je bila izdelana le manjša količina, ker pri 'montaži nastopajo vedno no-
ve 'težave. Na skladišče bi oddali tudi tri registrafone, če se ne bi ponovno pojavilo vprašanje motorjev.
OBRAT ATN je ■ pre.jšne mesece že dosegel mesečne zadolžitve; tako da je bila ob koncu julija za 1 % nad predvideno 7-mesečno proizvodnjo. V avgustu pa so se pojavili znatno večji zastoji. Temu so bile deloma krive težave izven ATN, v večji meri pa leže v samem obratu. Precejšen zastoj se je pojavil pri montaži avtomatskega telefona, ker »Plastika« ni bila v stanju izdelati dobrih kolutov za jštevilčnik. Telefonskega vložka ni bilo . mogoče sestaviti, ker iz uvoza niso prispeli magneti. Nekaj zastojev je nastopilo tudi zaradi pomanjkanja uporov in jeklene pločevine. Glavni razlog za visok izpad proizvodnje pa leži v tem, ker se vodilni delavci v telefoniji že v začetku meseca ne trudijo dovolj pri izpolnjevanju tekočih nalog, saj nam realizacija v zadnjih dnevih meseca kaže, da bi" bilo mogoče izdelati veliko več, če bi se za višjo proizvodnjo trudili, že od prvega dne v mesecu.
OBRAT URNIH MEHANIZMOV V LIPNICI je - bil v preteklem mesecu' zelo 'uspešen, saj je bila mesečna zadolžitev presežena. Proizvodnja bi bila lahko še precej višja, .če-: bi izdelali tudi celotno količino števcev pogovora, nastopajo pa težave zaradi neustrezne kvalitete kolutov.
Zaradi koriščenja letnih dopustov, pa tudi nižjih- naročil i‘—orodjarna, merilne
naprave, produkcija delov in vzdrževanje — niso dosegle predvidene vrednosti eksterne «proizvodnje. Pripomniti -je treba, da je bila ob polletju merilnim napravam in
produkciji delov letna zadolžitev. ■
povišana
Kljub nizki proizvodnji v avgustu pa je bila letna zadolžitev po dinamičnem pla« (Dalje na 6. strani) V
Posnetek iz tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici: tekoči trak za montažo avtomobilskih zaganjalnikov
Vtisi s počitniške prakse v tovarni Goertz na Dunaju
štipendist »Iskre« oz. absolvent tretjega letnika elektro-fakultete Ljubljana (šibki tok), ki opravlja obvezno počitniško prakso pri firmi Goertz (električni merilni instrumenti) na Dunaju, je poslal uredništvu pismo, ki ga zaradi zanimivosti skoraj v celoti objavljamo:
Dunaj, mesto valčkov, mesto znamenitih skladateljev in upravno središče Avstrije me je pričakalo v dežju. Južni kolodvor je bil poln -naših ljudi, ki odhajajo na delo v tujino — predvsem v Nemčijo in tudi tistih, ki se vračajo domov. Nekaj samo za počitnice, nekaj pa za vedno. Ze na vhodu me je pozdravila velika tabla z napisom »Yugdsloveni«, na kateri piše, kje se morajo zglasiti tisti, ki hočejo dobiti delo. Ko sem stopil v nedeljo 20. avgusta s kolodvora, sem zagledal podobo velemesta. Mesto živi: kolone avtomobilov se pomikajo gor in dol, še večje so gneče ljudi na pločnikih, v tramvajih oz. povsod.
Ponedeljek, 21. avgusta
Poln nemira in negotovosti sem stopil v-vratarsko ložo tovarne Goertz,. kjer sem povedal vratarju,, da sem iz Jugoslavije, da prihajam na prakso oz. vse, kar moraš povedati vratarju, da te spusti v tovarno. Takoj je poklical prek telefona gospo Schmidt, ki me je odpeljala najprej v personalni oddelek, nato pa k mojemu vodji inž. Pawlat-tu. Vsi so bili zelo prijazni. Inženir me je nekaj časa spraševal o študiju v Jugoslaviji in o moji dotedanji izobrazbi. Ugotovila sva, da se način študija v Jugoslaviji ■nekoliko- razlikuje od študija v Avstriji. Takoj po razgovoru sem dobil prvo nalogo:
sodeloval bom pri razvoju komparatorja (zelo precizna naprava za umerjanje preci-zijskih instrumentov, ter električnih števcev. ipd.) in1 pri razvoju galvanometrov.
Tovarna Goertz ima svoj razvojni oddelek, kjer je okrog 20 inženirjev. Razdeljeni so v štiri grupe: prva grupa dela pri razvoju univerzalnih in, registrirnih instrumentov. Pri nas sta med temi instrumenti najbolj znana Unigor 1 in 2, ki jih pri nas izdeluje »Iskra« v Oto-čah in imata oznako Us3a in Us3b. Druga skupina, kjer prakticiram, razvija precizne instrumente, galvanomètre in komparatorje. Tretja skupina razvija elektronske merilne instrumente; četrta, pa opremo (uporovne dekade, mostičke, uporovne in napetostne normale itd.). Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki je diplomiran inženir; je vedno
starejši in izkušen človek. Ves razvojni oddelek ima tudi vodjo obrata. Vsi, ki delajo v tem oddelku so dipl. inženirji. Razvojni oddelek ima seveda tudi svoje prototipne delavnice.
Inženirji se ukvarjajo izključno samo z razvojnim delom. Ko sheme narišejo, spremno besedilo diktirajo tajnici ali pa v diktafon. Vse ostalo opravijo v drugem oddelku, kjer so manj strokovni ljudje — torej tudi cenejši! Sestankov praktično ni, če pa so, se jih udeleži le vodja obrata, in še to po delovnem času!
Delovni čas traja od 7. do
16.	ure. Vmes je polurni odmor za kosilo, ki je v tovarni. Kosilo je dobro in za dunajske razmere zelo poceni, saj stane le 6 šilingov oziroma 300 S din. Sobota je prosti dan. Točnost prihajanja v službo je zelo resna Zadeva. Vsak mora biti v tovarni. 5 minut pred začetkom dela. Če pride pozneje; ga vratar zapiše, kar se pozna pri plači." Tukaj pravijo takole: »Kdor pride v službo pozneje kot ob 6.55 uri, ta ne mo-
re biti ob sedmih na delovnem mestu miren in zbran!« Kot vse kaže, imajo prav.
Delo v razvojnem oddelku poteka mirno. Na prvi pogled se zdi, kot da v tej. tišini nihče ne dela. To je le videz, dejansko pa vsak svoje delo dobro pozna in dobro ve, do kdaj ga mora končati. Pogodbeni roki’, so zelo strogi. Tukaj sploh ni . vprašanja, da neko delo ne bi bilo končano do roka. Razvito mora biti, saj so tu zato strokovnjaki. Vsakega bi bilo zelo sram, če bi zamudil rok in prav tako bi izgubil ves ugled v tovarni, zato tega nihče ne tvega. Če nekdo pri razvoju slučajno naleti na nepremostljive težave, se posvetuje s šefom skupine in oddelka, ki sporazumno spremenijo konstrukcijo ali podaljšajo rok. Toda to je tako malokrat, da ni omembe vredno.
Bežna primerjava prakse kaže, da je. treba delati pre^ cej več kot v »Iskri«, toda človek rad dela, ker ve kaj in ker je ob njfem vedno nekdo, ki ga vodi. Ko zjutraj
Razpis
»iskra« — tov Arna električnih merilnih INSTRUMENTOV OTOCE
prosto delovno mesto
MOJSTER PRODUKCIJE
»Pa. vas res že presneto dolgo ni bilo v našem obratu!«, so me' pozdravili, ko sem se zadnjič znašel v obratu tovarne 1 električnih aparatov v: Dobrepolju na Dolenjskem. Na 'tihem sem si misiji,: da imajo prav, pa zato brž .začel stresati mojo običajno .radovednost.
Prav radi so mi postregli -z odgovori-, ria moja vpraša-$ nja in • žaras moram prizna» ti;, da se. je tu precej spremenilo odkar sem zadnjič obiskal to našo; marljivo de» lovno enoto.
Trenutno zaposluje obrat v Dobrepolju 99 delavcev, prav za prav več delavk, ker so moški v manjšini. S 1. julijem’ so prenehali s proizvodnjo oljnih stikal DSO-15
in zaščitnih relejev B40, za katere na tržišču v zadnjem času ni bilo Več nekdanjega povpraševanja.
Tako. še. je zdaj ves ta delovni / -kolektiv lotil proizvodnje enega samega izdelka — zaščitnega releja RB-2, kateri je tako na domačem, kakor tudi- na tujih tržiščih •zelo iskan. Tako je tu v . nekaj . mesecih prišlo do ' specializacije proizvodnje-kar bo nedvomno za obrat, pa tudi celotno tovarno imelo ugodne' posledice, saj bo proizvodnja lahko zares množična in s tem cenejša, izdelek pa bo kot tak laže našel pot V roke porabnikov.
O priučevanju delavcev za proizvodnjo novega zaščitnega releja v matični , tovar-
pria š, zveš kaj boš delal in s kom boš delal. Ce ti dela zmanjka, te čaka že drugo. Vse je treba dokumentirati. S svojim podpisom jamčiš za kvalitetno opravljeno delo. Delo m težko, je pa zahtevno. Že na praksi prideš do jasnega spoznanja, kaj : hočejo narediti; iz tebe: Hočejo te naučiti odgovornosti in točnosti za vsako stvar. So zelo pedantni ljudje, kar jim štejem v dobro.
Zanimivo je tudi gledanje tukajšnjih ljudi ha kvaliteto posameznih firm; Naj navedem primer: Iz firme »Siemens« so dobili nek avtomatičen regulator, ki ga nujno potrebujejo za- opremo pri komparatorju. Naprava je prišla brez načrta in še delala ni (še danes., ne dela!). Teda nihče še ni razburjal, zakaj »Siemens« . je tako velika in ugledna firma, da se ji .spodrsljaj oprosti. Nasprotno pa majhni, nepoznani, firmi-ne- prizanašajo.
: Firma Goartz ima okoli 700 zaposlenih. Delajo pretežno v eni izmeni. Veliko proizvodov izvaža, precej tudi v SZ,
pred leti dokaj tudi na Kitajsko.
»Iskro« poznajo vsi Goer-tzovi inženirji. Zanimivo je, da dobro vedo za njene težave pri- haba vi materiala, vendar pa nihče dobro ne ve, kaj »Iskra« proizvaja. Tukaj imajó . kataloge in prospekte od vseh mogočih firm sveta, celo iz Rusije, Madžarske, toda Iskrinega ni med njimi, čeprav dela »Iskra« mnogo elementov, ki bi jih tovarna Goertz prav lahko uporabila v svojih napravah. Tukaj hi dovolj,, da firma' pošlje le prospekt; obvezno je, da označi poleg tudi nene, ki igrajo bistveno vlogo. V razvoju inženir namreč odloči takole: najprej ustrezna cena ,potem pa dobra kvaliteta. To so verjetno že vsi spoznali, saj so .vsi katalogi iz vzhodnih dežel opremljeni s cenami, da zahodnih niti ne omenim. Prepričan sem, da so marsikateri. Iskrini sestavni deli tako kvalitetni, da bi našli mesto v nekaterih napravah tukajšnjih podjetij, če bi sploh vedeli zanje.
M. D.
ni v Ljubljani in pozneje v samem obratu v Dobrepolju, smo sicer občasno že pisali v našem listu, vendar pa naj omenim še to, da je zdaj priučevanja v tej smeri konec in da od julija naprej tu teče proizvodnja RB-2 v dveh izmenah s po dvema tekočima trakovoma, kar omogoča, da Vsak dah kolektiv izdela lepo število teh zaščitnih relejev. Koliko znaša dnevna proizvodnja mi sicer niso zaupali, ker je to menda »vojna tajna«, vsekakor pa jih izdelajo toliko, da sproti nekako krijejo domače ih tuje potrebe.
V preteklem mesecu je ta obrat uspešno izpolnil svojo mesečno obveznost, pa tudi v kumulativi letonšjega leta stoji dobro, saj' doslej' skoraj ni bilo odstopanj od sprejetega proizvodnega plana, čeprav, je precej tednov na račun priučevanja delavcev za novo proizvodnjo, bila zmogljivost manjša od
sedanje, ko delajo dnevno na štirih trakovih.
Že ves september si kolektiv 'dobrepoljskega obrata prizadeva izpolniti izključno izvozno obveznost in'kaže, da bo nalogo zanesljivo opravil in š tem priporno-' gel,' da bomo verjetno/ tudi. v septembru, kot prejšnji' mesec v . okviru združenega podjetja, dobro lzpolu h mesečno izvozno obveznost. Marljivi, delovni kolektiv, je. zdaj, ko v celoti dela samo na proizvodnji zaščitnega releja RB-2, sprostil skoraj vse prostore v pritličju zgradbe, vendar pa si želi) da bi čim prej našel še kako drugo proizvodnjo, ki bi jo •lahko namestil v sproščenih prostorih.
Kar nekam s težavo (povsod sem namreč vajen, da na to vprašanje slišim dolgo vrsto težav in ovir) sem pobaral, kako gre z na-
bavo materiala, a so mi zagotovili, da letos niso z reprodukcijskim materialom imeli nikakršnih posebnih težav, zato 'je s te strani proizvodnja vse leto tekla brez zastojev. Tudi s sestav-' nimi deli, ki jih dobavljajo, iz matične .tovarne/v :Ljubljani nimajo: težav, niti z navit ji grelcev, / kr jih prav tako v Ljubljani navijajo invalidi v Zavodu za rehabilitacijo.
Skratka' -4 delovni kolektiv tovarne električnih aparatov v Dobrepolju je končno začel specializirano proizvajati in pri svojem delu dosega dobre rezultate, kar je . tudi najboljše plačilo' za. njegova prizadevanja. Želeti bi bilo, da ba tako posloval tudi v prihodnje in tako prispeval svoj delež k rezultatom celotne tovarne električnih aparatov, — J
Prav s težavo je uspelo zasedbo drugega montažnega traku spraviti pred objektiv fotO' aparata	• .
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba (strojna) z najmanj 4 leta ustrezne prakse v proizvodnji ali VK delavec z najmanj 5' let ustrezne prakse v proizvodnji ali KV delavec z najmanj 10 let ustrezne prakse v proizvodnji.
Tovarna ne razpolaga s stanovanjem. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne.
'Ekipa s prvega traku zaščitnega releja RB-2, nasmejana, kako tudi ne — spet je za njimi uspešen osemurni delovni dan
Na obisku v Dobrepolju
Poriudbe s kratkim življenjepisom m Spričevalom o zaključnemu izpitu ter potrdilo o zahtevani praksi naj kandidati pošljejo na zgornji naslov do 28. septembra 1967.
Vsak kandidat bo obveščen v roku 8 dni po zaključku razpisa.
S
Proizvodnja v , .Elektromehaniki ‘ ‘.
. Obravnava plana
■ IB
(Nadaljevanje s 4. strani) nu za 8 mesecev še vedno presežena za 4,4 odstotka. Ce bi pa letno nalogo enakomerno razdelili na posamezne mesece, bi morali ob koncu 8 mesecev imeti izvršene dve tretjini letne zadolžitve. Lahko ugotovimo, da je bilo v 8 mesecih izdelanega več kot dve tretjini letne zadolžitve oziroma, da je bilo izdelanega celo za 1,286.360 N din več. Ker so letni dopusti v glavnem izkoriščeni, bomo v zadnjih mesecih letošnjega leta zopet dosegli vrednost 20 mili j. N din, kar nam garantira izpolnitev, kakor tudi preseg letnega plana.'
SEDEMMESEČNA
PROIZVODNJA
Rotacijski stroji	99,8
Montaža števcev	106,3
Obrat stikal	109,1
Kinoaknstika	93,9
Telefonija	98,7
Urni mehanizmi	116,5
Orodjarna	125,1
Naprave	166,9
Produkcija delov	105,0
Vzdrževanje	131,6
Skupaj	104,4
Rotacijski stroji in telefonija,' ki so v kumulativi že presegli 100 %,‘so zaradi niz-
Nabava v
Po poročilu Nabavne organizacije za mesec avgust je potekala nabava reprodukcijskega materiala in surovin nasplošno nemoteno.
Sektor domače nabave, panoga železne metalurgije poroča, da je prejel za zadnje trimesečje leta mnogo manjša naročila v primerjavi z naročili v treh minulih kvartalih, medtem ko nekatere naše tovarne sploh še niso poslale specifikacij, čeprav je že zdavnaj potekel rok za naročilo. NO .upa, da bodo naročila še prispela, vzlic temu pa predvideva, da dokončna naročila ne bodo dosegla niti 50 % planiranih količin. Ker je položaj tudi pri drugih podjetjih podoben našemu, železarne nimajo naročil in temu primemo znižujejo proizvodnjo.
Tudi panoga neželezne metalurgije se pritožuje, da ni prejela še specifikacij za zadnje trimesečje. Pri pregledu prijavljenih potreb je ugotovila, da obsegajo prijave komaj eno tretjino količin minulega trimesečja. Vsekakor je vspodbudno, da so skromnejše specifikacije rezultat''pravilnega planiranja ob upoštevanju zalog.
NO je uspela doseči za 10—12% nižje cene pri nekaterih izdelkih tovarne NFK
ke proizvodnje v avgustu zopet padli pod 100 %. Kino-akustika je nekoliko poslabšala kumulativno doseganje. Predvidevamo, da bodo rotacijski stroji in telefonija z višjo proizvodnjo v septembru nadoknadile zaostanek, v kinoalkustiki | bo zaostanek možno nadoknaditi' šele proti koncu leta.
PRIMERJAVA PROIZVODNJE AVGUST 1966 in 1967) PO STALNIH CENAH
DE	Izvrš. . %
Rotacijski stroji	106,5
Montaža števcev	101,6
Obrat stikal	165,7
Kinoakustika	139,2
Telefonija	. 109,0
Urni mehanizmi	259,3
Produkcija	132,2
Skupaj	118,6
V vseh obratih proizvaja-mo letos več kot v lanskem letu. Posebno viden je napredek v obratu Lipnica, stikalih in kinoakustiki. Za 18,5% višja proizvodnja tovarne, kot v »lanskem letu, kaže na znaten napredek. Obstajajo možnosti,, da v zadnjih mesecih ta odstotek še povečamo, saj bomo po vročem poletju z večjo vztrajnostjo prijeli za delo. ®
Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž.
avgustu
jz Novega Sada. Letni prihranek bo s tem dosegel vrednost najmanj 400.000 N din. Ugodna je tudi vest, da dobavlja tovarna »Boris Kidrič« aluminijeve trakove redneje in to obljublja tudi za prihodnje. Cena srebru je sedaj nekaj višja, domnevajo pa, da se v daljšem razdobju ne bo spremenila.
Pri panogi elektroindustrije je NO oddala specifikacije elektromateriala za 4. trimesečje dobaviteljema FKS ih 'ELKI. Specifikacije so bistveno manjše zaradi zalog pri servisnih podjetjih, saj je na zalogi približno 60 ton samo okroglih lakiranih žic in približno 15 ton profilnih lakiranih žic. Obe tovarni sta se pritožili da so specifikacije premajhne, in da lahko izdelata veliko več kot smo naročili (časi se pač spreminjajo). Cene lakiranih žic so ostale v mejah kot so bile dogovorjene za 3. trimesečje oz. večje so za 130 do 140 S din od lanskih.
Ostale panoge ne poročajo sprememb, razen dodatnih potreb za skupno obravnavo naročil pri istih dobaviteljih. V naslednjem letu bo morala NO to vsekakor upoštevati zaradi kompenzacij prek PSO.
(Dalje na 8. strani)
Upravni odbor tovarne električnih aparatov je na svoji 6. redni seji podrobno obravnaval problematiko fizičnega obsega proizvodnje v zadnjem letošnjem trimesečju; prav tako pa tudi informacijo direktorja tovarne, tov. Iva Klešnika o proizvodnem planu tovarne za prihodnje leto, z grobo oceno nekaterih kazalnikov, še zlasti tistega o potrebnem številu zaposlenih, ki bodo v stanju izvršiti plan.
Po vseh doslej sprejetih specifikacijah naročil za zadnje letošnje četrtletje in po izračunu planske službe ugotavljamo, da še zdaleč niso pokrite vse razpoložljive in formirane zmogljivosti, niti ne tiste, ki so bile po letnem planu polno zasedene, čeprav je pričakovati, po obljubah Prodajno-servisne organizacije, še nekaterih specifikacij, nam seštevek slike o tem bistveno ne spremeni, zato lahko z gotovostjo trdimo, da v novembru in decembru ne bo v tovarni, dovolj dela, vsaj ne za vse montaže. To nadalje pomeni, da ne bo mogoče izpolniti predvidenega letnega plana, niti zaposliti vseh delavcev, ki so trenutno v tovarni.
še ostreje se nam pa ta problem kaže za naslednje leto, ker bo po dosedanjih ocenah prodaje plan proizvodnje celo nekoliko nižji od letošnjega v celoti, posebno pa bo občutno nižji, če upoštevamo dinamično rast v drugi polovici letošnjega leta in vzamemo za startno osnovo plansko povprečje zadnjega četrtletja, za katerega smo potrebne delavce že zaposlili.
Ob tem moramo upoštevati še doslej ustaljen 10— 15% dvig storilnosti iz leta v leto, posebno če obravnavamo utečeno proizvodnjo in enako strukturo kot doslej — vse to pa nam kaže, da je število zaposlenih za .15 % previsoko. Tudi grob izračun planske službe in primerjava potrebnih proizvodnih ur s trenutno razpoložljivim fondom nanj te ugotovitve potrjujeta še nekoliko bolj natančno, razbito po delovnih enotah in po strojnih skupinah v osnovni delavnici.
Upravni odbor je te podatke obravnaval z vso resnostjo in se s polno moralno odgovornostjo lotil tega problema, ki nikakof ni lahek. Samoupravljala so postavljeni med dva mlinska kamna — na eni strani so tu neizprosni zakoni ekonomike, na drugi strani pa so v vprašanju živi ljudje, proizvajalci ter njihova zaposlitev, vse pa jo le Se poudarjeno z ostro časovno stisko, saj je čp začetka novega poslovnega leta ostalo le še štiri mesece.
Po več kot štiriurni debati, v kateri je bil položaj obdelan iz raznih zornih kotov, je upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
—	planski oddelki in nabavna služba morajo takoj ponovno pregledati vse usluge pri zunanjih kooperantih in prenesti nazaj v tovarno vsa dela, za katera kooperacija zaradi pomanjkanja strojnih zmogljivosti ni potrebna;
—	povprečje nadur moramo takoj zmanjšati za 75%, vse nujno potrebne nadure pa obravnavati in odobravati z naj ostrejšimi kriteriji;
—	takoj je treba pristopiti k prekinitvi' delovnega' raz-5 merja z vsemi tistimi sode- . lavči, ki so bili’sprejeti na začasno delo;
—	planski oddelki morajo takoj intenzivno in podrobno obdelati točno analizo o potrebnih sodelavcih za predvideni plan v letu 1968 in jo dostaviti upravnemu odboru, da bodo člani lahko čim prej nadaljevali z razpravo o nujnosti zmanjšanja števila delovnih mest v-tovarni.
Poleg navedenih sklepov, ki zajemajo trenutno dosegljive rešitve, je upravni odbor zadolžil vodstvo tovarne in strokovne službe, da do naslednje seje obdelajo in predložijo predvsem dvoje: pripravijo naj teze za razgovor samoupravljalcev z vodstvi ZZA, PSO in programskim področjem ZP, da bi lahko temelijto analizirali perspektivo tovarne v sedanjem proizvodnem programu za krajše- in daljše časovno obdobje. Pri tem bi, ocenili predvsem organizacijsko povezavo med razvojem, proizvodnjo in prodajo, kar predstavlja in mora predstavljati enoten in zaključen proizvodni proces ter razčistiti zlasti finančne odvisnosti na posameznih parametrih.
Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da ta proces ni dovolj integriran in zato delovni kolektiv s svojimi samoupravnimi organi ni
dovolj informiran o poslovnih dogodkih in o perspektivi tovarne. Premnogokrat ne more sprejemati takšnih sklepov, ki bi zagotovili uspeh — odgovorne službe pa ne nosijo odgovornosti za celoten proces, temveč samo za posamezne dele tega procesa, kar pa je za uspešno poslovanje vsekakor veliko premalo.
Ob vsakem pretresu, posebno še, če je zvezan z odpustom delavcev in z zmanjševanjem proizvodnje, se zato neizbežno pojavljajo dezintegracijske težnje in dvomi v učinkovitost razvoja in prodaje, kar pa položaj še poslabšuje namesto, da bi ga izboljševalo.
Iz teh razgovorov bi zato morali isamoupravljalci dobiti čim bolj točno sliko o sedanjem položaju in o perspektivi delovnega kolektiva, kar bo omogočilo sprejemanje sklepov, ki bodo najbolj uspešni, hkrati pa za kolektiv tudi najmanj boleči.
2.	V drugi smeri pa naj bi vodstvo tovarne, obdelalo tudi možnost dodatnega programa, da bi tako razpoložljive zmogljivosti izkoristili tudi z delom, ki ni neposredno vezano na program tovarne. Zavedati se moramo namreč da z zmanjšanim obsegom proizvodnje vzporedno ..pada tudi rentabilnost, saj ostajajo fiksni stroški enaki, čeprav bi variabilne stroške uspeli uskladiti.
Zato naj vodstvo tovarne obdela tudi možnost sprejem ma uslug in kooperacije doma ali v tujini, preštudira' pa tudi smiselnost in možnost angažiranja lastnih ekip, ki bi v sodelovanju z ZZA in PSO poizkusile poiskati rešitve" na področjih, ki jih doslej nismo načrtno obdelovali.
Verjetno bo moral to postati stalnejši način dela in poslovanja — zametek nekakšnega komercialnega inženiringa, kjer bo osnovno pobudo moral imeti v rokah nov, neposredni proizvajalec v tovarni! — P
Objava
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ objavlja prosto delovno mesto
VODJA KAL KU LACIJ (V S) v obratu stikal
Pogoji: Strojni inženir I. ali II. stopnje s 3-letno prakso ali strojni tehnik z 8-letno prakso — po možnosti kot normirec ali tehnolog.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 25. 9. 1967.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI
7.	SEJE UO (6. 9. 1967)
© Upravni odbor združenega podjetja sprejema program sanacije Tovarne elektronskih instrumentov, Horjul, v obliki, kot ga je podal odbor za začasno upravo te tovarne. Pri reševanju problematike na relaciji tovarna — PSO tako v pogledu prodaje kot v pogledu plačevanja obveznosti s strani PSO in na relaciji tovarna — Zavod za avtomatizacijo se zadolžujejo strokovne službe ZP, da nudijo odboru za začasno upravo vso potrebno pomoč.
O ¡realizaciji predvidenih ukrepov naj odbor za začasno upravo mesečno poroča na sejah UO ZP.
® UO ZP sprejema program sanacije Tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana, v obliki, kot ga je podal odbor za začasno upravo te tovarne.
© * UO ZP sprejema poročilo o izvajanju in rezultatih sanacijskih ukrepov v Tovarni elektromotorjev, Železniki, kot ga je podal odbor za začasno upravo te tovarne.
Odbor za začasno upravo Tovarne elektromotorjev naj do zasedanja DS ZP 13. 9. 1967 pripravi rebalans plana z obračunom dohodka in ostanka dohodka za leto 1967 z ustreznimi ukrepi, ki jih predvideva z ozirom na sedanjo tržno situacijo. Odbor za začasno upravo naj tudi mesečno poroča na sejah UO ZP.
© V zvezi s sanacijo vseh treh tovarn pod začasno upravo (Elektromotorji; Elementi in Elektronika) se zadolžujejo strokovne službe ZP, da podajo oceno izvajanja sanacijskih ukrepov s stališča osvajanja tržišča, programskih rešitev in možnosti perspektivnega razvoja teh tovarn.
To stališče mora biti podano na delavskem svetu ZP dne 13. 9. 1967.
® UO ZP sprejema poročilo komisije za dejavnost T in II za mandatno obdobje 1966/67 in daje razrešnico komisiji.
Organizacije . združenega podjetja naj pošljejo UO predloge za sestav nove komisije. za ' dejavnost I in II za mandatno obdobje 1967/63 in naj navedejo svojega -kandidata ža člana komisije in za njegovega na-mestnika-do 15. 9. 1967.
Glede vprašanja finansiranja dejavnosti I in II se Zadolžujejo strokovne službe ZP, da pripravijo predlog v taki obliki, da bodo upoštevana določila Statuta ZP, postopek pridobivanja sredstev pa naj bo takšen, da bo pridobivanje potekalo avtomatično.
Rok za izvedbo sklepa —
30.s 9. 1967.
© UO ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA in Šolskega centra ZP ISKRA za I. polletje 1967 in ga predlaga delavskemu svetu ZP v potrditev z naslednjimi pripombami k posameznim poglavjem:
a)	Kadri:
UO ZP ugotavlja, da število zaposlenih še ni v sorazmerju z obsegom proizvodnje in da obstaja bodisi rezerva v zaposlenosti oz. prizvodna rezerva.
b)	Osebni dohodki:
UO ugotavlja, da so osebni dohodki nizki v sorazmerju z ostalimi gospodarskimi organizacijami v republiki, da so nizki glede na življenjski standard, vendar pa je rešitev v nas samih, in sicer v izboljšanju tehnologije in povečanju dohodka.
c)	Obratna sredstva:
To poglavje je bilo obdelano pri obravnavanju sanacijskega načrta ZP. č) Nabava na domačem trgu: UO ZP se strinja z ugotovitvijo gospodarske komisije, da se nabava odvija še preveč plansko — distribucijsko, da zato naraščajo zaloge, ki nam vežejo obratna sredstva.
Pri kritju uvoza smatra UO, da mora Nabavna organizacija imeti pri naročilih tudi dinarsko kritje in ne more avtomatično uvoz za eno organizacijo kriti v breme sredstev druge organizacije. Pri usmerjenosti uvoza pa istočasno tudi izvoza UO ugotavlja, da je za nas neugodna, predvsem z vidika potreb deviz za uvoz repro-materiala in z vidika potreb sredstev za kritje komercialnih kreditov.
Glede na spor, ki Se vodi pred Ustavnim sodiščem glede neto deviznega efekta, smatra UO, da se retencijska kvota ne sme v nobenem primeru uporabiti za uvoz re-promateriaia, dokler spor ne bo rešen, ker gre v takem primeru za dvakratno angažiranju deviznih sredstev.
d)	Investicije:
Problematika investicij bo
obravnavana kot posebna točka na UO ZP.
e)	Celotni dohodek:
UO ZP ugotavlja, da je ostanek dohodka za. I. polletje sorazmerno ugoden, vendar je treba upoštevati, da ni bil izvršen odpis nefcu-rantnih zalog oz. razvrednotenje. Pri delilnem razmerju pa UO ZP ponovno zahteva, da se je treba delilnega razmerja strogo držati oz., v kolikor ne dosegamo planiranega dohodka moramo brezpogojno realizirati ostanek dohodka, da skupaj z amortizacijo pokrivamo že sprejete obveznosti
Organizacije, ki so v I. polletju delilno razmerje porušile oz. prikazujejo izgubo, je treba nemudoma analizirati, kar je že v teku za tovarni v Sežani ih Horjulu.'V
kolikor so problematične še druge organizacije, morajo strokovne službe tudi to dati na dneyni red.
f)	Proračun strokovnih služb:
Rezultat orodjarne in šolskega centra je slabši, kot je to predvideno z elementi gospodarskega plana. Te službe je treba opozoriti, da morajo uskladiti gospodarsko gibanje s proporci plana ali pa dobiti vire za kritje negativnih rezultatov.
g)	Mikron, Prilep:
Problematika Mikrona bo obravnavana še kot posebna točka na UO ZP © UO ZP je obravnaval kazalnike gospodarjenja za leto 1966 in prvo polletje 1967 in se strinja s stališčem gospodarske komisije, naj kazalniki služijo posameznim organizacijam za ugotavljanje ekonomičnosti, rentabilnosti in uspešnosti poslovanja, niso pa med seboj povsem primerljivi zaradi specifičnosti poslovanja posameznih organizacij.
© Na predlog Saveznog stručnog odbora za sestavne delove i materiale, Ljubljana, z dne 28. 8. 1967 UO ZP odobrava sklenitev honorarnega delovnega razmerja z ing. Pavlom TEPINO s L 6. 1967, kateri bo opravljal mesto sekretarja tega odbora. Honorar se mu izplačuje mesečno po 40.000 S din in se sredstva črpajo iz rezerve pri upravnem odboru ZP. Strokovnim službam ZP se naroča, da z ing. Tepino sklenejo ustrezno pogodbo.
Konferenca brez razprave
Zadnje čase opažamo, da se konference mladine po nekaterih tovarnah predvsem pa v obratih, končajo brez razprav oz. da po formalnemu uvodu in referatu predsednika nastane kljub vabilu delovnega predsednika moreča tišina.
Zakaj molk? ,.. Kdo bi vedel na to odgovoriti . , Dobro, če mladina nima kaj povedati, oz. noče povedati, potem naj, odkrito pove, da se jé sedanjega načina dela oz. sestankov naveličala ...?
Menim, da . glavni smoter mladine le ne more biti beat glasba, njihova moda in plesi. Vse to je le kratkotrajno. To velja predvsem za 'tiste, ki vidijo vso dejavnost mladine v organizaciji plesa. Čutijo se tudi odmiki intelektualcev, saj nekateri izmed njih menijo, da so razred zase. Manjka tiste osnovne, povsem prirodne povezave‘mladih, ki imajo en smoter: delati in živeti za skupne cilje v naši socialistični skupnosti, seveda ob upoštevanju spoštovanja osebne svobode..
Ko prebiram zaključke mladinskih konferenc, zasledim večkrat tole: »Razprave ni bilo...« ali: »Ker se k razpravi ni nihče oglasil...« ipd. Vse to kaže, da je bila konferenca le formalna.
V prejšni številki smo pisali o letni mladinski konferenci v obratu »Stikala« v Kranju. — »MOLK!« — je bil moto naslova. Zdaj imam pred, seboj poročilo z letne konference mladine obrata »Kinoakustika«, kjer piše takole:
»31. avgusta smo imeli ob 13.30 uri v dvorani ki-nomontaže letno konferen-
co. Razen 18 članov ZMS je bil navzoč tudi šef in predsednik sindikata. Konferenca je imela naslednji dnevni red: |
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo blagajnika
3.	Razprava
4.	Volitve.
Mladinski aktiv kino-akustike šteje le 20 članov, od katerih se jih je 18 konference udeležilo. Na konferenci, žal —. ni hilo nobene razprave, tako da je bila konferenca zaključena v pičle pol ure. Ker noben mladinec ni hotel diskutirati, je pred-. sednik sindikata povedal nekaj misli o nalogah mladinske organizacije nasploh in poudaril, da mla-diria polaga premalo pozornosti za večje izobraževanje. Nazadnje je bil izvoljen še nov tričlanski sekretariat za mladinski aktiv »Kinoakustika« in dva člana za tovarniški komite ZMS.«
To je vse! — Poročilo jasno pravi, da razprave ni bilo, ker nihče izmed navzočih mladincev ni hotel diskutirati, čeprav je poročilo predsednika opozarjalo na dokajšnjo dejavnost odbora oz. tudi aktiva; dobili so celo pohvalo od tovarniškega komiteja. Udeležili so se tudi izletov, ekskurzij, »Tribune mladih,« raznih sestankov in
Razpis
ISKRA - tovarna radijskih sprejemnikov SEŽANA razpisuje naslednja delovna mesta:
L več orodjarjev
2.	več strojnih orodjarjev
3.	več konstrukterjev orodij
4.	vodjo mehanskih delavnic
Pogoji: pod točko 1, 2, 3, 4, ustrezna šola ter odslužen vojaški rok, pod točko 4, da je VKV delavec strojne stroke z večletno prakso.
, .Razpis veljaj do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA, tovarna radijskih sprejemnikov Sežana — splošni sektor.
.konferenc in pri organizacijah tudi sami sodelovali. V poročilu je bilo med drugim navedeno, dá je bil aktiv letos ocenjen kot dovolj delaven, vendar se je pokazalo tudi letos, da med mnogimi mladimi še vedno ni zanimanja za delo v aktivu in v samoupravnih organih. Referat se je dotaknil tudi proizvodnje, življenja in dela v obratu, kjer so nova delovna mesta zasedli mladinci s .poklicno šolo.
Prepričan sem, da bi se dalo na to poročilo (objavljeno na 8. strani v tej številki) dokaj povedati predvsem o produktivnosti, delu mladine, samoupravnih organih ipd. Morda oz. verjetno pa je na »molk« vplival tudi čas konference, kajti začela se je ob 13.30 uri. Menim, da tá čas ni primeren ža letne konference. Smo pač taki, da ob pol dveh misli nekako zbeže izven tovarne. To so minute, ko se ne da kaj prida misliti, še manj* pa razpravljati.
Ado I
20 - letnica »Litostroja«
V avgustu je — nam zelo dobro poznana tovarna — »Litostroj« praznovala 20-let-nico obstoja. Proizvodni program ji je v teh letih prinesel ugled in zavidljive reference doma in v tujini, predvsem pa na področju vodnih strojev (turbin in črpalk), prav talko pa tudi na področju transporta (dvigal in v zadnjih letih tudi viličarjev). Ob upoštevanju tržišča je uvedla tudi diesel« ske motorje in opremo za cementarne, v zadnjem času pa tudi hidravlične stiskal« niče.
Statistika kaže, da hkrati s tovarno praznuje 20-letni-eo tudi 132 dvajsetletnikov oz, pionirjev »Litostroja«. V razvoju strojne industrije na Slovenskem pomeni 20-letni-cao bstoja dogodek, ki tudi nas, čeprav nismo člani tega kolektiva, navdaja e ponosom, zato jim k jubilej«» iskreno čestitamo. ABC
Miro Roblek
0 delu aktiva ZMS v »Kinoakustiki«
Naš mladinski aktiv šteje 20 članov. Ta sprememba je nastopila šele pred kratkim, prej nas je bilo le osem. Res je, da aktiv z majhnim številom članov ne more samostojno delati, zato pa smo uspešno sodelovali v okviru s tovarniškim komitejem ZM Iskra, od katerega smo bili, tudi pohvaljeni.
TK je letos organiziral nekaj izletov in ekskurzij, pri organizaciji, v kateri je sodeloval tudi naš aktiv.- Da bi omogočil mladini čim več zabave, je tovarniški komite organiziral »Tribuno mladih«, kjer smo kot gosta povabili našega najboljšega športnika Mira Cerarja, ki nam je govoril o svojih 'doživetjih pri tekmovanjih. Prireditev, pri kateri so sodelovali tudi mladinci iz našega obrata, je bila dobro obiskana. Naš aktiv je tudi uspešno sodeloval na raznih sestankih in konferencah, s tem da je skrbel za ozvočenje. Raznih športnih tekmovanj, ki jih je organiziral TK, se nismo udeježevali, ker nimamo primernih tekmovalcev. En mladinec je včlanjen tudi v DS obrata. Ker je naš kolektiv zelo majhen, tudi nismo organizirali proizvodnih konferenc, kot so delali v večjih
čali poklicno šolo. Za zdaj še niso vsi zaposleni na delovnih mestih, ki so predvidena za KV delavce, vendar vse kaže, da se bodo tudi oni vključili' na primerna delovna mesta, ko pridobijo nekaj prakse.
Nas, mlade — čakajo še velike naloge, zato je prav, da s svojim delom na delovnem mestu in sodelovanjem
v samoupravnih organih in družbenp-političiiih organizacijah pomagamo pri izpolnjevanju plana in-čim ren-tabilnejšemu gospodarjenju v tovarni. Nujno je, da mladinci pokažejo, več zanimanja ža delo ,v obratu in v aktivu in da ne odvračajo nalog v samoupravnih organih, kot se je to dogajalo doslej.
Vse najlepše o letovanju v Trenti
»Krasna si bistra hči planin ...« Skoraj ne morem mimo tega uvoda, mimo Gregorčičeve pesnitve »Soči«, ko prebiram spomine. Pred seboj imam namreč knjigo vtisov mnogih letoviščarjev, ki so preživeli svoj letni dopust v Trenti cz. jim je dajal gostoljubno streho »Iskrin« počitniški dom.
Nekdo, podpis je nečitljiv, se je, ko je dodobra spoznal Trento, spomnil Cankarjevega »Kurenta«, ki govori o lepoti ■ slovenske ■ zemlje. Hkrati, na koncu opisovanja’ lepot Trente, je dopustnik izlil besede pohvale za
ljubeznivostjo do gostov zaslužili vse simpatije.«
(F. C.)
© »Na letovanju v Trenti smo se 'počutili zelo dobro. Vse lepo, kar smo doživeli, se ne da opisati z besedo — treba je vse to doživeti! Škoda, da vse, kar je lepo, tako thitro mine. (L. N.)
© »Ko gledamo iz doline Trente v vrhove naših gora in ko zremo odsev v modri Soči, postajamo spet mladi. Tako se počutimo tudi v Iskrinem domu, ki izžareva izredno gostoljubnost.«
Miro Golčman je zaposlen v »Iskri« štiri leta. Slika: kontrola izdelkov BNX 1 v otoški tovarni električnih merilnih instrumentov
aktivih.
Na splošno je bil naš aktiv ocenjen letos kot dovolj aktiven, vendar je treba povedati, da je med mnogimi mladinci še vedno precej nezanimanja za delo v mladinskem aktivu.
Gospodarska situacija obrata »Kinoakustika« je še vedno problematična, vendar vse kaže, da se bo do konca leta stanje popravilo in da bo letni plan proizvodnje dosežen. Seveda bo zato treba vložiti v samo delo in organizacijo dela mnogo truda zato je naloga vseh, da s svojimi ;močmi pripomorejo k temu cilju.
V ' našem oddelku se je letos precej spremenilo; povečan je plan proizvodnje, uvedena nova sistematizacija delovnih mest, povečano število : delavcev predvsem zaradi proizvodnje 8 mm kinoprojektorjev, s tem pa se je tudi zvišalo število mladincev v našem aktivu. Nova delovna mesta so v glavnem Zasedli. mladinci, ki so kon-
vse gostoljubje upravnice in strežnega osebja.
Večina, mnenj vseh oseb, ki so letovale v Trenti — sp besede vzhičenja o prekrasni naravi j. in skrbnem, da — o materinskemu po-' sluhu do gostov. Zdi se mi, da bo kar prav, če citiram nekaj mnenj iz knjige vtisov:
© »čudovit kraj, čudoviti ljudje! ... Hvala za vse, za izredno gostoljubje in postrežbo v Iskrinem domu.«
(R. P-)
© »Na letovanju v Trenti šmo z vsem zadovoljni!« •
(E. S.)
© »V desetih dnevih biva1 nja v Trenti, je bilo počutje odlično. Zahvala gre predvsem gostoljubju, okolici in lepemu vremenu.« (K. J.)
© »Nisva verjela, da bomo sprejeti kot doma. Upravnica Stanka' nam'je bila' kot skrbna mati, Rezka in Verica pa sta z pozornostjo in
Obvestilo
Prešernovo gledališče Kranj organizira v septembru in oktobru lutkovni tečaj.
Vabimo vse ljubitelje lutk, ki nameravajo svoj prosti čas posvetiti tej dejavnosti, da se prijavijo na upravi gledališča do 16. septembra 1967.
Istočasno sprejemamo tudi prijave ljubiteljev dramske igre za gledališko družino pri Prešernovem gledališču Kranj.
Delovna skupnost Prešernovega gledališča Kranj
© »že pri prihodu v Iskrin dom, sem začutil izredno prijaznost osebja. Dobra hrana, izleti,- gostoljubnost, vse to me vleče, da bom prihodnje- leto del dopusta prebil” v Trenti. Hvala osebju za izredno počutje. (P. S.)
Takole sem prebiral knjigo vtisov, ki govorijo o našem domu v Trenti, o naravnih krasotah in gostoljubnosti osebja, še več bi lahko priobčil, toda kaj hočem, ko pa so vsi sestavki polni svetlih mnenj. Nekdo je .vtise v preprosti govorici in verzih (z majhno korekturo) takole napisal:
ISKRIN DOM
V LEPI TRENTI KRALJUJE, SOČA MODRA,
NJENO KRASOTO
DOPOLNJUJE.
STANKA.
UPRAVNICA IN KUHARICA, KOT SKRBNA MAMICA BEDI NAD GOSTI,
VERICA IN REZKA PA S STREŽBO IN
NASMEHOM USTVARJATA DOMAČNOST POČITNIŠKIH RADOSTI.
Vse to kaže, da je imelo vodstvo Iskrine počitniške skupnosti srečno rolko pri izbiri osebja za naš dom v Trenti. Žal,, da nobeno leto
Dopisujte v »Iskro!«
ni dom zaseden tako, kot bi bilo prav in potrebno, čeprav Vsa dejstva- govorijo domu v prid: čudovit- kraj, naravne lepote, zdrava klima, izredno gostoljubje —-skratka vse kar si dopustnik, ki ljubi gorski svet, želi. Nastaja skoraj neumno vprašanje: ali smo za Trento »pre-
mladi« ali pa »prestari« oz. ali je ta dom za našo ko-modnost predaleč?
Jasno je, da je to dom in kraj, ' kjer delovni človek lahko • najde blagodejen mir (in še. kako nam je potreben!) in naravne lepote, ki ga iz leta v leto duševno oplajajo.	Ado
Nabava v avgustu
(Nadaljevanje s 6. strani)
Sektor uvoza reprodukcijskega materiala in surovin je izpolnil mesečni plan s 106%,. medtem ko je kumulativna vrednost, dosegla . 128 %. Kot vse kaže smo z uvoznim materialom torej dobro založeni.' To potrjuje tudi dejstvo, da so .se zvišale zaloge materiala na razredu 3 v mesecu juliju za 4,177.881 N din. Zaradi izredno visokih zalog, ki zdaleč prekašajo vse normative, bodo morale organizacije sprejeti vrsto ukrepov za znižanje, ker sredstva - niso vsklajena z viri in tako~~na-sfajajo nesorazmerja, ki ovirajo normalno poslovanje organizacij in podjetja nasploh.
Zaradi izredno kritičnega položaja glede plačil že uvoženih a neplačanih materialov, ki že bremene retencijsko kvoto posameznih tovarn, NO ne bo več zaključevala novih poslov za naslednje organizacije: ELEKTROMEHANI-KA — Kranj, AVTOMATIKA
—	Pržan, SPREJEMNIKI — Sežana, ELEKTROMOTORJI
—	Železniki, KONDENZATORJI — Semič, INSTRU-
MENTI — Otoče, MIKRON — Prilep in PSO — Ljubljana. Omejitve se nanašajo na pomanjkanje dinarskih in deviznih, sredstev in bodo trajale do takrat, ko bodo posamezne organizacije poravnale zapadle obveznosti glede nabavi jenega materiala. Za že naročene a nedobavljene materiale bodo organizacije skupno s PSO, Finančnim področjem ZP in NO opravile selekcijo materiala, ki je še nujno potreben za proizvodnjo v tem letu, ostala naročila pa bo treba terminsko vskladiti s proizvodnjo in njihove dobave preložiti v naslednje leto.
-MK-
ISKRA — glasilo delovne" ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov na vračamo — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj