Pregled in retrospektiva Slovenski vrtci - včeraj in danes Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtci so okolje, v katerem otroci doživijo prva srečanja z vrstniki, z avtoriteto, s sistematičnim delom, pa tudi z okoljem, ki jim ni domače. Vrtci - njihovi notranji in zunanji prostori - morajo otroke spodbujati k najrazličnejšim dejavnostim, od skupinske do individualne igre, od plesa in prepevanja do tihega branja, od teka do vadbe fine motorike, od proste igre do strukturiranega raziskovanja. V arhitekturni galeriji Dessa je bila konec leta 2014 pripravljena razstava Iz malega raste veliko, ki je zasledovala razvoj slovenskih vrtcev od povojnega obdobja do danes. V reviji smo zbrali materiale z razstave, izbor vrtcev pa deloma razširili in oblikovali v kataložni pregled. Retrospektivo in pregled arhitekture slovenskih vrtcev začenjamo s temle uvodnim zapisom. V njem razložimo, kako so vrtci vključeni v institucionalno vodeno izobraževanje in vzgojo otrok ter kakšne so povezave med vrtci in arhitekturo -torej stavbo, v kateri poteka predšolska vzgoja in njeno funkcijo -, podrobneje predstavimo že omenjeno razstavo in izbor vrtcev ter skušamo analitično izluščiti glavna vprašanja, na katera so vrtci s svojimi arhitekturnimi zasnovami v določenih obdobjih odgovarjali. Vrtci kot del države Vrtci so neločljivo povezani z družbeno ureditvijo oz. političnim sistemom in vizijami le-tega. Ne gre le za to ali ono politično opcijo; razumevanje vrtca in njegove vloge je povezano z globljo ideologijo: ideološko predstavitvijo koncepta matere, vzgoje, družine, tudi otroka oz. otroštva (Bahovec, 1996). Predvsem se seveda tiče zaposlovanja žensk, ki je bistveno povezano z dostopnostjo in s kakovostjo organiziranega otroškega varstva. Vrtci opravljajo različne funkcije, od »zavetišča« za otroke, ki naj bi starše, stare starše oz. sorojence razbremenilo skrbi za najmlajše, preko vzgoje in socializacije otrok pa do zgodnjega izobraževanja. Omenjene naloge države regulirajo različno. V tistih, kjer je več poudarka na varovanju otrok, je mreža javnih vrtcev manj razvita, ne obstaja kurikul, pa tudi vključenost otrok je manjša. V onih z večjim poudarkom na vzgoji in izobraževanju je mreža javnih oz. koncesijskih vrtcev bolj razvita, kurikul določa država, v vrtce pa je vključena večina otrok. Sklepamo lahko, da je v državah, kjer spadajo vrtci pod ministrstvo za šolstvo, poudarek na izobraževanju, v tistih, kjer so pod okriljem drugih ministrstev, pa na sociali. V Sloveniji so vrtci programsko v pristojnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, njihovo upravljanje, gradnja in vzdrževanje pa je v domeni občin. Kuriku-lum za vrtce (Področna kurikularna komisija za vrtce, 1999) opredeljuje načela ter cilje vzgoje in izobraževanja v vrtcih, zasebnim vrtcem pa mora njihove programe potrditi bodisi Svet RS za splošno izobraževanje bodisi mednarodna združenja. Mreža javnih vrtcev je v Sloveniji dobro razvita: leta 2010 je bilo v vrtce vključenih 87 % otrok, ki so dopolnili 4. leto starosti, kar nas umešča nad evropsko povprečje (Bela knjiga, 2011). Zakonsko določene naloge vrtcev so: pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjanje možnosti za otrokov celostni razvoj. Predšolska vzgoja oz. varstvo v Sloveniji izhaja iz 19. stoletja; najprej pod okriljem dobrodelnih organizacij in cerkve, kasneje pa so zavetišča in zabavišča pod vodstvom države in občin priključili osnovnim šolam. Po 2. svetovni vojni so vrtci postali pomemben del organizirane (ideološke) vzgoje in (socialnega in zdravstvenega) varstva otrok. V začetku so se imenovali dom igre in dela, po letu 1951 otroški vrtec, po letu 1961 pa vzgojno-varstveni zavod. V 50-ih in 60-ih je bilo vanje vključenih vse več otrok, ustanavljala pa so jih podjetja, stanovanjske skupnosti in občinski odbori. V 70-ih se mreža vrtcev s pomočjo samoprispevkov širi, vrtci dobijo svoj zakon (Zakon o vzgojno-varstvenih dejavnostih za predšolske otroke) in leta 1979 še program. V 80-ih vrtci postanejo integralni del izobraževanja in vzgoje otrok, programsko so povezani s šolo. Po osamosvojitvi pridejo pod šolsko ministrstvo, pomembnejši dokumenti pa so Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (1995 in 2011), Zakon o vrtcih (1996) in Kurikulum za vrtce (1999), Bela knjiga, (2011). Arhitektura vrtcev Vrtci so arhitektura za otroke; uporabnik je poznan, s pomočjo različnih disciplin so dobro raziskane in opredeljene tudi njihove potrebe in lastnosti. Če ima grajeno okolje vpliv na zdravje in počutje ljudi, potem to lahko najbolj jasno zaznavamo pri vrtcih - stavbah, ki najmočneje spregovorijo o povezavi med arhitekturo in izkustvom prostora. Otroci se odzivajo intuitivno, zato lahko vpliv različnih prostorov opazujemo preko sprememb obnašanja in počutja otrok v njih. S tem razmislekom odpremo veliko možnosti, kaj vse lahko prinese dobro zasnovana arhitektura vrtcev. Znane so prostorske zahteve različnih pedagoških pristopov, npr. zaobljeni in organski prostori waldorfskih vrtcev, ki izhajajo iz arhitekture Ru-dolpha Steinerja (Dudek, 1996). Zanimiv primer je tudi vrtec Fuji arhitektov Tezu-ka, katerega naloga je bila spodbujanje fizične aktivnosti otrok. Vrtec je zasnovan kot neskončni prostorski obroč, raziskave pa kažejo, da so otroci, ki ga obiskujejo, nadpovprečno fizično aktivni (A Collection of Exemplary Design of Kindergarten Facilities, 2010; The best kindergarten you've ever seen, 2015). Stavba vrtca mora sama po sebi zadostiti več funkcijam. Vrtci morajo otrokom zagotavljati zdravo in varno okolje, ki omogoča različne dejavnosti in konfiguracije ter spodbuja raziskovanje, čutenje, čudenje. Prostori lahko spodbujajo raznolike življenjske izkušnje otrok, krepijo vezi med izobraževalnim sistemom in starši, otroke pripravijo na vstop v šolo, izboljšujejo fizično pripravljenost otrok, promo-virajo inkluzivno vzgojo (A Collection of Exemplary Design of Kindergarten Facilities, 2010), spodbujajo samostojnost in spoštovanje avtoritete, koncentracijo in sprostitev, druženje in samostojno razmišljanje (Dudek, 1996). Prva in morda najbolj pomembna je varnost - tako v fizičnem kot psihološkem pomenu. Fizično varnost otrok zagotavljajo predpisi, občutek varnosti pa jim daje primerno oblikovanje prostorov, npr. otroški detajli, merilo, mehki materiali, umirjene barve, mehka oprema. Vsekakor morajo biti varni in neškodljivi tudi vsi materiali, vgrajeni v vrtce. Poleg varnosti je pomembna svoboda: pogosto imajo otroci v vrtcu več prostora kot doma, lahko so glasnejši, na voljo so jim urejena in varna igrišča. Vrtec je za otroka stavba, v kateri se prvič sreča z zunanjim svetom in z njegovim ustrojem. Otroci v vrtcu razvijajo razumevanje družbenega sveta. Možnosti za oblikovanje prostorov vrtca, ki spodbujajo kreativnost otrok, je mnogo: interaktivni, prilagodljivi, enotni in spremenljivi prostori, v katerih je mogoče opazovati naravne pojave. Seveda mora arhitekturna zasnova zagotoviti primerno orientacijo, zaščito pred hrupom in prometom, osončenost in komunikacijo z okolico. Poleg tega je pomembno tudi, kako se vključi v obstoječe urbano ali vaško tkivo in naravo. Pri projektiranju vrtcev je treba vnaprej razmišljati o zunanjih prostorih, saj so integralni del prostora vrtca. V Kurikulumu za vrtce (1999) je prostor naveden kot eno njegovih bistvenih načel. Prostor vrtca naj bi bil varen, zdrav in prijeten. Zagotavljal naj bi zasebnost in intimnost otrok, vedno naj bi bil na voljo prostor za umik, obenem pa naj bi bil prilagodljiv. Glede opreme priporoča vključevanje premičnih kosov pohištva, za pregrajevanje pa okrasje - otroške izdelke oz. umetniške reprodukcije. Poleg tega je prostor vrtcev določen z normativi, zapisanimi v Zakonu o vrtcih (1996). Razstava Iz malega raste veliko Pričujoča retrospektiva in pregled slovenskih vrtcev sta nastala na podlagi razstave Iz malega raste veliko: Pol stoletja slovenskih vrtcev, ki sta jo v produkciji arhitekturne galerije Dessa zasnovali Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hu- 26 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik dnik. Razstava je bila na ogled v Ljubljani (Dessa, 22. 12. 2014-14. 2. 2015), Mariboru (Hiša arhitekture, 21. 5.-15. 6. 2015), Cerkvenjaku (Vrtec Pikapolonica 16. 6.-16. 7. 2015), Škofji Loki (Sokolski dom, 17. 9.-16. 10. 2015), predvidena pa so še nadaljnja gostovanja po Sloveniji. Na razstavi je 23 projektov vrtcev; 12 starejših (1963 -81) in 10 novejših (1996-2015). Vrtci iz sekcije retrospektiva so predstavljeni s fotografijami, nastalimi ob njihovi izgradnji, in s sodobnimi fotografijami Blaža Jamška, Blaža Budje in Bora Dobrina. Kustosinji sta pri izboru upoštevali umestitev v prostor, prostorsko in oblikovno skladnost s kontekstom, sodobno prostorsko zasnovo, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativnost detajlov, smiselnost uporabe barv, materialov, teksture in svetlobe ter premišljenost oblikovanja prostora z upoštevanjem merila in potreb otrok. Odločali sta se za najbolj značilne objekte določenega obdobja, ki programske in funkcionalne zahteve dopolnijo s kakovostno oblikovanim prostorom in arhitekturo. Retrospektiva in pregled Za pričujočo številko revije smo izbor z razstave dopolnili, tako da je predstavljenih skupaj 34 vrtcev (13 retrospektivnih in 21 sodobnih). Med retrospektivnimi so trije iz 60-ih, sedem iz 70-ih in trije iz zgodnjih 80-ih. Razen dveh v Mariboru so vsi zgrajeni v Ljubljani: 4 v središču mesta, 3 v stanovanjskih soseskah, ostali drugod po mestu. Najpomembnejši arhitekti slovenskih vrtcev do 80-ih so Jože Dobrin, Rotija Badjura, Milan Štrukelj, Drago Klemenčič, Stanko Kristl in Jovan Miloševic. Retrospektivo dopolnjujejo intervjuji s Stankom Kristlom, z Jožetom Dobrinom in Milanom Štrukljem. Danes je pomembno vprašanje adaptacija objektov, zato smo pri starejših vrtcih dodali opombe o njihovi prenovi. Večina vrtcev je spremenila svojo arhitekturno podobo, najpogosteje zaradi menjave barv in nadomeščanja materialov. Posebna »nevarnost« za podobo vrtcev je energetska sanacija, ki se izvaja, razen v redkih primerih, ko se vanjo vključi arhitekt, ne oziraje na materialno podobo vrtca. Med sodobnimi vrtci je eden iz 90-ih, štirje iz let 2000-10, ostalih 16 pa je nastalo po letu 2010 (kar 9 v letu 2014). Večina (8) jih je v Ljubljani, preostalih 13 pa v različnih krajih po Sloveniji. Arhitekti, ki so v tem obdobju načrtovali največ vrtcev, so Jure Kotnik; Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, in Matic Lašič; Boris Briški in Sabina Les Zohil ter Klemen Pavlin in Boštjan Kikelj. Prvi slovenski povojni vrtci so nastajali v predelanih vilah in drugih preurejenih stavbah. Namenska gradnja se je začela v 60-ih, ko pravilniki še niso obstajali, zato je bila arhitektura bolj eksperimentalna in je izhajala iz osebnega angažmaja arhitekta, njegovega sodelovanja s pedagogi in z ravnatelji. Opremo so pogosto načrtovali arhitekti sami, prav tako zunanje ureditve. Pomemben dejavnik načrtovanja so bile materialne in tehnične omejitve. Pravi razcvet gradnje vrtcev je bil v 70-ih. Ugled te naloge najbolje kaže dejstvo, da je v tem obdobju podeljena edina nagrada Prešernovega sklada (1977) za arhitekturo vrtcev. Zala Dobnik, Hugo Porenta in Milan Štrukelj ter Alenka Velkavrh in Jože Dobrin jo prejmejo za arhitektonske rešitve v vzgojno-varstvenih zavodih (Nagrade Prešernovega sklada 1961-2012, 2012). Predšolska vzgoja dobi krovni Zakon o vzgojno-varstvenih dejavnostih za predšolske otroke. Vrtce se gradi z denarjem, zbranim s samoprispevkom. Največkrat so zgrajeni v okviru novonastalih stanovanjskih sosesk, ki zagotavljajo tako bivališča kot tudi varstvo. Poleg predstavljenih na razstavi se zgradi še številne druge stavbe vrtcev, pogosto na podlagi tipskih načrtov, mnogo se razmišlja o modularni gradnji. Arhitekti poudarjajo pomen svetlobe, svežega zraka in dostopa do zunanjih igrišč oz. teras (npr. Vrtec pod Gradom Milana Štruklja). Bistven je higienski vidik gradnje. S tega stališča je zanimiv Vrtec Vetrnica Stanka Kristla, zgrajen v tradiciji organskega brutalizma in zato zelo eksperimentalen. Arhitekt je uporabil svoje izkušnje iz načrtovanja bolnišnic in načrtoval ločene čiste in umazane poti. Poleg higiene je pomembno preprečevanje prenašanja okužb, kar skušajo reševati tudi z ločenimi vhodi za posamezne igralnice (npr. Vrtec v Rožni dolini Rotije Badjura ima ločene vhode za po dve igralnici). V 70-ih se začne bolj poudarjati skupne prostore vrtcev, ki postanejo večji, s tem pa uporabni tudi za širšo skupnost. V 80-ih se gradnja vrtcev bolj ali manj ustavi. Z odcepitvijo Slovenije prevzame predšolsko vzgojo Ministrstvo za zdravje, družino in socialne zadeve, leta 1993 pa Ministrstvo za šolstvo (danes Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Občinske oblasti prevzamejo načrtovanje in financiranje vrtcev - zato izginejo tudi tipski projekti. V zadnjih letih je pri gradnji vrtcev vse bolj pomembna energetsko učinkovitost. Prvi tovrsten pri nas je vrtec v Šentrupertu (2010, biro Esplanada), nekaj pa jih je v našem izboru: vrtec v Smledniku Silvije Kajzer (prvi vrtec z zeleno streho) in vrtec Storžek v Preddvoru Renata Repšeta. Poudarek je na večnamenskih prostorih, ki jih lahko vrtci po zaključku dejavnosti oddajajo drugim uporabnikom, spet so bolj pogoste kombinacije s šolo, npr. vrtec Kidričevo, kjer sta ob gradnji vrtca nastali tudi šolska jedilnica in telovadnica, in vrtec Cepetavček v Mirni Peči. Pri arhitekturni zasnovi je poudarjena doživljajska komponenta prostorov. Skozi vrtec Pikapolonica v Cerkvenjaku biroja Superform poteka učna pot, ki določa prostorsko organizacijo igralnic na razgibanem terenu. Z vidika prostorske organizacije je prostorsko bolj drzen tudi vrtec Mavrica v Brežicah, ki je zasnovan kot krožna pot z izhodi na teren v več nadstropjih. Z interaktivnimi fasadami se igrajo vrtci Jureta Kotnika: Kekec in Jelka v Ljubljani ter Ajda v Ravnah na Koroškem - ta je zanimiv tudi zato, ker je poskus hitrega in cenenega reševanja prostorske zagate vrtca z uporabo kontejnerjev. Pri zasnovi novega vrtca bi morali tako naročniki kot načrtovalci razumeti, da obstajajo različni principi vzgoje in izobraževanja otrok in da imajo ti pogosto različne prostorske zahteve. Vodje vrtcev in njihovi zaposleni bi morali pred odločitvijo za gradnjo razmisliti, kakšne poudarke ima njihov program v vrtcu, in v skladu s svojimi zahtevami, željami in principi dela zastaviti projektno nalogo. Pred pripravo projektne naloge velja razmisliti, kakšno okolje je zaželeno: bolj ali manj nadzorovano, večja ali manjša samostojnost otrok, več ali manj poudarka na fizični aktivnosti, raziskovanju, glasbi, ročnih spretnostih in še čem. Vrtce je mogoče zasnovati drugače - s posebnimi delavnicami, z veliko skupnih prostorov, s povezanimi igralnicami, z več manjšimi kotički, s pokritimi zunanjimi prostori in še čim. A vse to je treba določiti že v fazi zasnove, ne šele naknadno. Zaključek V zadnjih letih smo znova doživeli razcvet kakovostnih vrtčevskih gradenj. To po eni strani kažejo številne realizacije (veliko jih je tudi v našem izboru), nastanek doktorskega dela o vrtcih Zasnova sodobnega vrtca po principu hibridizacije (Kotnik, 2014), strokovni seminar Arhitektura in gradnja vrtcev, ki ga je (prvič po 60 letih) organiziralo Ministrstvo za izobraževanja, znanost in šport, skupni seminarski projekt na Fakulteti za arhitekturo Viharniki - 02 - Vrtci v lesu ter nenazadnje tudi prej predstavljena razstava in pričujoča revija. Ponovno odkritje pomembnosti naloge vrtca se kaže tudi s strokovnimi priznanji: v letu 2015 je bila prvič v zgodovini Plečnikovih nagrad podeljena Plečnikova medalja za stavbo vrtca: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič so jo dobili za vrtec Poljčane. Za isti vrtec so avtorji dobili tudi nagrado Zlati svinčnik. ZAPS jo je pred tem za vrtec podelil samo enkrat: leta 2008 Mojci Gregorski in Ajdi Vogelnik Saje za vrtec Kidričevo. Vrtci so prve stavbe, v katerih se otroci srečujejo z javnim življenjem in s skupnimi prostori. Izkušnja vrtčevskega prostora, ki jo otroci doživijo v pomembnem trenutku svojega razvoja, je ključna za njihovo kasnejše razumevanje prostorov. Prostor vrtca je za otroke lahko izziv, saj jih spodbudi k raziskovanju; zanimiv, saj jih spodbudi k interakciji; prilagodljiv, saj omogoča različna vzdušja in konfiguracije. Predvsem pa naj otrokom da svobodo za prosto uporabo prostorov. Otroci z odhodom iz domačega okolja v vrtec prvič vstopajo v svet družbe in javnih ustanov, srečujejo se s stavbami drugačnega merila in drugačne organizacije. Hkrati je to eno najpomembnejših obdobij razvoja otrok. Arhitektura vrtcev je arhitektura, ki vzgaja. Literatura A Collection of Exemplary Design of Kindergarten Facilities Based on the revisions to the Guidelines for Designing Kindergarten Facilities (2010). Committee for Study of Case Examples in Response to the Revisions to the Guidelines for Designing Kindergarten/ Elementary School/ Junior High School Facilities. Dosegljivo na https://www.nier.go.jp/shisetsu/pdf/e-kinder.pdf [20. 9. 2015] Dolar Bahovec, E., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke raziskave: Ljubljana. Dudek, M. (1996). Kindergarten architecture. E & FN Spon: London, Glasgow, Weinheim, New York, Tokyo, Melbourne, Madras. Kotnik, J. (2014) Zasnova sodobnega vrtca po principu hibridizacije. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Kurikulumza vrtce. (1999). Področna kurikularna komisija za vrtce. Dosegljivo na http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf [12. 9. 2015] Nagrade Prešernovega sklada 1961-2012 (2012). Dosegljivo na http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov. si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/nagrajenci/3_Nagrade_Presernovega_skla-da_1962-2012.pdf [12. 9. 2015] Tezuka, T. (2015). The best kindergarten you've ever seen. Takaharu Tezuka's TED talk. Dosegljivo na https://www.ted.com/speakers/takaharu_tezuka [20. 9. 21015]. Zakon o vrtcih(1996). Uradni list. 12/1996. Dosegljivo na http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?urlid=199612&stevilka=569 [13. 9. 2015] arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 27 Pregled in retrospektiva Vrtec pod Gradom, enota Prule 01 Vrtec Pod gradom, Enota Prule / nekdanja Otroška ustanova Prule Naslov: Praprotnikova 2, Ljubljana Naročnik: Občina Center Avtorica: Rotija Badjura Sodelavci: inž. Gvardjančič Projektivno podjetje: Urbanistični zavod Projektivni atelje (UZPA) Leto projekta / izvedbe: 1960-62 / 1963 Avtorja fotografij: Rotija Badjura, Blaž Jamšek Pri vzdrževanju objekta se je spreminjala barva notranjih prostorov. Prvotno ograjo ob klančini je zaradi zahtev pravilnika nadomestila višja in bolj polna ograja, ki vpliva na dojemanje, osvetljenost in preglednost osrednjega komunikacijskega prostora. Otroška ustanova Prule, danes vrtec Pod gradom, je eden prvih objektov, ki so bili v Ljubljani in v Sloveniji načrtovani in grajeni za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Arhitektka je pri načrtovanju tesno sodelovala s tedanjo ravnateljico Deso Mušič. Ker za načrtovanje vrtcev še ni bilo pravilnikov, zasnova tega objekta izhaja iz dobrega sodelovanja med arhitektom in pedagogom/uporabnikom ter njunega poznavanja potreb otrok. Stavba je premišljeno umeščena v urbani prostor. Z inovativno tlorisno zasnovo brez hodnikov in s klančino namesto stopnišča še danes predstavlja edinstven primer v našem prostoru. Čeprav je bila stavba zgrajena pred pol stoletja, so prostorske možnosti, ki jih ponujajo igralnice, še vedno na visokem nivoju - ob večini igralnic je manjši prostor/ kotiček, igralnice imajo veliko naravne svetlobe. Z razširitvami prostora pred igralnicami in s klančino se prostor komunikacij namesto v hodnik spremeni v večnamenski prostor za igro, telovadbo in prireditve. Arhitektka je ob spremembah objekta, pri katerih je sodelovala, iskala rešitve, s katerimi je ohranjala kvalitete prvotne zasnove. Na podlagi izkušenj pri načrtovanju tega objekta je arhitektka kasneje načrtovala vrtce nekoliko drugače. Eden najpomembnejših razlogov je bil zdravstveni vidik. Vrtce je načrtovala z več vhodi za manjše število otrok (manj otrok »na eno kljuko«, manjša možnost prenosa okužb, neposreden stik staršev in vzgojiteljice). 28 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Črnuče, enota Ostržek 02 Vrtec Črnuče, Enota Ostržek / nekdanji VVZ ČRNUČE Naslov: Dunajska 400, Ljubljana Črnuče Naročnik: Občina Bežigrad Avtor: Milan Štrukelj Projektivno podjetje: Stanovanjsko podjetje Dom Leto projekta / izvedbe: 1967 / 1969 Avtorja fotografij: Vladimir Furlan, Blaž Jamšek Energetska sanacija objekta v zadnjem letu je povsem spremenila prvotno podobo vrtca. Z uvajanjem novih detajlov ter uporabo močnih barv se pozornost otroka odvrača od bistvenih/značilnih elementov v prostoru. Vrtec Ostržek v Črnučah je spretno umeščen na zahtevno zemljišče v območju stanovanjske pozidave. Zasnovan je v obliki črke L - pravokotno na pritlično lamelo, ki leži na ravnem delu zemljišča, je v brežino umeščena južna lamela, ki ima pritličje in klet. Južna lamela se terasasto spušča po brežini. Z roba ježe se odpirajo dolgi pogledi v okolico. Igralnice so v pritličju in v kleti. Po dve igralnici v pritličju imata skupen vhod. Preostale štiri v kleti imajo z upravnimi prostori skupen vhod, urejen s pokritega atrija. Ta je z zelenimi terasami oblikovan kot avditorij za zunanje prireditve. Vse igralnice se odpirajo na terase pred njimi. Terase so delno pokrite z betonskimi senčnicami, ki ustvarjajo zaščitene ambiente za igro otrok. Terase zamejuje korito za zelenje. Iz igralnic v južni lameli imajo otroci pogled na pokrajino in na veduto grajskega hriba. Prostor igralnic je zasnovan sodobno, tj. z uporabo nadsvetlobe, ki omogoča navidezno prehajanje prostora in svetlobe. Čeprav je vrtec z 12-mi oddelki sorazmerno velik, je volumen zasnovan tako, da ohranja merilo okoliških stanovanjskih hiš. S premišljeno umestitvijo v prostor, oblikovanjem volumna, uporabo vidnega betona, kontaktnega ometa in lesa, s preprostimi, domišljenim detajli je arhitekt ustvaril objekt s prijetnimi ambienti za otroško igro. arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 29 Pregled in retrospektiva Vrtec Kolezija, enota Kolezija Naslov: Rezijanska 22, Ljubljana Naročnik: Občina Vič / zgrajen s samoprispevkom Avtorica: Rotija Badjura Projektivno podjetje: Urbanistični zavod Projektivni atelje (UZPA) Leto projekta / izvedbe: 1965 / 1969 Avtorja fotografij: Rotija Badjura, Blaž Jamšek 03 Stavbo prenavljajo postopoma. Z vzdrževalnimi deli in v procesu prenove se izgubljajo značilni elementi prostora: lesen strop, zasteklitev v lesenih okvirih, pločevinaste strehe srebrne barve so zamenjale težje strehe v antracit barvi, barvanje nosilnih stebrov nadstrešnice v pisane barve. Vrtec Kolezija je eden od vrtcev, v katerih je arhitektka najbolj dosledno sledila zdravstvenim načelom načrtovanja vrtcev. Predvidela je več vhodov: manj otrok »na eno kljuko«, manjša možnost prenosa okužb, manj gneče in stresa ob prihodu v vrtec, starši predajo otroka neposredno vzgojiteljem, ... Vrtec z devetimi igralnicami je zasnovan v dve lameli, ki ju povezuje trakt upravnih in gospodarskih prostorov s kuhinjo. Po dve igralnici imata skupen vhod, le deveta ima lastnega. V nadaljevanju vhoda so skupna garderoba in sanitarije. Razgibana streha nad enostavnim stavbnim volumnom in nadstrešnica po celotni dolžini stavbe dajeta objektu značilno arhitekturno podobo. Nadstrešnica do vsakega vhoda je značilna poteza, s katero merilo približa otroku in že takoj ob prihodu ustvarja intimnejše območje, ločeno od širšega prostora igrišča. Med nadstrešnico in igralnicami se ustvari zaščiten prostor zunanje igralnice oz. atrij med obema lamelama. Notranjost je oblikovana tako, da z nadsvetlobami omogoča prehajanje prostora med igralnicami in garderobami ter navzven. Nadsvetloba s severne strani zagotavlja naravno prezračevanje in dobro osvetlitev prostorov v globini objekta. Stropi so obloženi z leseno oblogo, kar je dobro po eni strani za akustiko, po drugi za otroka, da se lahko pred spanjem umiri s pogledom na les. Arhitektka je premišljeno oblikovala vse kose pohištva. Vrata z okroglo zastekljeno površino spodaj in zgoraj omogočajo poglede med prostori tako otroku kot vzgojitelju. 30 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Mladi rod, enota Čira-Čara Vrtec Mladi rod, Enota Čira-Čara / VVZ Savsko naselje Nagrada Prešernovega sklada za vrtce, 1977 Naslov: Belokranjska 27, Ljubljana Naročnik: Občina Bežigrad / zgrajen s samoprispevkom Avtorja: Jože Dobrin, Alenka Škofič Projektivno podjetje: Biro 71, podjetje za projektiranje, p. o. Leto projekta / izvedbe: 1973-74 / 1975 Avtorja fotografij: Jože Dobrin, Bor Dobrin 04 Vrtec ima ohranjeno podobo, ki sta jo zasnovala arhitekta. Z neprimernimi posegi se je spremenila predvsem podoba povezovalnega hodnika/mosta med objektoma. Vrtec Čira-Čara je v Savskem naselju, tj. v eni od prvih povojnih ljubljanskih blokovskih stanovanjskih sosesk. Ob stanovanjsko vilo, v kateri je že deloval vrtec, sta arhitekta umestila novo stavbo vrtca, ki je z opečnim ovojem in lastno značilno podobo zasnovana tako, da ne konkurira staremu objektu. Samostojni stavbi, postavljeni na rob parka, povezuje le hodnik/most. Da bi ohranila čim več zemljišča za igro otrok na prostem, sta novo stavbo zasnovala v dveh etažah, s štirimi igralnicami v pritličju in tremi v nadstropju. Vrtec ima tri vhode in veliko pokrito zunanjo avlo, ki v deževnem vremenu ali sončni pripeki postane pokrito igrišče. Arhitekta sta namenila posebno pozornost osvetlitvi prostorov z naravno svetlobo. Vse igralnice se z zasteklitvijo odpirajo proti JV, s SZ strani pa so osvetljene z nadsvetlobo. Servisni prostori v notranjosti objekta so osvetljeni z okni s strehe/svetlobniki. Igralnice v novem objektu se z zasteklitvijo in s pogledi odpirajo tako na igrišče kot v prostor garderob, ki ga je mogoče uporabljati tudi kot prostor za igro. Igralnice so tlorisno pravokotne oblike. Premišljena zasnova prereza stavbe z dvema enokapnima strehama in nadsvetlobo jih naredi volumsko nenavadne ter daje občutek odprtosti/povezanosti z zunanjim prostorom. Pregled in retrospektiva Vrtec Mladi rod, enota Vetrnica Župančičeva nagrada, 1976 Naslov: Črtomirova 12, Ljubljana Naročnik: Občina Bežigrad / zgrajen s samoprispevkom Avtor: akad. prof. dr. Stanko Kristl Sodelavci: Marjana Vidmar, Tomaž Vrbole, Janez Duhovnik Projektivno podjetje: GP Obnova Leto projekta / izvedbe: 1972 / 1972 Avtorji fotografij: Janez Kališnik, Janez Suhadolc, Blaž Budja 05 Zaradi precejšnje prepoznavnosti, ki jo vrtec uživa v slovenskem prostoru, ni bil veliko spremenjen. Kljub temu je lesen strop v eni od »vetrnic« nadomestil strop iz mavčno kartonskih plošč. Neprimerne so tudi poslikave na vidnem betonu. Pri načrtovanju vrtca Vetrnica se je arhitekt ukvarjal z vprašanjem prvinskega prostora in nezavedne prostorske izkušnje, ki jo ob rojstvu prinesemo na svet iz maternice. Iz tega razmišljanja je nastal eden najbolj nenavadno in zanimivo oblikovanih vrtcev v našem prostoru. Arhitekt si ga je zamislil kot sklop treh organskih, v »vetrnico« oblikovanih paviljonov z igralnicami, ki so med seboj povezane z vzdolžnim krilom upravnih in servisnih prostorov. »Vetrnice« so zasnovane kot armiranobetonske lupine z otroškimi igralnicami, ki lebdijo nad zelenjem. Igralnice niso pravokotne oblike - pri oblikovanju prostorov vrtca je upošteval psihologijo in fiziologijo otrok, dejstvo, da prostor zaznavamo z vsemi čutili, otroško merilo in potrebo po občutku zavetja. Pri načrtovanju tega vrtca je prvič uporabil sanitarnotehnične izkušnje, pridobljene pri projektiranju bolnišnic - ločevanje nečistih in čistih con, poti staršev so ločene od poti otrok in vzgojiteljic. Povezanost vrtca z naravo je dosegel s podaljšanjem notranjega prostora igralnice na teraso. Celotna fasadna opna proti terasi je zastekljena in se nanjo odpira z drsnimi okni. Okna segajo do tal, kar vsem otrokom (tudi najmlajšim, ki se še plazijo) omogoča pogled iz prostora. 32 TLORIS PRITLIČJA arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Ledina 06 Vrtec Ledina / nekdanji VVZ Ane Ziherl Nagrada Prešernovega sklada za vrtce, 1977 Naslov: Čufarjeva 14, Ljubljana Naročnik: Sklad ljubljanskih občin pri TIS za gradnjo OŠ, VVZ Avtorji: Milan Štrukelj, Hugo Porenta, Alenka Velkavrh, Zala Dobnik Projektivno podjetje: Biro za lesno industrijo Atelje '71 Leto projekta / izvedbe: 1973 / 1976 Avtorji prenove igrišča: Studio Akka (Ana Kučan, Luka Javornik, Gaja Trbižan, Mojca Kumer) Avtorja fotografij: Vladimir Furlan, Blaž Jamšek Zunanja podoba vrtca je ohranjena. Prostor igralnic je osiromašen zaradi menjave steklenih sten z drsnimi vrati, ki so vizualno povezovale igralnice in terase, z zasteklitvijo v pvc okvirjih in pvc parapetnimi polnili. Vsi prvotni lamelni stropi so bili zamenjani z rastriranimi mavčno kartonskimi stropi. Uporaba živih barv na stopnišču (rdeča tla) in na ostalih komunikacijah spodbuja hitenje. Leta 2011 je bilo prenovljeno igrišče na strehi podzemnega zaklonišča. Poleg peskovnika in standardnih igral igrišče spodbuja ustvarjalne igre. Vrtec Ledina je urbani vrtec in s šestindvajsetimi oddelki eden največjih slovenskih vrtcev. S premišljenim oblikovanjem stavbnih volumnov je arhitektom uspelo ustvariti stavbo, ki je spretno umeščena v obstoječe grajeno tkivo Resljeve in Čufarjeve ulice. Stavba vrtca je zasnovana v štirih nadstropjih (klet, pritličje, dve nadstropji) in skupaj s 4-nadstropnim poslovnim objektom tvori vogal stavbnega niza. Vrtec je funkcionalno samostojen objekt, sestavljen iz dveh delov. Vsak del ima dva vhoda, stopnišče in izhod na igrišče ter po šest igralnic. Fasadni ovoj z ulične strani deluje zaprto, na dvoriščni strani pa se igralnice terasasto spuščajo in odpirajo proti zelenemu igrišču. Tudi igralnice in večnamenski prostor v kleti so vizualno povezani z igriščem. Vse igralnice so po vertikali zamaknjene zaradi boljšega osončenja in orientacije proti J in V. Vse igralnice bile zasnovane tako, da so se z drsnimi vrati odpirale na terase. S tlorisnim zamikom se ob osrednjem delu igralnice oblikuje manjši kotiček. Oblikovanje je narekovala želja po prostorih brez hodnikov, dobro osvetljenih z naravno svetlobo. Nadsvetloba nad vgradnimi omarami omogoča naravno osvetlitev globoko v notranjost objekta in hkrati vizualno povezuje notranje prostore. Večnamenski prostor v kleti je umeščen tako, da ga vrtec lahko oddaja tudi zunanjim uporabnikom. > (D O -P U > fG > -H -P M (D CO O u -p (D Ph arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 33 Pregled in retrospektiva Vrtec Pod gradom, enota Stara Ljubljana Naslov: Ulica na Grad 2a, Ljubljana Naročnik: Sklad ljubljanskih občin pri TIS za gradnjo OŠ, VVZ Avtorja: Milan Štrukelj, Alenka Velkavrh Projektivno podjetje: Biro za lesno industrijo Atelje '71 Leto projekta / izvedbe: 1972 / 1974 Avtorja fotografij: Vladimir Furlan, Blaž Jamšek 07 Podoba objekta se je z vzdrževalnimi deli skozi desetletja precej spremenila. Nepremišlj'ena uporaba močnih barv na fasadi objekta in na igrišču z željo po»otroški slikovitosti« je ustvarila nemiren prostor, ki odvrača pozornost otrok od naravne slikovitosti, ki obdaja vrtec na pobočju Grajskega hriba. Vrtec Stara Ljubljana je umeščen na rob starega mestnega jedra v zeleno okolje Grajskega hriba. Arhitekta sta sledila kulturnovarstvenim smernicam in oblikovala objekt z osmimi igralnicami, torej sorazmerno velik, ki pa ohranja merilo okoliškega stavbnega tika in se volumensko staplja z njim. Dostop je urejen z dvorišča na južni strani objekta. Igralnice v nadstropju imajo vhod z zunanjega odprtega hodnika/ganka vzdolž vzhodne stranice objekta. Dvoetažni objekt s pritličjem in z nadstropjem/mansardo prekriva dvokapna streha, ki na vzhodni strani prehaja v terase pred igralnicami, ki se odpirajo z veliko stekleno steno. Arhitekta sta namenila posebno pozornost osvetlitvi prostorov z naravno svetlobo. Pas strešnih oken po celotni dolžini igralnic v nadstropju je omogočil raznoliko osvetlitev. Nadsvetlobe med igralnicami in garderobami omogočajo boljšo osvetljenost prostorov v globini objekta. Z uporabljenimi materiali (podstavek, zunanje stopnišče in zunanji hodnik/ gank iz vidnega betona, kontaktna fasada, opečna strešna kritina, opečno tlakovanje teras) sta arhitekta ustvarila izrazno bogato in skladno podobo objekta, ki ne izstopa iz mestnega tkiva. Terase so tlakovane z opečnimi tlakovci, ki se ob pogledu z Grajskega griča zlijejo z opečno strešno kritino. 34 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Ciciban, enota Ajda Vrtec Ciciban, Enota Ajda / nekdanji VVZ SOSESKA BS7 Naslov: Ulica prvoborcev 16, Ljubljana Naročnik: Sklad ljubljanskih občin pri TIS za gradnjo OŠ, VVZ Avtorji: Milan Štrukelj, Hugo Porenta, Alenka Velkavrh Projektivno podjetje: Biro za lesno industrijo Atelje '71 Leto projekta / izvedbe: 1972 / 1974 Avtorja fotografij: Vladimir Furlan, Blaž Jamšek 08 Pri vzdrževanju objekta je bila spremenjena njegova barvna podoba: barvanje vidnega betona v različne žive barve, spremenjena barva strešne kritine. Ograje s koriti za zelenje na terasah so nadomestili s kovinskimi ograjami. Povišali in spremenili so ograjo, ki zamejuje območje vrtca. Nizko leseno ograjo ob vhodu z vrati, ki so jih lahko otroci sami odprli, so iz varnostnih razlogov nadomestili z visoko ograjo. Vrtec je bil s sredstvi samoprispevka zgrajen kot del infrastrukture soseske Ruski car v Ljubljani. Dva med seboj pravokotna objekta sta zgrajena na dobro osončenem ravnem zemljišču. Orientirana sta proti jugu in vzhodu in oklepata igrišče vrtca. Pritlični objekt s štirimi oddelki za prvo starostno obdobje je s hodnikom v kleti povezan z drugim objektom, v katerem je v pritličju in nadstropju devet oddelkov drugega starostnega obdobja. Z zamikom etaže nadstropja je vrtec pridobil veliko pokrito vhodno ploščad ter boljšo osončenost igralnic. Ta vhodni prostor ob deževnem vremenu postane pokrito igrišče. Vhodi v objekt so z zunanjega hodnika, ki je arhitektom omogočil organizacijo notranjega prostora brez hodnikov. Značilno arhitekturno podobo vrtca ustvarjata nesimetrični dvokapni strehi s frčadami, ki poudarjajo vhode. Vse igralnice se z velikimi steklenimi površinami odpirajo na delno pokrito teraso. Arhitekti so namenili posebno pozornost osvetlitvi prostorov z naravno svetlobo. Nadsvetlobe povezujejo notranji prostor z zunanjim ter omogočajo boljšo osvetljenost prostorov v globini objekta. Igralnice so oblikovane tako, da je v njih manjši igralni kotiček. S premišljeno uporabo vidnega betona in lesa na fasadi, vlakno cementih plošč na strehi, s preprostimi domišljenimi detajli so arhitekti ustvarili izrazno bogato in skladno podobo objektov. arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 35 Pregled in retrospektiva Vrtec Vrhovci, enota Rožnik 09 Naslov: Cesta na Brdo 30, Ljubljana Naročnik: Občina Vič / zgrajen s samoprispevkom Avtorica: Rotija Badjura Projektivno podjetje: Urbanistični zavod Projektivni atelje (UZPA) Leto projekta / izvedbe: 1973 / 1974 Avtorja fotografij: Rotija Badjura, Blaž Jamšek Pri prenovi je stavba navzven ohranila osnovne arhitekturne značilnosti, spremenila se je njena barvna podoba. Z nadomeščanjem prvotnih materialov v notranjosti se je spremenila tudi jasnost zasnove. V načrtovanju vrtca Rožnik arhitektka nadaljuje zasnovo vrtcev po zdravstvenih načelih, ki omogočajo otrokom neposreden dostop do igralnice skozi čim manj vrat in gneče. Tako je možnost okužb manjša, okolje pa bolj prijetno in domače. Vrtec je zasnovan kot dolga lamela, v kateri je nanizanih osem igralnic. Po dve igralnici na en vhod sta dostopni preko garderobe, ki ji sledijo skupne sanitarije. Igralnice se z velikimi okni odpirajo na terase, dodatno so osvetljene tudi preko nadsvetlobe z dolgega notranjega hodnika z okni na stiku strešin. Z nadsvetlobo med prostori je arhitektka ustvarila učinek prehajanja prostora. Preprost stavbni volumen je nadgrajen z nizom poudarjenih razširjenih vhodov. Zasnovani so večnamensko kot kombinacija vhoda in zunanje igralnice. Levo in desno od vhoda se po dve igralnici odpirata na leseno teraso s peskovnikom. Arhitektka je v objektih vrtcev, ki jih je načrtovala, posebno pozornost in inovativen pristop posvetila otrokovemu bivalnemu in igralnemu zunanjemu okolju. Značilnost vrtca Rožnik je pot v vrtec skozi veliko betonsko cev, vgrajeno v zeleno vzpetino. Hribček ščiti prostor igrišča pred hrupom in pogledi z ulice, s cevjo pa otroku ustvari varno okolje v njegovem merilu. 36 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Miškolin, enota Novo Polje Naslov: Novo Polje c. VI/1, Ljubljana Naročnik: Sklad ljubljanskih občin pri TIS za gradnjo OŠ, VVZ / zgrajen s samoprispevkom Avtorja: Jože Dobrin, Alenka Škofič Projektivno podjetje: Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije (IZTR) Leto projekta / izvedbe: 1977-78 / 1979 Avtorji fotografij: Janez Kališnik, Jože Dobrin, Miha Dobrin 10 Vrtec je bil pravkar prenovljen in je primer dobrega sodelovanja med arhitektom in naročnikom. Tudi z energetsko sanacijo je ohranil prvotno podobo. Potrebne spremembe je s premislekom o celoti zasnoval avtor sam. Vrtec Novo Poje je postavljen v zeleno okolje gozdička na robu stanovanjskega naselja. Arhitekta sta ga zasnovala iz dveh paviljonskih objektov, ki sta povezana s steklenim hodnikom. Prehajanje med obema deloma spominja na hojo po zunanjem prostoru. Ena lamela je namenjena upravno-gospodarskim prostorom s kuhinjo, v drugo, ki je pomaknjena proti igrišču, pa je umeščenih pet igralnic. Dostop do igralnic, ki vodi ob igrišču oz. preko njega, je ločen od upravnega dela stavbe. Vhod je umeščen med igralnice tako, da jih razdeli na dva dela. Vsak del ima svoje sanitarije in garderobe. Igralnice so dodatno osvetljene z okni s strehe. Oba volumna sta enostavno oblikovana in imata ravno streho. Prostori igralnic se odpirajo na obe igrišči s prosojno opno v značilni kombinaciji oken in lesenih polnil v opečno rdeči barvi. Vrtcu da poseben značaj stekleni hodnik, ki povezuje obe lameli. Objekt z enostavno in jasno zasnovo, inovativnim pristopom do programskih zahtev, smiselno ume-ščenostjo v prostor in lepimi arhitekturnimi detajli ustreza vsem pogojem kvalitetne stavbe vrtca. > Q) O P P > (3 > ■H P ^ Q) ^ O P P Q) vj u TLORIS PRITLIČJA arhitektov bilten • architect's bulletin • 37 205 • 206 Pregled in retrospektiva Vrtec Otona Župančiča, enota Mehurčki Objekt je tik pred prenovo. Z vzdrževalnimi deli so bili predvsem na fasadi izvedeni neprimerni posegi, tj. delno prekritje betonskih fasadnih elementov s kontaktno fasado ter zamenjava zasteklitev v lesenih okvirjih s pvc izvedbo v beli barvi. Arhitekturno osiromašenje objekta se toliko bolj vidi, ker je del fasade še originalen. 11 Naslov: Prešernova 10, Maribor Naročnik: Občina Maribor / zgrajen s samoprispevkom Avtor: Drago Klemenčič Projektivno podjetje: Komuna projekt, Maribor Leto projekta / izvedbe: 1980 / 1982 Avtorja fotografij: Drago Klemenčič, Blaž Jamšek Pritlični objekt vrtca s sedmimi oddelki je umeščen med višjo pozidavo stanovanjske soseske na V strani in pozidavo enodružinskih hiš na Z. Objekt se s členitvijo volumna na posamezne igralnice in z višinskim gabaritom navezuje na pozidavo enodružinskih hiš. Vhodni del objekta z ravno streho je nižji, bolj zaprt, s poudarjenima vhodoma. Volumni igralnic z enokapnimi strešinami se prostorsko odpirajo proti igrišču. S preprosto oblikovanimi montažnimi fasadnimi elementi iz vidnega betona v kombinaciji z lesenim stavbnim pohištvom je arhitekt zasnoval usklajeno in izrazno bogato zunanjo podobo objekta. Veliko pozornost je namenil osvetlitvi objekta po celotni globini. To je dosegel s strešnimi kupolami in »svetlobnimi režami« na stikih strešin, ki prostor osvetljujejo iz različnih smeri. Igralnice se z zasteklitvijo po celotni širini odpirajo proti J in V. Arhitekt je s premišljeno zasnovo prereza in tlorisa ustvaril volumsko razgiban in raznolik notranji prostor, ki ga dodatno poudarja lesena stropna obloga v temnosivi barvi. Ta prostorski poudarek se nevsiljivo prepleta nad prostori igralnic in hodnika skozi celoten vrtec. Fasadni elementi iz vidnega betona so likovno bogati s preprosto delitvijo in reliefnim poudarkom v višini otroka. Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Otona Župančiča, enota Oblakova 12 Naslov: Oblakova 5, Maribor Naročnik: Občina Maribor / zgrajen s samoprispevkom Avtor: Jovan Miloševic Sodelavec: F. Murovec Projektivno podjetje: Stavbar Maribor Leto projekta / izvedbe: 1977 / 1980 Avtor fotografij: Blaž Jamšek Vrtec ima še razmeroma ohranjeno podobo, ko si jo je zamislil arhitekt. V sklopu vzdrževalnih del so bile zamenjane zasteklitve v lesenih okvirih s pvc izvedbo, senčenje teras pa je bilo urejeno s premičnimi tendami. Vrtec Oblakova je bil zasnovan kot del stanovanjskega kompleksa mariborske Nove vasi. S svojim volumnom zaključuje južno stranico kareja. Čeprav je konstrukcijsko povezan s stanovanjskim blokom in tudi oblikovno njegov sestavni del, predstavlja vrtec jasno ločen volumen. Sedemnajst oddelkov vrtca je terasasto umeščenih v pritličju in dveh nadstropjih, v klet so umeščeni gospodarski postori. Objekt se s fasadnim ovojem zapira proti ulici in s terasami odpira proti igrišču. Za igralnicami in garderobami je v pritličju umeščena uprava, v nadstropju pa se zunanji hodniki za dostop do posameznih sklopov igralnic odpirajo proti osrednjemu delu kareja. Arhitektov smisel za oblikovanje za otroke se kaže predvsem v igralnicah, ki jih je zasnoval z igralnimi kotički. Po dve igralnici se z velikima okroglima zasteklitvama vizualno povezujeta med seboj. Vse igralnice se odpirajo na terase. Lesene ograje imajo pravokotne odprtine na nižji višini, ki tudi otrokom omogočajo pogled v okolico. Igralnice so z vgradnimi omarami in nadsvetlobo ločene od garderobnega prostora. Zunanji dostopi v posamezne sklope igralnic omogočajo ureditev notranjega prostora brez hodnikov - garderobe so lahko del igralnega prostora. V zadnjem nadstropju je na terasi/strehi urejena igralnica na prostem. TLORIS PRITLIČJA arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 39 Pregled in retrospektiva Viški vrtci, enota Jamova 13 Viški vrtci, Enota Jamova / nekdanji VVZ Milana Česnika Naslov: Jamova 23, Ljubljana Naročnik: Skupnost samoprispevek II Ljubljana Avtorja: Jože Dobrin, Alenka Škofič Projektivno podjetje: Biro 71, podjetje za projektiranje, p. o. Leto projekta / izvedbe: 1980 / 1981 Avtorji fotografij: Janez Kališnik, Jože Dobrin, Bor Dobrin Stavba je ohranila dokaj neokrnjeno zunanjo podobo. Izvedeni so bili posegi v kletnem delu, ki pa izvorne celostne podobne niso spremenili. Ustrezna je bila menjava senčil na južni strani stavbe. Vrtec Jamova, nekdanji vrtec Ivana Česnika, je umeščen v pretežno stanovanjsko okolje ob Jamovi cesti. Zasnovan je kot enostavna lamela v treh nadstropjih. Arhitekta sta objekt postavila na severni rob parcele in tako ohranila kar največji del zemljišča za zunanjo igro otrok. Nad upravno-gospodarskim delom v (pol)kleti sta dve nadstropji z enajstimi igralnicami. Dostop do upravnega dela je po klančini ob Jamovi cesti. Vhoda za otroke skupaj s stopniščema sta na skrajnih delih lamele, na obeh krajših stranicah. To omogoča enostaven in hiter dostop otrok do igralnic. Vse igralnice so z velikimi okenskimi odprtinami obrnjene proti jugu. Samo dve imata teraso. Na sever so umeščeni servisni prostori, sanitarije in garderobe. Pred igralnicami sta arhitekta oblikovala razširjene prostore za igro - ti se z inovativno razporeditvijo oken, ki dajejo igrivost tako notranjemu kot zunanjemu prostoru, obračajo na ulično stran. Gosta zasaditev dreves na J senči objekt med poletno pripeko. Volumen z blago dvokapno streho je tudi za današnje razmere sodobno oblikovan. Vhodna dela na obeh krajših stranicah predstavljata trdnejši del stavbe, ki je obdelan s fasadno opeko. Stavba na J komunicira s prostorom igrišča, na severu z ulico. Na ulični strani je bolj prosojna fasadna opna iz oken dopolnjena z vidno strukturo fasadnih zidakov. ^ r Jlll n, vjUi i i r- 1 i r- b --i ...................... ilii 1 j i i i i p lil TLORIS PRITLIČJA 40 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Jarše, enota Rožle 14 Naslov: Rožičeva 10, Ljubljana Naročnik: Vrtec Jarše, MOL - Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Avtorja: Boris Briški, Nena Gabrovec (projekt opreme) Sodelavki: Karolina Knavs, dr. Živa Deu Projektivno podjetje: Arhe, d. o. o., Ljubljana Leto projekta / izvedbe: 1996 / 1997 Avtor fotografij: Bogdan Zupan Vrtec Rožle, zgrajen leta 1997, stoji na mestu nekdanjega objekta, ki je bil za potrebe vzgoje in varovanje predšolskih otrok predelan iz začasnega objekta za sezonske delavce. Prostorsko, programsko in statično je bil prvotni objekt neprimeren za delovanje vrtca. Novi objekt je ohranil tlorisne gabarite prvotnega z dvema krakoma. V enem delu je uprava, v drugem pa igralnice za tri skupine otrok, dve za drugo in ena za prvo starostno obdobje. Paviljonski objekt, ki ga oklepajo večstanovanjski objekti, je pritličen. Vse igralnice so obrnjene proti jugu. Domišljeno zasnovan prerez objekta omogoča naravno osvetlitev prostorov v globini objekta, enostavno naravno prezračevanje ter izvedbo galerije nad delom igralnice. Vrtec ima obešeno leseno fasado, ki v sedemnajstih letih od izvedbe ni potrebovala nobenega vzdrževanja. Dvorišč in igrišče vrtca je hkrati dvorišče stanovanjskega naselja. Bližnje večetažne stanovanjske stavbe »varujejo« vrtec, ta pa soustvarja živahnost, družabnost in barvitost bivalnega okolja soseske. > (D O -P U > T) (D i—I tJi (D U cu arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 41 Pregled in retrospektiva Vrtec Šentvid, enota Mravljinček Naslov: Martinova pot 16, Ljubljana Naročnik: Vrtec Šentvid, MOL - Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Avtorja: Boris Briški, Sabina Les Zohil Sodelavci: Anton Berce, Jakob Lovšin, Marcel Turk, Peter Žargi Projektivno podjetje: Arhe, d. o. o., Ljubljana Leto projekta / izvedbe: 2002-03 / 2004 Avtor fotografij: Boris Briški Stavba vrtca Mravljinček, izvedena leta 2004, skupaj s prvotnimi objekti vrtca objema skupno otroško igrišče in dvorišče. Želja po ohranitvi prostornega, z drevjem poraslega dvorišča je narekovala oblikovanje vzdolžnega objekta s štirimi igralnicami in športno sobo/telovadnico. Igralnice so obrnjene proti V, povezuje pa jih dobro osvetljen in razgiban hodnik, ki se navezuje na starejši del vrtca, pogledi z njega se odpirajo na dvorišče. Igralnice imajo predprostor z omaricami in s toaletami. Domišljena zasnova prereza objekta omogoča izvedbo galerije nad delom igralnice. Odprtine v stenah igralnic omogočajo otrokom kukanje iz igralnic na hodnik in dvorišče ter s hodnika v igralnice. Športna soba/telovadnica se navezuje na skupne garderobe ob vhodu v vrtec in se hkrati odpira proti dvorišču vrtca, saj je namenjena vseh otrokom vrtca. Preprosto zasnovan linearen volumen objekta ima fasadni plašč, ki ga sestavljajo osnovni arhitekturni elementi (slopi, stebri, preklade, stene), fasadne obloge ga strukturirajo in obarvajo. Horizontala, ki povezuje volumen telovadnice in volumen igralnic, navidezno niža objekt in ga približa merilu otroka. 15 0 I 5m TLORIS PRITLIČJA O 42 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Najdihojca, enota Biba - LEK 16 Naslov: Ulica Alme Sodnik, Ljubljana Naročnik: Lek, d. d. Avtorji: Boris Briški, Sabina Les Zohil, Christian Volpi, Lidija Frankovič (projekt opreme) Sodelavci: Anton Berce, Jakob Lovšin, Vlado Menard Projektivno podjetje: Arhe, d. o. o., Ljubljana Leto projekta / izvedbe: 2007 / 2008 Avtor fotografij: Dan Briški Vrtec Najdihojca, enota Biba, je umeščen v območje industrijske cone, ob tovarniški kompleks družbe Lek. Ta je l. 2007 ob obstoječem vrtcu, urejenem v medvojni stanovanjski vili, zgradila novega, da bi se omogočilo boljše pogoje varstva in dela. Novi pritlični objekt ima štiri igralnice, športno in likovno sobo ter razdelilno kuhinjo. Vse igralnice se z velikimi okni odpirajo na vzhod ter imajo neposreden dostop na igrišče. Vsaka igralnica ima ločene sanitarije, kotičke ... Objekt ima premišljen prerez, ki omogoča v delu igralnica ureditev 2-višinskega prostora/galerije. Prvotno načrtovan fasadni plašč iz naravnega lesa so med gradnjo zamenjale lamele iz kompaktnih plošč, členjene z letvami iz masivnega macesna. Objekt se proti dvorišču »odpira« z velikimi okenskimi površinami, s cestne strani pa je njegova podoba bolj zaprta - zastekljen povezovalni hodnik ob igralnicah zaslanjajo lesene vertikalne letve v linearnem zaporedju, ki zakrivajo poglede v notranjost, iz notranjosti pa omogočajo pogled na ulico. LORIS PRITLIČJA O > 0) u -p p > T3 0) i—I tn 0) U ÇU arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 43 Pregled in retrospektiva OŠ Borisa Kidriča, enota vrtec Kidričevo s šolsko jedilnico 17 Naslov: Kajuhova 10, Kidričevo Naročnik: Občina Kidričevo Avtorici: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje Sodelavec: Žiga Mišjak / grafično oblikovanje Projektivno podjetje: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje Leto projekta / izvedbe: 2006 / 2008 Avtor fotografij: Miran Kambič Zasnova vrtca povzema značilnosti modernističnega naselja Kidričevo (grajene lamele in vmesne odprte zelene površine) ter ohranja prostorske kvalitete prepletanja zelenega in grajenega. Takšna oblika stavbe ustvarja vrsto različnih javnih, poljavnih in internih prostorov. Stavbo vrtca sestavljajo trije pritlični sklopi z vmesnimi funkcionalno deljenimi atriji. Dve različno oblikovani krili, ločeni po starostnih obdobjih, sta povezani s tran-sparentnim večnamenskim skupnim prostorom. Tretje krilo, sestavljeno iz uprave, kuhinje in šolske jedilnice, se geometrijsko in funkcionalno navezuje na šolo. Na prvi pogled introvertirani volumen se razpre proti notranjim atrijem. Fasadni ovoj sestavljajo kompozitne in osb plošče obešene fasade ter steklene površine. Antracitno siva in bela barva se izmenjujeta z barvo lesa. Velike steklene površine se odpirajo na terase pred igralnicami, linijska okna v višini otrok na hodnikih pa usmerjajo poglede v zelene atrije med lamelami. Notranjost objekta preseneti s svetlimi prostori, različnimi višinskimi učinki ter medsebojno povezanostjo. Igralnice se preko širokih dvokrilnih vrat, otroških toboganov in stenskih kupol povezujejo s svetlim hodnikom, ki prevzame funkcijo razširjenih igralnih površin. Zložljiva predelna stena med telovadnim prostorom in osrednjo garderobo omogoča povezavo v manjšo prireditveno dvorano. > (D O -P ¡H > T3 (D i—I tg (D U PU TLORIS PRITLIČJA 44 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Zvezdica, Rakovnik 18 Naslov vrtca: Rakovniška 5, Ljubljana Naročnik: zasebni Avtorji: Katja Florjanc, Ajda Vogelnik Saje, Andraž Seifert Ilustracije: Alenka Vogelnik akad. slik. Leto projekta / izvedbe: 2008 / 2009 Avtor fotografij: Miran Kambič Zvezdica je zasebni mestni vrtec, postavljen na rob izrazito zelenega okolja ob vznožju Golovca. Zemljišče zaznamuje strmo pobočje hriba, kar je narekovalo oblikovanje pol vkopanega objekta, ki se v nadstropju poveže z razgibanim zelenim igriščem. Na napol vkopano pritličje, ki je umeščeno za nevtralen betonski zid, je položena bolj barvita horizontalna lamela nadstropja, kamor so umeščeni štirje oddelki vrtca. V pritličju so servisni prostori, vhodna avla in večnamenska dvorana - dopoldne je športna telovadnica vrtca, popoldne plesni studio, včasih tudi prireditveni prostor. Ker dvorana ni namenjena izključno otrokom in združuje različne programe, je vhodna avla oblikovana v kombinaciji nevtralnih naravnih materialov - vidnega betona in lesenih oblog. Rumene stopnice obiskovalce iz vhodne avle vabijo navzgor v pisan otroški svet. Igralnice so prostorne in svetle. Raznoliki, igrivi ambienti imajo velike okenske odprtine, skozi katere se odpirajo pogledi v okolico. Različne barve in ilustracije označujejo igralnice posameznih skupin. Zaradi specifične lokacije na pobočju hriba je iz nadstropja mogoč neposreden izhod na zeleno igrišče, poraslo z jablanami in s hruškami. Igrišče je nivojsko razgibano; tobogan je umeščen na hrib, tu so še ploščad s peskovniki, tribune na prostem, krožna pot/cesta idr. > (D Ü -P M > T3 (D i—I tg (D M Oa arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 45 Pregled in retrospektiva Vrtec Ravne, enota Ajda 19 Naslov: Javornik 56, Ravne na Koroškem Naročnik: Občina Ravne na Koroškem Avtor: Jure Kotnik Sodelavci: Andrej Kotnik, Tina Marn, Tjaša Mavric Projektivno podjetje: Arhitektura Jure Kotnik Leto projekta / izvedbe: 2011 / 2011 Avtor fotografij: Miran Kambič Z uporabo modularnih zabojnikov so v vrtcu Ajda na Ravnah hitro rešili veliko prostorsko stisko. Novi del vrtca s tremi enotami sestavlja 16 po višini prirejenih/povišanih zabojnikov. Razporejeni so tako, da med sklopi igralnic tvorijo prostor za garderobe in dve terasi. Posebno zlaganje modulov je omogočilo nižjo ceno na kvadratni meter uporabne površine vrtca in s tem večje igralnice (77 m2) in pokrite terase (80 m2), kot so predpisane minimalne površine zanje. Igralnice so svetle, saj so deli vrtca v celoti zastekljeni, pogledi pa se odpirajo proti igrišču in naravi. Pokriti leseni terasi omogočata varno igro skozi vse leto, neodvisno od vremenskih pogojev. Inovativna didaktična magnetna fasada (prva te vrste) je glavna posebnost. Sestavljajo jo fasadne plošče antracitno sive barve ter lahki, gibljivi magneti pisanih barv, ki jih otroci sami zlagajo v različne pomenske ali imaginarne oblike ter na ta način skozi igro spoznavajo barve, oblike, razmerja med njimi ipd. Ob tem si krepijo ustvarjalnost, um in čustveno inteligenco, motorične sposobnosti ter koordinacijo oči in rok. Vzgojiteljem didaktična fasada omogoča, da z uporabo magnetov ponazorijo dejavnosti v vrtcu, letne čase ipd. Objekt je tako lahko vsak dan drugačen in zato vedno znova zanimiv, k čemur prispevajo tako otroci kot zaposleni v vrtcu. Z inovativno preobrazbo in nadgradnjo modularnih zabojnikov je arhitektu uspelo ustvariti kakovostne, z nekaterih vidikov celo nadpovprečne prostore za igro otrok in delo zaposlenih v vrtcu. > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) 46 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Storžek, Preddvor Naslov vrtca: Šolska 7, Preddvor Naročnik: Občina Preddvor, Jelovica Hiše Avtor: Renato Repše Projektivno podjetje: Atelje REPŠE, Renato Repše s. p. Leto projekta / izvedbe: 2011 / 2012 Avtorji fotografij: Jelovica d. d., Renato Repše 20 Vrtec Storžek je energetsko visoko učinkovita zgradba, z masivno leseno konstrukcijo v pasivnem standardu. Osrednji del stavbe je 2-etažen, na vsako stan ga dopolnita pritlična kraka s skupaj sedmimi igralnicami. Zasnova omogoča, da se lahko vrtec poveča še za dva oddelka. V osrednjem delu so športna igralnica in večnamenski prostori, v nadstropju upravni in gospodarski prostori. Vrtec ima masivno leseno konstrukcijo - križno lepljene stropne plošče, konstrukcijski sistem zunanjih sten Jelovica s povečano izolativnostjo. Fasadni plašč je iz macesnovih fasadnih oblog. Vračanje toplote v sistemu prezračevanja je urejeno s centralno rekuperaci-jo. Celoten strojni del je v podstrešnem delu vrtca. Na strehah dveh pritličnih krakov vrtca je postavljena sončna elektrarna. Pred vrtcem je igrišče z zunanjimi igrali, ozelenjeno in senčeno z drevesi. Tri igralnice imajo pokrite terase in izhode na vrt. Vrtec iz lesa in naravnih materialov omogoča otrokom prijetno in zdravo bivanje, hkrati pa ustreza zahtevam energetske učinkovitosti. > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) Pregled in retrospektiva Vrtec Jarše, enota Kekec 21 Naslov : Hermana Potočnika 13, Ljubljana Naročnik: Mestna občina Ljubljana Avtor: Jure Kotnik Sodelavci: Andrej Kotnik Projektivno podjetje: Arhitektura Jure Kotnik Leto projekta / izvedbe: 2009 / 2010 Avtor fotografij: Miran Kambič Obstoječemu montažnemu objektu vrtca Kekec iz 1980-ih sta bili prizidani dve igralnici. Novi objekt z igralnicama je prav tako montažna gradnja z leseno skeletno konstrukcijo. Fasadni ovoj je delno ometan, delno pa ga sestavljajo lesene vrtljive lamele. Te so z ene strani pobarvane v spektru pisanih barv, z druge strani pa je naraven les. Otroci med igro spoznavajo barve in les kot naraven material, hkrati pa imajo redko priložnost, da lahko sami spreminjajo zunanjo podobo svojega vrtca, torej so z njim v neposrednem stiku. Preprosta, a inovativna zasnova fasadnega ovoja kot oblikovnega, funkcionalnega, didaktičnega in igralnega elementa daje nekdanjemu uniformnemu objektu značilno prepoznavno podobo. Igralnici sta kompaktni in pravilne oblike, a zasnova notranje opreme omogoča različne postavitve, ustvarjanje kotičkov in prostorov za individualno igro. Med igralnicama so sanitarije, ki so delno zastekljene in omogočajo boljšo preglednost ter navidezno večajo prostor. Igralnici sta naravno osvetljeni s treh strani - z obodnih sten in s strehe. Vrtljiva senčila na fasadi omogočajo vedno nove poglede v zunanji prostor ter raznolike svetlobne in prostorske razmere v notranjem prostoru. Garderoba, umeščena v vmesni prostor med igralnicama, ima nizke omare s predali na izvlek, ki so v racionalno odmerjenem prostoru po potrebi tudi klopi za preobuvanje. > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) 48 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Miškolin, enota Zajčja dobrava 2 22 Naslov: Zadobrovška 12, Ljubljana Polje Naročnik : MOL / Javni stanovanjski sklad MOL Avtorji: Matija Bevk, Vasa J. Perovic, Davorin Počivašek, Jure Kozin, Josef Kalčik Projektivno podjetje: Bevk Perovic arhitekti d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2012 Avtor fotografij: Miran Kambič 2-oddelčni vrtec je umeščen v zeleni pas na robu stanovanjske soseske, zgrajene leta 2012. V sosesko je bil umeščen naknadno. Intenzivna pozidava okolice je narekovala zasnovo zaprtega introvertiranega atrijskega modela stavbe z osvetlitvijo od zgoraj. Tlorisno je vrtec zasnovan v obliki glavnika z dvema ozelenjenima atrijema - odprtima lesenima sobama, ki sta podaljška igralnic. Zeleni in grajeni sistem sta neposredno povezana z veliko stekleno steno - ob vstopu v vrtec se preko hodnika odpira pogled v zelenje za njim. Fasada vrtca je izvedena v vidnem betonu, z leseno obdelavo atrijev in s svetlobniki na strehi, ki v mraku postanejo svetlobna telesa - znaki vrtca. Programsko je objekt v vzdolžni smeri razdeljen v tri pasove, ki hkrati pomenijo tudi »filtre« prehodnosti in dostopnosti - od vhodne avle, ki je javna, do igralnic in atrijev, ki niso javno dostopni. Prvi javni pas so vhod, ki je hkrati avla vrtca, hodnik in večnamenski prostor, razvit po celi dolžini objekta. Pas je osvetljen preko strešnih svetlobnikov ter zastekljenih vstopnih stranic, ki omogočajo, da se notranji prostor vizualno nadaljuje v zunanjost. Sledi pas zenitalno osvetljenih servisnih prostorov (garderoba, previjalnica in sanitarije, skladišče, razdelilna kuhinja) in prostor za strokovne delavce. V tretjem pasu sta zaporedno nanizani igralnici, vsaka z lastnim lesenim atrijem. > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 49 Pregled in retrospektiva Vrtec Smlednik - novi Naslov: Valburga 26, Smlednik Naročnik : Občina Medvode Avtorica: Silvija Kajzer Sodelavca: Tadej Renar, Mojra V. Škerlj Statika: dr. Bruno Dujič Projektivno podjetje: LINEAR d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2012 Avtorica fotografij: Ana Ambrož Strle Valburga je homogeno naselje z vmesnimi zelenimi površinami. Struktura pozidave je nizka, členjena in adi-tivna. Vrtec se oblikovno prilagaja tradicionalni gradnji okolja. V bližini stoji dvorec Valburga. Nova stavba je umeščena ob dotrajani vrtec, ki je bil ob zaključku del predviden za rušenje. Stavba vrtca je pritličen objekt s šestimi igralnicami in se s pogledi odpira na okoliška polja. Nad vhodnim delom so v mansardi umeščeni prostori za osebje vrtca. Ostrešje je nesimetrična dvokapnica, ki nakazuje smer notranje komunikacije. Strehe so ekstenzivno ozelenjene, podaljški z večjimi nakloni so kriti s tradicionalnimi klanimi macesnovimi skodlami. Vrtec je nizkoenergetski leseni objekt, ogrevan na vodne sonde preko toplotne črpalke z rekuperacijo, ki jo ima tudi notranje segmentirano prezračevanje. Večina elementov stavbe je lesenih: konstrukcija objekta, izolacije, zaključni sloji, tlaki, notranja oprema, igralne galerije, stopnišča ... Izhodišča za gradnjo so sledila: namembnosti s prilagoditvijo merilu otroka, tradiciji, povezanosti z naravo, orientaciji in dostopnosti. Hiša je lahkotna in zračna gradnja, oblikovana tako, da daje otrokom občutek doma, sanj, topline objema, zaščite, velikosti in majhnosti obenem, ritma, bivanja v povezanosti z naravo. Pripomogla naj bi k razvoju osebnosti otrok v dojemanju sebe v danem prostoru, času in družbi. 23 50 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Mavrica, Trebnje 24 Naslov: Ražunova 8, Trebnje Naročnik : Občina Trebnje Avtorji: mag. Aleš Prinčič , Tomaž Jelovšek , Roberto Righi, Gorazd Mihelj Sodelavca: mag. Barbara Klopčič , dr. Ljudmila Koprivec Projektivno podjetje: Arhitekt ur ing., M&M Consulting Leto projekta / izvedbe: 2010-11 / 2011 Avtorja fotografij: Miran Kambič, Matevž Paternoster Arhitekti zasnovo objekta povezujejo s tesnim prepletanjem dojemanja barv in otroške igre. Barve želijo otroku približati neposredno z barvitimi volumni vrtca. Dolga nadstrešnica ločuje prostor ulice od prostora vrtca ter s svojo višino optično niža vhodni prostor in ga bliža merilu otroka. Trakti pritličnih igralnic se po principu glavnika zajedajo v vzdolžni trakt ob ulici. Na točkah, kjer se stikajo, se le-te razširijo v večnamenske dvorane/avle. Dve avli sta s steklenimi površinami neposredno povezani z zelenimi atriji - zunanjimi igrišči. Zadnja avla, v kateri je umeščena športna soba/telovadnica, pa se neposredno navezuje na zunanje igrišče na terasi. Velike steklene površine omogočajo kontinuirane poglede v zunanjost ter brišejo mejo med notranjim in zunanjim prostorom. Fasadni plašč oblikujejo modularni kovinski elementi, ki jih prav različne barve naredijo mehkejše in bolj igrive. Arhitektom je z uporabo barv in razgibanim oblikovanjem volumnov uspelo ustvariti objekt vrtca, ki je presegel uniformnost in postal razpoznavni element v kraju. > d) o -p p > T3 d) H tg d) U Oa arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 51 Pregled in retrospektiva Vrtec Ribnica 25 > (D O -P ¡H > T3 (D i—I tg (D U Oa Naslov: Majnikova 3, Ribnica Naročnik: Občina Ribnica Avtorji: Bojan Mrežar, Renato Rajnar, Peter Rijavec Projektivno podjetje: Arhi-tura d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2014 Avtor fotografij: Jorg Ceglar, arhiv arhitektov Vrtec Ribnica je rezultat zmage na javnem anonimnem natečaju, ki ga je leta 2009 razpisala Občina Ribnica v sodelovanju z ZAPS-om. Ima 20 oddelkov in obsega 4000 m2. Objekti vrtca so na ravno zemljišče umeščeni tako, da tvorijo obliko dveh črk U oz. dveh žepov ali zalivov, ki sta med seboj različno orientirana. Stavba je členjena na 4 krake igralnic in upravno-gospodarski objekt. Stavba vrtca je nizkoenergijska in lesena, gradnja pa je bila sofinancirana s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zasnova po posameznih krakih je omogočala gradnjo v več fazah. Modul vrtca tvorita po dve igralnici s pripadajočimi sanitarijami, garderobami in razgibanim hodnikom. Notranjost je osvetljena z naravno svetlobo, notranji prostori pa so oblikovani v barvite niše. Stropi so razgibani. Vrtec je na parcelo umeščen tako, da po dva in dva kraka igralnic objema ti dve zunanji igrišči - bolj zaprto za mlajše otroke in bolj odprto za otroke druge starostne stopnje (kmalu bodo odkorakali v širni svet). Arhitekti so izhajali iz načela, da je predpogoj za uspešen razvoj otroka varen, topel prostor, v katerem se v miru in sproščeno spozna s svetom in z družbo, pri čemer ga spremlja občutek topline in varnosti. UPRAVNO - GOSP. OBJEKT 52 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Otona Zupančiča -Slovenska Bistrica, enota Poljčane 26 Naslov: Dravinjska 28, Poljčane Naročnik: Občina Poljčane Avtorji: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič Projektivno podjetje: Modular arhitekti Leto projekta / izvedbe: 2012 / 2014 Avtor fotografij: Miran Kambič Vrtec je zasnovan iz štirih volumnov, preko katerih je položena lebdeča lomljena streha, ki mehko prelije motiv gričevnatega sveta proti ravnicam pod Bočem. Na vse strani previsna lesena strešna plošča ustvarja kontinuiran pokrit prostor, ki se povezuje z interierjem in briše meje med notranjimi in zunanjim prostori za igro. Arhitekti so vrtec zasnovali kot »malo mesto« z »ulicami in trgi«. Prostor med igralnicami ni prostor hodnika, temveč pot po ulici čez trg, tu pa se odpirajo pogledi v naravno, kjer se igrajo sence, kjer te preseneti dogajanje za vogalom. Lahkotna fasadna opna je zasnovana kot linija lesenih, izmenično postavljenih V-slopov. V interierju ustvarjajo neskončno zgubano razstavno steno za otroške izdelke. Igralnice so višinsko raznolike, z vmesnimi podprostori in podesti, medsebojnimi povezavami, kukalnimi nišami in posebnimi prostorskimi doživetji. Povezane so s »trgi in ulicami« kot tudi z zunanjimi nadkritimi terasami in igriščem. Sve-tlobniki v lomljeni strehi odpirajo prostor na vse strani. Igra, ki se odvija v celotnem objektu, se podaljša v zunanji prostor. > (D Ü -P M > T3 (D i—I tg (D M Oa arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 53 Pregled in retrospektiva Vrtec Šoštanj Naslov: Koroška 13, Šoštanj Naročnik: Občina Šoštanj Avtorji: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lašič Projektivno podjetja: Modular d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2014 Avtor fotografij: Miran Kambič > (D O -P M > T3 (D i—I tg (D U PU Novi vrtec Šoštanj je umeščen na mesto nekdanje šole ob spomeniško zaščiteno vilo Mayer s čudovitim gajem redkih dreves in ob mestno športno dvorano. Podolgovata 2-etažna stavba vrtca izkoristi reliefno raznolikost terena/višinsko stopnjo. Umestitev je omogočila ureditev 2-nivojskega igrišča v obstoječem parku vile Mayer - na zgornjem nivoju za starejše, na spodnjem za mlajše otroke. Razgibanost terena je vplivala tudi na oblikovanje notranjega prostora z medetažno zasnovo komunikacij. Pot z vhodne ploščadi se po vstopu v objekt razdeli na stopnišče za dostop do igralnic prve starostne skupine v pritličju in na klančino za dostop do igralnic druge starostne skupine v nadstropju, celoten vrtec pa je povezan v centralni avli. Centralno stopnišče je amfiteater za prireditve in oblazinjena igralna površina s toboganom. Oblikovanje objekta izhaja iz igralnice kot osnovne prostorske enote vrtca. V nadstropju sta po dve in dve igralnici povezani v »dvojčke«: znotraj s sanitarnim sklopom ter z enotno obdelavo vhodnih niš in stropov igralnic, zunaj pa dvojice tvorijo volumne, ki v podobi mesta ustvarjajo podobo »hišic« v merilu otroka. »Dvojčki« s konzolno pozicijo v nadstropju omogočajo naravno senčenje igralnic v pritličju in pokrivajo terase pred njimi. V cezurah med dvojicami igralnic v nadstropju so široke terase. Posebna pozornost je bila namenjena senčenju objekta - pred velike steklene površine igralnic v nadstropju so nameščena vrtljiva vertikalna senčila. Servisno-upravni del vrtca je umeščen ob glavni cesti z direktnim dostopom do servisnega dvorišča. Iz upravnega dela v nadstropju je dober pregled nad vhodno ploščadjo in igriščem. Ob gradnji vrtca so bili pridobljeni dodatni prostori za obstoječo športno dvorano. Umeščeni so v 2-nivojsko lamelo med vrtcem in dvorano. Zasnova stavbe je v prerezu in tlorisu urejena tako, da v vse prostore prihaja veliko svetlobe. Konstrukcijski sistem vrtca je kombinacija armiranobetonske, opečne in lesene gradnje. Izvedba volumnov igralnic v nadstropju z lesenimi križno lepljenimi masivnimi ploščami je omogočila uporabo steklenih površin z velikimi razponi. Objekt je nizkoenergetski - pri zasnovi je bil poudarek na varčevanju z energijo in zagotavljanju bivalnega udobja za otroke. Grafični motivi v vrtcu so abstraktne karikature in sodobna interpretacija dogodkov iz življenja družine Mayer, ki je zaznamovala razvoj Šoštanja. 27 54 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Polzela 28 Naslov: Dravinjska 28, Poljčane Naslov: Glavni trg 1, Polzela Naročnik: Občina Polzela Avtorji: Mojca Gregorski, Matic Lašič Projektivno podjetja: Modular d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2014 Avtor fotografij: Miran Kambič Vrtec Polzela z medgeneracijskim centrom je bil načrtovan kot prizidek k obstoječemu 10-oddelčnemu vrtcu v središču Polzele. Arhitekturna zasnova nove stavbe povzema geometrijo obstoječega vrtca. Dozidava štirih novih lamel pomeni nadaljevanje obstoječega niza ob upoštevanju in uporabi novih tehnologij in materialov. Tlorisna zasnova je enostavna: prostori v štirih lamelah se preko zastekljenih sten odpirajo proti vzhodu ali zahodu, medtem ko sta ostali dve stranici polni. Vsi prostori igralnic in centra za starejše sledijo enakemu rastru (modulu). Telovadnica zavzema dva modula in jo je možno z vmesno steno spremeniti v dve dodatni igralnici. Volumni z 2-stransko umeščenimi igralnicami, telovadnico in medgeneracijskim centrom se na obeh straneh podaljšujejo v skupne pokrite terase, ki optično povečajo in podaljšajo razmeroma majhne notranje prostore. Igralnice so medsebojno povezane z vertikalnim oknom na stiku s servisnim jedrom, kar daje občutek enotnega prostora z vstavljenimi jedri. Sredinski del s servisi in z garderobami služi hkrati kot povezovalni hodnik s starim objektom. Prav predelava in reorganizacija dela starega objekta z izvedbo novega vhodnega vetrolova sta izboljšali pogoje obeh objektov kot celote. Vse štiri nove lamele pokriva gubana lesena streha, ki se na stranskih fasadah zapogne do tal. Tako objema vsebino hiše ter pri pogledu navzven uokvirja poglede v pokrajino. Objekt je bil načrtovan v arhitekturnem izrazu, ki iskreno kaže uporabljene materiale; vidni sta notranja lesena lupina ter obloga strehe, v fasadi opazna kot dodatna plast strehe. Premišljeno zasnovana lesena konstrukcija je znižala stroške stenskih in stropnih obdelav, saj vidne lesene stene in strop ne potrebujejo dodatnih oblog. Igralnice nimajo spuščenih stropov, prezračevanje in druge inštalacije so razpeljane samo v osrednjem delu stavbe. Lesene stene v kombinaciji z lesenim stropom ustvarjajo akustično in prostorsko prijeten prostor. Vsaka igralnica ima ob vhodu pult z umivalnikom in visečo odprto polico - edini fiksni element opreme. Vsa druga oprema je sestavljena iz manjših pomičnih in prestavljivih elementov, tako da si uporabniki sami organizirajo prostor igralnice. > (D O -P M > T3 (D i—I tg (D U CU arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 55 Pregled in retrospektiva Vrtec Pikapolonica, Cerkvenjak 29 Naslov: Cerkvenjak 34, Cerkvenjak Naročnik: Občina Cerkvenjak Avtorja: Anton Žižek, Marjan Poboljšaj Sodelavci: Špela Gliha, Meta Žebre, Boris Janje Projektivno podjetja: Superform d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2014 Avtor fotografij: Luka Kaše / Superform Vrtec se nahaja v naselju Cerkvenjak, v središču Slovenskih Goric, za katere je značilna tradicionalna individualna gradnja nizkih podolgovatih hišk na slemenih gričev. Zasnova vrtca upošteva in nadgradi znamenito Klopotčevo učno pot, ki vodi mimo vrtca. Le-ta je zamišljen kot nadaljevanje poti skozi stavbo in zato zasnovan longitudinalno. Igralnice so ritmično nanizane ob podolgovatem členjenem osrednjem skupnem prostoru, ob njem pa si sledijo zanimivosti za otroke. Notranji prostor jim ponuja zanimive prostorske izkušnje in tako postane pokrita učna pot. Stavba nadaljuje vzorec grajenega in naravnega okolja s sodobnim arhitekturnim jezikom. Po merilu ne presega merila enodružinskih hiš in daje uporabniku, otroku, prijeten občutek doma. Novi vrtec se neločljivo povezuje z naravnim okoljem dreves in igral. > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) (D (D (D TLORIS NADSTROPJA TLORIS PRITLIČJA ® 56 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Šentvid, enota Mravljinček 30 Naslov: Martinova 16, Ljubljana Naročnik: MOL - Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Avtorji: Boris Briški, Sabina Les Zohil, Christian Volpi, Peter Žargi Sodelavci: Anton Berce, Jakob Lovšin, Nevenka Škrabe Projektivno podjetje: B-arhitektura d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2014 Avtor fotografij: Dan Briški Novi objekt vrtca Mravljinček s šestimi igralnicami, manjšo telovadnico, sobo za likovno ustvarjanje in zakloniščem se kot četrta stavba pridružuje obstoječim šestnajstim enotam. Stavbe vrtca so nastajale v različnih časovnih obdobjih. Združuje jih lepo, veliko in z drevjem bogato obraslo igrišče. Navezava nove pritlične zgradbe na obstoječe igrišče sledi temu principu. Zasnovo vzdolžne zgradbe, ki je v prostor umeščena vzporedno z Martinovo potjo, je narekovala želja po krepitvi uličnega stavbnega tkiva, ohranjanju čim več zelenih površin, enakovredni osvetlitvi vseh šestih igralnic, lahkemu dostopu staršev in otrok z ulice v objekt ter neposredni povezavi igralnic z obstoječim igriščem. Daljši hodnik, ki ga s seboj prinaša vzdolžna zasnova objekta, je optično skrajšan z razpršenimi vhodi in igralnimi kotički, ki na več mestih širijo notranji koridor. Stavba vrtca se okolju, kjer prevladuje individualna, razdrobljena stanovanjska gradnja, prilagaja s tlorisnimi oz. vo-lumenskimi zamiki (členjenje fasade) vzdolž Martinove poti. Heterogenim in kaotičnim oblikam okoliških stavb pa se upira z disciplinirano in s ponavljajočo uporabo fasadnih elementov in skoraj elementarnim oblikovanjem gradbenih mas. Na ulični, severni strani je fasadni ovoj oblikovan s polno opeko, na južni strani pa se vrtec z zastekljenimi okenskimi pomoli odpira proti zelenim površinam igrišča. > (D O -P M > T3 (D i—I tg (D U PU i i i i i i i i i i i i i ~t T i i i i r t . . j. . . ■■■-]■■ --¡g ■ ■ ■ 'T' ~T ' " i i r ' 'T a-a- H B-------- arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 57 Pregled in retrospektiva Vrtec Mavrica, Brežice 31 > (D O -P P > T3 (D i—I tg (D U PU Naslov: Šolska 5, Brežice Naročnik: Občina Brežice Avtorji: Breda Bizjak, Lidija Dragišic, Katja Florjanc, Emir Jelkič, Ajda Vogelnik Saje Projektivno podjetje: BB arhitekti, Studio 360 Leto projekta / izvedbe: 2011-12 / 2013-14 Avtor fotografij: Miran Kambič Novi objekt vrtca Mavrica v Brežicah je rezultat zmage na javnem anonimnem natečaju, ki ga je leta 2011 razpisala Občina Brežice v sodelovanju z ZAPS-om. Vrtec za 20 oddelkov predšolskih otrok je umeščen na dokaj utesnjeno, ravno zemljišče med kompleks osnovne šole in stanovanjske bloke. Značilnosti zemljišča so vplivale na zasnovo stavbe, ki poteka po robovih zazidalnega območja. Arhitekti so ustvarili introvertiran objekt, ki obdaja centralno dvorišče/igrišče ter ustvarja občutek varnosti in povezanosti otrok vseh oddelkov vrtca. Stavba je zasnovana kot kontinuirana prostorska zanka, ki se s severnega igrišča preko široke ozelenje-ne klančine dvigne na nivo nadstropja ter kot zvezno vzpenjajoča se streha postopoma zaokroži okrog atrija na nivo strehe drugega nadstropja ter se zaključi kot pergola, ki pokriva igrišče na strehi objekta. Stavbni volumen vrtca je deluje navzven zaprto - jasno loči urbano okolje od prostora otroške igre. Igralnice se odpirajo proti osrednjemu igrišču/dvorišču, ki se oblikuje med posameznimi lamelami, umeščenimi na robove gradbene parcele. Sodobni in enoviti objekt deluje kot ločilni in varovalni element med naseljem in parkirnimi površinami na jugu lokacije ter ozelenjenimi, intimnimi površinami na igrišču/dvorišču. Osrednja igralna površina je pregleda, dobro prehodna, omogoča enostavno dostopnost, prehajanje med različnimi ambienti ter povezavo z zelenjem. Organizacija notranjega prostora vrtca zagotavlja dobro in kakovostno povezovanje programov, prilagodljivost ter ustvarja domiselno okolje za igro, učenje, raziskovanje in druženje otrok. Arhitektom je uspelo na lokaciji z veliko prostorskimi omejitvami oblikovati objekt, ki omogoča otrokom doživeti raznolike in domiselne prostorske situacije in ambiente za ustvarjalno igro in druženje. 1 . — Mnllll —H 1 II H I—H ¡¡pnrt. 01 III( fl. —H ii i il........t.....¡i.....:" T f IMF i LJ mrt I— mj n 1 -f— :_i_ii " -—tnr1 HUE 58 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Bled - energetska sanacija in rekonstrukcija Naslov: Trubarjeva 7, Bled Naročnik: Občina Bled Avtorji: dr. Peter Šenk, mag. Polona Filipič, Marko Pretnar, Primož Špacapan, Ajda Vogelnik Saje, Katja Florjanc Sodelavci: Nataša Mrkonjič, Klemen Muha, Mateja Kovač Projektivno podjetje: Studio Stratum / Arco d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2013 / 2014 Avtorica fotografij: Virginia Vrecl Leta 1978 zgrajena stavba vrtca Bled je umeščena v kotanjo ledeniške morene. Zasnovana je kot lamela, ki se z igralnicami odpira proti zelenim površinam. Celovita prenova izkorišča danosti obstoječega volumna stavbe ter zagotavlja boljšo organizacijo programov s čim manjšimi posegi. Programsko je prenova obsegala ureditev vhodov, garderob, stopnišč in hodnikov, skupnih in servisnih prostorov, prostorov uprave, ureditev dveh novih igralnic, popolno preureditev igralnic z dodanimi sanitarijami za najmlajše v pritličju, popolno prenovo kuhinje ter ureditev in razširitev večnamenskega prostora - športne igralnice na mansardi, ki je namenjena tudi širši skupnosti. Z energetsko sanacijo so se zagotovili boljši rezultati pri porabi energije, ugodnejši bivalni in delovni pogoji. Prenovile so se instalacije ter ovoj stavbe (tla, fasadni ovoj, streha). Namesto dostopa čez hrib je izveden nov vkopan neposreden nivojski dostop do dveh glavnih vhodov v vrtec. V območju naravne vrednote (morena) in kulturne dediščine so urejene razširjene zunanje igralne površine. Vsi dodani elementi, ki se pripenjajo na obstoječi volumen stavbe, so leseni. Z organizacijo novih vhodov/izhodov, dostopov do zunanjih igrišč ter dostopov za servis se stavba vrtca bolje naveže na okolico. Oblikovanje vhodov, terase in nadstreškov dopolnjuje podobo prenovljenega vrtca. 32 > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 59 Pregled in retrospektiva Zavod sv. Stanislava -Vrtec Dobrega pastirja 33 Naslov: Štula 23, Ljubljana Šentvid Naročnik: Zavod sv. Stanislava Avtorji: Boštjan Kikelj, Mojca Magajne, Klemen Pavlin, Tomaž Faganeli Projektivno podjetje: Studio UR.A.D. d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2012 / 2014 Avtor fotografij: Boštjan Kikelj Vrtec Dobrega pastirja je del novega objekta Osnovne šole Alojzija Šuštarja v sklopu Zavoda sv. Stanislava. Stavba šole in vrtca je umeščena tako, da tvori skladno celoto z obstoječim centralnim objektom, oblikovno pa je podrejena. Nadaljuje obstoječo osno zasnovo z nizanjem programskih sklopov z vmesnimi atriji na obeh straneh te centralne osi. Novi objekt sestavljajo štirje funkcionalno ločeni trakti. Eden med njimi je vrtec, ki je umeščen v pritličje na JZ stran objekta, tako da igra otrok na igrišču ne moti pouka v učilnicah šole. S šolo je povezan preko niza skupnih prostorov: jedilnice, prostora za ples ter gimnastiko, umetniške in likovne sobe, ki so vsi namenjeni tako vrtcu kot prvi triadi osnovne šole. Vse igralnice so orientirane proti jugu, odprte proti kvalitetnemu zunanjemu prostoru in dodatno osvetljene preko strešnega svetlobnika. Igralnici za nižje starostno obdobje imata skupni prostor, namenjen spanju otrok. V igralnice starejših otrok je umeščen enotno oblikovan element, namenjen igri in branju pravljic. Vsaka igralnica ima lastno kopalnico. V notranjosti prevladujejo naravni materiali, umirjene naravne barve in dekorativni potiski, ki ustvarjajo nevsiljivo in sub-tilno okolje, v katerega se otroci z veseljem vračajo. > Q) O -P P > T3 Q) i—I tn Q) P CP 60 arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 Kristina Dešman, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik Vrtec Cepetavček, Mirna Peč 34 Naslov: Postaja 1, Mirna Peč Naročnik: Občina Mirna Peč Avtorji: Boštjan Kikelj, Mojca Magajne, Klemen Pavlin, Tomaž Faganeli Projektivno podjetje: Studio UR.A.D. d. o. o. Leto projekta / izvedbe: 2010 / 2013 Avtor fotografij: Boštjan Kikelj Vrtec je del Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči. Objekta sta umeščena na rob naselja, ob gozdno mejo, kjer začne topografija terena valoviti. V krajše odseke lomljena dolga lamela se prilagaja danostim terena in sledi robu gozda. Vrtec z osmimi oddelki je umeščen v enega od končnih segmentov lamele. Ker se program vrtca in šole izključujeta, je vrtec orientiran stran od šolskih prostorov, proti jugu. Taka orientacija je optimalna, ker se otroci v vrtcu zadržujejo tudi popoldne, medtem ko je šola zaradi pretežno dopoldanske rabe orientirana proti vzhodu. Predpisana velikost igralnic je glede na število otrok zelo majhna, zato je izkoriščen naklon strehe na tak način, da so v višjem delu objekta v igralnicah urejene mansardne spalnice. Taka organizacija brez dodatnih stroškov poveča velikost igralnic in hkrati omogoča, da spi samo del otrok, drugi pa se še vedno lahko igrajo. Skupni prostori (avla, večnamenski prostor, garderobe ...) so združeni v večjo avlo, ki je vrtci drugače nimajo. Avla nepravilne, razgibane oblike je povezana s prvo triado šole in ponuja različne možnosti rabe. Uporabljajo jo lahko tudi otroci prvih razredov, varovanci vrtca pa druge prostore šole (knjižnica, trim kabinet, glasbena soba itd.). Fasada vrtca je izraz njegove notranje organizacije. Glede na kvalitetno naravno okolje so vsi prostori čim bolj povezani z zunanjostjo. Izhodi iz igralnic so na fasadi umaknjeni v drugi plan, tako da sam objekt tvori nadstrešek. Ta del je zaradi občutka topline v celoti obložen z leseno macesnovo oblogo (tlak, stene, strop in leseno stavbno pohištvo). > Q) O -P > T3 Q) i—I tn Q) arhitektov bilten • architect's bulletin • 205 • 206 61