© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča: razmislek o nedotakljivem jedru slovenske ustavne identitete Peter Jambrek Article information: To cite this document: Jambrek, P . (2018). Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča: razmislek o nedotakljivem jedru slovenske ustavne identitete, Dignitas, št. 53/54, str. 3-11. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/53/54-1 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 3 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o ... 1 Nastajanje novega Ustavnega sodišča nakazuje vez med zgo- dovinskimi izvori slovenske države in njene Ustave ter doktrino nedotakljivega jedra veljavne ustavne identitete Slovenije. Nastajanje novega ustavnega sodišča Ne more biti dvoma, da je sedanje Ustavno sodišče nov organ že zgolj zaradi dejstva, da se je na podlagi Temeljne ustavne listine 25. junija 1991 preoblikovalo iz sodišča ene izmed zveznih enot tedanje Jugoslavije v Ustavno sodišče nove neodvisne države. Res pa je, da je ustanavljanje novega Sodišča trajalo dalj časa, več kot tri leta – recimo od oktobra 1990, ko je nastopilo funkcijo pet po prvih svobodnih volitvah imenovanih sodnikov, pa vse do uvelja- vitve Zakona o ustavnem sodišču 2. aprila 1994. Ves ta čas so bile pravne podlage za delo Ustavnega sodišča notranje neskladne in začasne. Do sprejema nove Ustave je Sodi- šče sodilo na podlagi določb jugoslovanske in slovenske ustave ter ustavnih amandmajev k obema. Po sprejemu Temeljne ustav- ne listine ter UZITUL je »smiselno« uporabljalo tudi zvezne pred- pise »če niso nasprotovali pravnemu redu Slovenije«. Po sprejemu nove Ustave pa je lahko presojalo predpise bivše države, če »so posegaliv človekove pravice in temeljne svoboščine.« 2 Šele po izteku roka za uskladitev predustavnih predpisov z novo ustavo konec leta 1993 in po sprejemu Zakona o ustavnem sodišču so se pravne podlage za njegovo delo končno ustalile. Tudi sestava sodniškega zboraje bila prvih nekaj let spremenlji- 1 Podlaga tega dela pričujoče razprave je besedilo govora na slavnostni seji Ustavnega sodišča ob Dnevu ustavnosti, Ljubljana, 23. Decembra 2011. 2 V ponazorilo omenjam zgodbo o svoji prisegi za predsednika Ustavnega sodišča aprila leta ‘91 – ko so se prisotni kolegi drezali s komolci in sklepali stave, ali bom res prisegel, da bom spoštoval Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o nedotakljivem jedru slovenske ustavne identitete 1 Peter Jambrek 01-Jambrek.indd 3 23.5.2012 21:44:32 4 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča va in nepopolna. Leta 1991 so odšli še trije sodniki prejšnje sestave – ki pa jih tedanja Skupščina skoraj dve leti ni uspela nadomestiti z izvolitvijo novih. Sodišče je tako skoraj dve leti, od julija 1991 do maja 1993, sodilo v sestavu šestih sodnikov. Šele ko so prisegli trije novi sodniki – Janez Snoj, Boštjan M. Zupančič in Lojze Ude - je Sodišče od sredine leta 1993 začelo delati v polni sestavi. Šele tedaj se začne »zlata doba« novega Sodišča: število zadev je začelo rasti. 3 Obrazložitve so bile vedno popolnejše, ločena mne- nja sodnikovpavedno pogostejša. Uporabljati so se začele nove oblike izreka in novi načini izvrševanja odločb. Uvajali so se iz pra- kse drugih uglednih ustavnih sodišč prevzeti sodni testi. Sodišče je iskalo v ustavnih načelih implicirane nove pravice. Ustavnoso- dno so bili na novo argumentirani številni do tedaj manj poznani civilni, kazenski in upravno pravni inštituti. Sodišče je zaokrožalo temeljne ustavnih doktrin delitve oblasti, poštenega sodnega po- stopka, pravne države in drugih. Predvsem pa je skozi vsa devetdeseta leta Ustavno sodišče izva- jalo temeljno ustavnosodno kontrolo prehoda iz jugoslovanskega nedemokratičnega in nelastniškega sistema v novi, z evropskimi pravnimi standardi skladni pravni sistem. Če povzamemo, je že res, da je 25. junija 1991, na prvi Dan ne- odvisnosti, nastalo tudi novo Ustavno sodišče. Ampak naslednje- ga dne se za Sodišče ni spremenilo nič pravno oprijemljivega. 4 Po razglasitvi neodvisnosti so bila potrebna vsaj tri leta trdega dela vsega sodniškega kolegija in strokovnih služb Sodišča, da so bili dograjeni tisti temelji slovenskega ustavnega sodstva, na katerih je bilo možno po desetih letih in še deset let pozneje rezultate tega dela strniti v sedanji 5 Komentar slovenske Ustave v skupnem ob- segu treh tisočev strani. 3 Ob omembi krivulje rasti ustavnosodnih zadev kot atributa “zlate dobe” slovenskega Ustavnega sodišča se mi je zazdelo, da sem zaznal diskretno muzanje nekaterih prisotnih v razpravni dvorani Ustavnega sodišča. Sedanja (2011) (pre)obremenjenost se je po preteku časa in v spremenjenih oko- liščinah utegnila zdeti komu prej znamenje zatona kot pa “zlate dobe”. 4 Razen na primer, da me je na poti z Bleda v službo ustavila policijska kontrola in mi povedala, da ne morem naprej zaradi protitankovskih zapor pred Ljubljano. Z malo zamude sem le prišel na Ustavno sodišče, tam pa smo ves čas vojne opravljali svoj posel ne meneč se za »zunanje dogajanje.« Ob četrtkih smo imeli redne seje, in ko mi je med eno od sej tajnica prinesla listek s sporočilom, da »avioni bombardirajo Brnik«, sem listek prebral in ga dal naprej. Vsak sodnik je listek na hitro prebral, razprava pa niti bila do glasovanja niti za hip prekinjena. Lahko bi rekli: učbeniški primer sodniške zadržanosti. 5 Leta 2002 je Fakulteta za državne in evropske študije izdala Komentar Ustave Republike Slovenije, leta 2011 pa njegovo Dopolnitev-A. 01-Jambrek.indd 4 23.5.2012 21:44:32 5 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o ... Pomen ustavotvornih predustavnih besedil 6 Gotovo je nastajanje novega Ustavnega sodišča pogojevalo de- javno in avtorsko sodelovanje leta 1990 imenovanih in zapriseže- nih ustavnih sodnikov pri pisanju ustavotvornih predustavnih be- sedil ter pravih travaux preparatoires za novo slovensko ustavo. Najprej povzemam pripravljalne procese iz obdobja 1987-1991: Tri vrste ustavotvornih besedil, pripravljalnih aktov, dokumentov in gradiv je bilo potrebnih za sprejem slovenske Ustave. Najprej greza predhodne akte ustavne, zakonske in deklarativ- ne narave, ki tvorijo, gledano z današnje zgodovinske perspekti- ve, podlago celovitega slovenskega ustavodajnega in osamosvoji- tvenga procesa. Drugo vrsto dokumentov in gradiv predstavljajo »pripravljal- na gradiva« v pravem pomenu besede. To so osnutki in predlogi Ustave in drugih ustavnih aktov, njihove razlage ter razprave o teh aktih, ki so potekale v Ustavni komisiji v letih 1990 in 1991. Tretjo vrsto gradiv v širšem pomenu pa predstavljajo besedila, večinoma avtorski dokumenti iz strnjenega predhodnega obdo- bja nastajanja slovenske ustavnosti med letoma 1987 in 1990. Ta lok časovno in vsebinsko neposredno povezanih besedil sega od »Prispevkov za slovenski nacionalni program«, objavlje- nih v 57. številki Nove revije februarja leta 1987, do »Gradiva« in »Tez za slovensko ustavo«,objavljenih aprila leta 1988. »Pisateljska ustava« je bila nato uporabljena kot predloga »Delovnega osnutka nove slovenske ustave« - ustavnega besedila Zbora za ustavo, ki je bil objavljen marca leta 1990. Slednjega pa je Strokovna skupina Ustavne komisije avgusta istega leta dopolnila in preoblikovala v temeljno gradivo za ustavno razpravo, ki je potekala od septem- bra leta 1990 dalje. Manj znana je kontinuiteta med izhodiščnim dokumentom opisanega ustavotvornega loka – med »Prispevki za slovenski na- cionalni program«, objavljenimi februarja leta 1987, ter drugimi ustavnimi osnutki, ki so jih neposredno spodbudili prav »Prispev- ki.« Slednje so uredniki Nove revije v uvodu predstavili kot pobudo »za novo koncepcijo slovenstva, ki naj bi se konstituirala v ustano- vah potencialno suverenega naroda.« Razprave Tineta in Spomen- 6 Ta del pričujoče razprave se opira na diskusijski prispevek avtorja na simpoziju “20 let slovenske ustavnosti” v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Ljubljani decembra 2011. 01-Jambrek.indd 5 23.5.2012 21:44:32 6 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča ke Hribar, Franceta Bučarja, Jožeta Pučnika in sedanjega avtorja so izrecno odpirale vprašanja o novi ureditvi svobode in dosto- janstva osebe, pravice naroda do samoodločbe, varovanja temelj- nih demokratičnih pravic do svobode govora in političnega orga- niziranja, svobodnih volitev, načela pravne države in zakonitosti ter razmerja med nacionalno državo in mednarodno skupnostjo. France Bučar se je izrecno zavzel za »revizijo sedanje ustave«, Jože Pučnik pa je kot »naslednjo stopnjo« napovedal »razpravo o ustre- znih ustavnih spremembah.« Takoj po objavi »Prispevkov« sta že febraurja 1987 stekla dva vzporedna niza pobud, dejanj in avtorskih besedil. Prvi je izviral neposredno od ustavno relevantnih kritičnih in programskih idej »Prispevkov«, drugega pa so spodbudile slovenske kritike tedaj vsiljenih zveznih ustavnih amandajev. Oba ustavotvorna miselna toka sta se vzajemno dopolnjevala, krepila in se kmalu povezala v skupni avtorski projekt nove slovenske ustave, ki je bil v obliki zna- nih »Tez« javno predstavljen aprila 1988, se nadaljeval in se končno iztekel z razglasitvijo slovenske ustave pred natančno dvajsetimi leti. Kakšen pa je ustavno-pravni pomen navedenih gradiv in do- kumentov? Gotovo so dobrodošli vir za raziskavo in razlago slo- venskega ustavotvornega procesa v njegovem zgodovinskem, vrednostnem, državnem in narodnem pomenu. Pomembni in uporabni utegnejo biti tudi de constitutione ferenda,vkolikor vse- bujejo vrsto rešitev, ki so boljše od veljavnih glede na merila poj- movne elegance, primerjalnega ustavnega prava ali učinkovitosti državnega sistema. Ali pa so osrednji vsebinski poudarki nepretrganega loka usta- votvornih besedil med leti 1987 in 1990 pomembni tudi za razu- mevanje današnjega jedra slovenske ustavne identitete? Ali jih lahko štejemo tudi za temelje tistega »neusahljivega vira slovenske državnosti«, o katerem se je izreklo Ustavno sodišče? In končno, kolikšen je pomen ustavodajnih in državotvornih dejanj v času inavguracije slovenske demokracije – ljudskih zbo- rovanj in protestov slovenskega pomladnega gobanja - prvih svo- bodnih volitev, plebiscitnega glasovanja in ne nazadnje oborože- nega ljudskega upora proti jugoslovanski armadi? To vprašanje odpiram seveda v okviru doktrine, ki jo je razvi- lo nemško Zvezno ustavno sodišče o neodtujljivi nemški ustavni 01-Jambrek.indd 6 23.5.2012 21:44:32 7 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o ... identiteti 7 , tej doktrini podrejene doktrine o »neustavnih ustavnih dopolnilih« 8 ter v okviru nedavno razvite doktrine slovenskega Ustavnega sodišča o določbah Temeljne ustavne listine kot neu- sahljivem viru slovenske državnosti. 9 Nekatere prvine navedenih doktrin sem na drugem mestu nedavno komentiral v povezavi s 3. in 3.a členom Ustave. 10 V pričujočem prispevku pa to razpravo nadaljujem v obliki nekaterih odprtih ustavnih in ustavnosodnih vprašanj. Ustavnosodna doktrina nedotakljivega jedra nemške ustavne identitete Ustavnosodna doktrina neodtujljivega jedra nemške ustavne identitete temelji zlasti na tretji iz niza »Solange« sodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča iz leta 2009. Doktrino “nemške pri- jaznosti do EU” (“Europa Freundlichkeit Urteil”) in obsega ustav- no dovoljenega prenosa nemških suverenih pravic argumentira predvsem na podlagi ustavne določbe o nespremenljivosti (člen 79, odst. 3 GG – “Ewigkeits Klausel” ali “Ewigkeitsgarantie”) ustav- nih garancij federativne ureditve ter varovanja temeljnih načel o človekovih pravicah. Vendar pa Solange III - Lissabon Urteil vse- buje tudi naslednjo razlago: »c) Das demokratische Prinzip ist nicht abwaegungsfaehig; es ist unantastbar…Die verfassungsgebende Gewalt der Deutschen, die sich das Grndgesetz gab, wollte jeder kuenftigen politischen Entwicklung eine unuebersteigbare Grenze setzen. Eine Aende- 7 Nemško zvezno ustavno sodišče je uveljavilo in utemeljilo lastno doktrino pogojne primarnosti evropskega prava s tremi ključnimi sodbami Solange I (BVerfGE 37, 271 – Solange I Beschluss, 29. maj 1974), Solange II (BVerfGE 73, 339, 22. oktober 1986 - Solange II Beschluss) in Solange III (BVerfG 2BvE2/08, 30. junij 2009 – Lissabon Urteil). 8 Glej npr. Otto Bachof, “Verfassungswidrige Verfassungsnormen,” in Bachof, Wege zum Rechtsstaat, Koenigstein: Athenaeum Verlag, 1979; Peter Jambrek (in collaboration with Klemen Jaklič), “Contribu- tion to the Venice Commission Opinion on the Constitutional Amendments Concerning Legislative Elections in Slovenia”, CDL-INF (2000) 13, 16.10.2000;Donald P. Kommers, The Constitutional Juri- sprudence of the Federal Republic of Germany, London and Durham: Duke University Press, 1997. 9 Glej Mnenje Ustavnega sodišča (Rm-1/09-26 z dne 18.3.2010): “(T)emeljna ustavna listina o samo- stojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (je) veljaven ustavni akt ter trajni in neusahljivi vir dr- žavnosti Republike Slovenije” (I. točka izreka Mnenja). Kaj določneje razume z atributoma trajnosti in neusahljivosti Sodišče opredeli v obrazložitvi svojega mnenja, ko pove, da je “TUL (je) formalno veljaven akt ter (je) kot taka trajni in neusahljivi temelj državnosti Republike Slovenije…” (tč. 33. obra- zložitve). Kljub temu pa se, tako ista odločba Ustavnega sodišča, “(N)jena vsebina (se) lahko spremeni ali dopolni z aktom ustavne ravni, t.j. z aktom, sprejetim po ustavnorevizijskem postopku, vendar ne z neposrednim posegom v TUL, temveč s spremembo Ustave.” (tč. 39. obrazložitve). 10 Glej Peter Jambrek «Demokratična legitimiteta mednarodne in ustavne suvereosti Slovenije«, v Lo- vro Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev A, Fakulteta za državne in evropske študije, 2011, str. 49-58. 01-Jambrek.indd 7 23.5.2012 21:44:32 8 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča rung des Grundgesetzes, durch welche die in Art. 1 und Art. 20 GG niedergelegten Grundsaetze beruehrt werden, ist unzulaes- sig…Mit der sogenannten Ewigkeitsgarantie wird die Verfuegung ueber die Identitaet der freiheitlichen Verfassungsordnung selbst dem verfassungsaendernden Gesetzgeber aus der Hand genom- men…Ob diese Bindung schon wegen der Universalitaet von Wuerde, Freiheit und Gleichheit sogar fuer die verfassungsge- bende Gewalt gilt, also fuer den Fall, dass das deutsche Volk in freier Selbstbestimmung, aber in einer Legalitaetskontinuitaet zur Herschaftsordnung des Grundgesetzes sich eine neue Vefassung gibt…kann offen bleiben.« Podobne »večnostne klavzule« kot nemški Temeljni zakon« slo- venska Ustava seveda ne pozna. Toda ali zgoraj poudarjen argu- ment nemške usavnosodne doktrine ne dopušča razlage, da so nekatere temeljne ustavne določbe, tiste, ki tvorijo jedro nemške ustavne identitete, nedotakljive »že zaradi univerzalnosti dostojan- stva, svobode in enakosti«? Zdi se, da BverGE pušča to vprašanje odprto (»Ob…kann offen bleiben.«). Ali ga ne bi mogli šteti za od- prtega tudi za potrebe pričujoče razprave o morebitnem nedota- kljvem jedru slovenske ustavne identitete? Jedro slovenske ustavne identitete In če je vprašanje odprto, se moramo nadalje vprašati, katere so tiste veljavne ustavne določbe in načela, ki se jih niti slovenski ustavodajalec ne bi smel dotikati? Predlagam, da odgovor na prav to vprašanje slovenska ustavna doktrina, morebiti celo slovenska ustavodajna in ustavnosodna praksa išče tudi v ustavotvornih doku- mentih 1987-1990, ki niso Travaux v pravem pomenu tega izraza. Sicer pa tudi slovenska Ustava vsebuje načelne in normativne določbe, ki jim moramo pripisati atribut nedotakljivosti. To so v preambuli vsebovana načela ter določba 3. člena Ustave, ki ureja, da je »Slovenija (je) država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe 11 .« Ustavno sodišče Republike Slovenije pa šteje določbe Temelj- ne ustavne listine za »trajni in neusahljivi« vir in temelj državnosti 11 Čeprav moramo predvideti, da bi usahnila tudi pravica slovenskega naroda do samoodločbe, če bi Slovenci izgubili »svojo narodno samobitnost«, ki so jo izblikovali »v večstoletnem boju za narodno osvoboditev« (Preambula k slovenski Ustavi). 01-Jambrek.indd 8 23.5.2012 21:44:32 9 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o ... Republike Slovenije. Čeprav v zgoraj navedeni sodbi Ustavno so- dišče dopušča spremembo TUL z dopolnilom Ustave, pa se do tega vprašanja izrecno opredeli le glede II razdelka TUL. Prvi in tretji razdelek bi morali šteti po naravi stvari za trajno veljavna – ki ne moretain ne smeta »usahniti«. Gre seveda za določ- be, da je Slovenija samostojna in neodvisna država, ki na svojem ozemlju zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svobo- ščin ne glede na njihovo narodno pripadnost in brez sleherne dis- kriminacije. Če se povrnemo k vprašanju pomena zgodovinskih ustavo- tvornih besedilin dejanj,pa moramo ugotoviti, da prav ustavne vrednote, ki jih slednja štejejo za osrednje in nujne predpogo- je slovenske emancipacije, opozarjajo tudi na sedaj veljavno je- dro slovenske ustavne identitete. Hipotetično bi lahko zaokrožili ustrezni katalog naslednjih temeljnih določb: pravica slovenskega naroda do samoodločbe; enakost pred zakonom in prepoved dis- kriminacije; oblast ljudstva, ki jo državljani izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti; dostojanstvo in svoboda človekove osebe; ter načela demokratične, pravne in socialne dr- žave. Tako zgodovinska legitimiteta kot tudi sedanja ustavna veljava dajejo po mojem mnenju navedenim ustavnim vrednotam status trajnosti in nedotakljvosti. Prav to jedro slovenske ustavne identitete pa varujejo najprej trajno veljavne, torej neusahljive in nedotakljive določbe Temelj- ne ustavne listine, določba Ustave Republike Slovenije o trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe ter - do- kumenti in dejanja iz zgoščenega ustavotvornega in državotvor- nega zgodovinskega časa 1987-1991. Na tem mestu pa je potrebno primerjati nastajajočo slovensko doktrino jedra slovenske ustavne identitete z nemško zgodovin- sko argumentacijo »Ewigkeitsklausel«. Ni sporno, da sta klavzulo nemškega GG o nedotakljivosti (“večnosti”) nekaterih temeljnih ustavnih določb pogojevali izkušnja nacional-socialističnega reži- ma in nemška povojna ustavodajna zaveza, da se ta izkušnja ne sme nikoli več ponoviti (“nie mehr”, “never again”). V tem pogle- du je slovenska zgodovinska izkušnja več kot primerljiva z nem- ško, ker je slovenska neodvisna država zrasla na pogoriščih in iz upora proti trem totalitarizmom dvajsetega stoletja – proti fašiz- mu, nacional-socializmu in komunizmu. 01-Jambrek.indd 9 23.5.2012 21:44:32 10 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča Dva zgodovinska izvora jedra slovenske ustavne identitete Ustavno sodišče Republike Slovenije se je že izreklo o nasle- dnjih zgodovinskih okoliščinah slovenske nacionalne osvobodi- tve in osamosvojitve: “…pridobitve protifašističnega odpora povsod po demokratični Evropi (so) pomenile zlom totalitarnega sistema in njegovega nasi- lja nad človekom in začetek svobodnega demokratičnega reda, ki je temeljil na evropski pravni kulturi in civilizaciji… v državah, v ka- terih ti pogoji niso bili izpoljnjeni, tudi odrešitev od tako strašnega in krivičnega režima, kot je bil nemški nacistični režim med drugo svetovno vojno, sama po sebi ni mogla voditi do resnične osvobo- ditve. V Sloveniji je bila nova oblast pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic… Do vzpostavitve svobodne družbene ureditve je v Sloveniji prišlo šele leta 1990 po prvih svobodnih volitvah v večstrankarski parlament (OdlUS VII, 176, Ur.l.RS, št. 76/98 (U-I-248/96 z dne 30.9.1998, tč. 16.).” Na tem mestu pa se ne morem izogniti še drugemu delu vpra- šanja o izvorih nedotakljivega jedra slovenske ustavne identitete iz nekega drugega slovenskega zgoščenega državotvornega zgo- dovinskega časa – medvojnega (1940–1945) narodnega osvobo- dilnega gibanja proti fašističnim in nacional-socialističnim okupa- cijskim silam. Argumentacija razločitve med revolucijo v letih 1940–1945 ter nasiljem nove oblasti po maju leta 1945 od pristno demokratične- ga ljudskega upora Slovencev proti raznarodovalnemu nasilju fa- šistične in nacional-socialistične diktature ostaja naslednji odlični izziv za modrost in pogum Ustavnega sodišča Republike Sloveni- je. Ustrezno mnenje Ustavnega sodišča bi na normativni ravni do- ločilo bistvo slovenske nacionalne sprave. S tem bi državotvornost vrednostnega središča nacije pridobila tudi pravno zavezujoče si- dro v obliki določljivega jedra slovenske ustavne identitete. Ne dvomim namreč, da bi vzpostavitev kontinuitete med obe- ma obdobjema prejšnjega stoletja – med leti 1940–1945 ter 1987– 1991 - okrepila zavest o nedotakljivosti jedra iz obeh temeljev na- pajajoče se slovenske državnosti ter ustavne identitete. Ni povsem nemogoče, da se bo potrebno mogoče že kmalu 01-Jambrek.indd 10 23.5.2012 21:44:33 11 DIGNITAS n Ob dvajseti obletnici ustave in ustavnega sodišča : razmislek o ... opreti na veljavnost omenjenih temeljev. Stiske krhke slovenske demokracije, ranljiva socialna mreža njene civilne družbe in nego- tovost evropske kohezivnosti so zadostni razlogi za utrditev ustav- nega sidra, na katerega je privezano tudi samo Ustavno sodišče kot zadnji garant slovenske demokracije in suverenosti. 01-Jambrek.indd 11 23.5.2012 21:44:33