Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 sLovensk* -W'here art thou, nalive land? Here in the fields beneath Triglav? Among the Karavanke? 'Midst furnaces and in the mineš, beyond the Ocean — thou vvho has t no bounds? T-here vvas a tirne I wished that thou wouldst broaden forth, espand and broaden o'es the vvorld, and lo! Tis plain that boundless thou hast grown: like seeds thou scatterest into dist-ance ali thy breed.--- Oton Župančič - Translated by Ivan Zorrnan TITO OBTOŽUJE TOVARIŠE MOŽNO JE, DA BO PRIŠLO DO "ČISTKE"V ZKJ PO PETINDVAJSETIH LETIH PRELOMA 24. in 25. februarja se je v Beogradu vršila seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na tej seji je, kot proča David Binder, poročevalec Nevv York Times v Beogradu, Tito močno napadel nekatere tovariše iz vodstva partije (ZKJ), jim .očital, da zavirajo gospodarsko reformo in zahteval poostritev partijske discipline. Tito sicer ni navajal nikogar po imenu, dejal pa je takole: "Moram reči, da je ena poglavitnih ovir v vrhovih Zveze komunistov, to jc v njenih voditeljskih kadrih. Ne povsod, so pa nekateri komunisti, ki so za reformo le v besedah, a sicer zanjo nič ne store, ali pa celo delujejo v nasprotju z njenim izvajanjem. V Zvezi komunistov ni mesta1 za one, ki ne izvajajo njenih sklepov. Takšni morajo iti ven. Mi moramo energično izvajati svoje sklepe in utrditi disciplino v naši komunistični Zvezi, ker je disciplina oslabela." Poročevalec pravi, da je zadnje dva meseca nezadovljstvo v raznih sektorjih gospodarstva po-rastlo, ker se čuti, da reformni ukrepi vodenijo. Reforma, pravi poročevalec, je tudi razdražila narodnostna čustva. Srbi očitajo Hrvatom, da se le oni najbolj okoriščajo, Hrvati pa trdijo, da Srbi pobirajo vse investicijske fonde. Tito je dejstvo narodnostne vznemirjenosti v svojem govoru komentiral, -ko jc-dejal, da so obstrukcionisti v partiji povzročili zmedo "katero izrabljajo razredni sovražniki in razni šovinistični in nacionalistični element". V svojem govoru se je Tito tudi dotaknil poročila o hrvatskem nacionalizmu, ki ga je objavil Nevv York Times 20. februarja, t. 1. Rekel je: "Zunaj pišejo o domnevnih narodnostnih sporih v Jugoslaviji, ki da so zopet oživeli. Očitno je, da bi do taikšnih sporov moglo priti v slučaju, da bi mi dovolili razrednemu sovražniku, da se vmeša." Tudi podpredsednik Aleksander Rankovic se je v svojem govoru dotaknil nacionalnega vprašanja. Rankovic pa je v razpravo vnesel srbski nacionali-zem-verjetno namenom, da bi zmanjšal vtis nesrbskih nacionalizmov. Govoril je o "nacionalističnih krogih" in "nacionalističnih manifestacijah" v Srbiji. Sejo centralnega komiteja so preložili. 27. februarja pa poroča Nevv York Times iz Rima, da so po poročilu radia Beograd sejo centralnega komiteja ZKJ prekinili in jo preložili na 11. marec. Ker so sejo centralnega komiteja že enkrat preložili, je treba smatrati prekinitev za dokaz resnosti položaja. Člani centralnega komiteja so prejeli besedila vseh govorov, ki naj bi jih preštudirali do zaključne seje. V razpravah ne seji so se pojavila različna mnenja, predvsem med člani, ki predstavljajo razvite predele države in člani, ki predstavljajo manj razvite in revnejše predele države, pravi poročilo. Pričakujejo, da bo na zaključni seji 11. marca sprejeta resolucija, ki bo obračunala z disidenti v partijskem vodstvu in na vodilnih položajih po državi. Ciril A. žebot, profesor za narodno gospodarstvo na Georgetovvn Univerzi VVashington, D.C. (Pod gornjim naslovom je revija SLOVENSKA POT v svoji januarski številki objavila članek profesorja žebota po petindvajset letih slovenske okupacije. Ker članek tako nedvoumno izraža avtorjeve poglede na slovensko vprašanje pred petindvajsetniml leti in danes, ga ponatiskujemo za naše čitatelje. Uredništvo) Se danes he Verjamem, da je zmaga komunistične sile nad Slovenijo bila neizogibna v smislu, da je Slovenci sami ne bi bili mogli preprečiti, karkoli bi že bili storili. Se vedno sem mnenja, da je profesor Ehrlich imel prav, ko je po povratku iz Črne gore, začetkom maja 1941, predlagal takojšnjo podtalno slovensko narodno vlado za učinkovito domače vodstvo slovenske volje in napora za osvobojenje in zedinjenje v sklopu skupne zavezniške zmage. Ako bi vodilni činitelji predvojnega slovenskega javnega življenja EhrlichOvo zamisel bili razumeli in sprejeli, bi bilo mogoče, čeprav ne lahlko, organizirati zanesljivo in prožno terensko mrežo izmed številnega članstva predvojnih dijaških, akademskih in drugih akcijskih organizacij. Tedaj še neodločeni, maloštevilni komunisti in z njimi sorodno misleči, v glavnem omejeni na a-kademske in mlado-starešinske kroge, bi z občasno afirmacijo take nedvoumme slovenske .sa-' moodločbe bili postavljeni pred straže in domobranstvo kot pozneje edino možna sredstva gole samoobrambe proti brezobzirnemu komunističnemu terorizmu, 'ki je nedvomno imel za cilj iztrebljenje vsega nekomunističnega potenciala slovenske bodočnosti. A konec vojne je bil nujno tudi konec teh samoobrambnih sil, ki so med vojno "reševale, kar se je še rešiti dalo", a niso mogle uresničiti edinega smotra vsega medvojnega trpljenja: povojnega zedinjenja in svobode svojega naroda. In tako so ob koncu vojne bili komunisti tisti, ki so se vrnili domov kot zmago valci, medtem ko so se preživeli aktivisti nekomunistične večine slovenskega naroda morali porazno umakniti v zamejstvo. *** Tako je bilo in se ne da popraviti. Poslej slovenska zgodovina teče naprej v mejah dveh osnovnih povojnih dejstev. Prvič, komunistične oblasti v Sloveniji ne bosta končala ne kaka zunanja intervencija in ne kak notranji oboroženi upor — razen če bi se režimu uspešno uprlo njegovo Povečano število priseljencev v Kanado Lansko leto se je zvišalo število novih naseljencev v Kanado na 146.758, kar znatno presega (za 30%) številko za 1. 1964, ki je bila 112.606. To je najvišja številka po višku v letu 1957. Priselilo se je 74.195 delovnih moči ter 72.563 odvisnih sorodnikov. Med novonaseljenci je 67% oseb, ki spadajo med bolj izu-čene delovne moči. izbiro, da se ji odgovorno pridru- lastno vojaško vodstvo, o čemer žijo ali pa ostanejo osamleni in I pa doslej ni bilo slišati ničesar s tem praktično brezvplivni, kol res so bili pred vojno Na mesto tega so se vodilni predvojni krogi odločili za dobrohotno, a na žalost kratkovdno formulo, da je "naša vlada v Londonu", doma pa da je mogoče le "reševati, kar se rešiti da". Ta pasivna prilagodljivost je bila izražena v brezplivnih ustanovah "iKonsulte" in "Slovenske zaveze". Spričo neposredne narodne ogroženosti in popolne odsotnosti kakršnekoli jugoslovanske obla sti je ta majska (1941) kapitulacija slovenskega samoodločanja dala komunistični manjšini politično pretvezo in dejansko priložnost osvojiti si videz edine samorasle slovenske "osvobodilne borbe", ki so jo po nemškem vpadu v Rusijo, koncem junija 1941, domači komunisti mojs-tersko improvizirali, nato terensko zgradili in krčevito ohranili tudi potem, ko so bili pregnani skoro z vseh predelov zasedene Slovenije. Dialektična dinamika, ki jo je sprožila zgrešena izbira maja- leta -1941, je rodila Vaške resnega. Drugo osnovno dejstvo pa je, da je po dvajsetih letih izključne oblasti komunistični režim v Jugoslaviji danes že zelo drugačen kot je bil. Osnovne politične kategorije so seveda še vedno iste: Marksistična ideologija, komunistična partija, podržavljena lastnina. Toda dejansko življenje si postopoma razvija novi pluralizem (raznolikost). Kot ni povrat-ka v nekomunistično predvojnost, prav tako ni poti nazaj v komunistično povojnost, (dočim marksistične pravljice o bodoči brezrazredni in brezdržavni družbi brezmejnega izobilja že davno nihče ne jemlje resno). Rastoča miselna različnost, ustanovna mnogoličnost, vedno večja gospodarska razčlenjenost so nova dejstva slovenske sedanjosti pod komunistino oblastjo. Le osnovna politična enoličnost in partijska izključnost se še krčevito upirata ponovnemu razvoju življenja. A tudi v samih političnih osnovah se že vidijo razpoke med republikami in Beogradom, med jugo — vzhodom in se-vero — za-padorn, in med novimi niansami v komunistični partiji sami. Djilas ni uspel, ker je hotel preura-njeno in previsoko preskočiti ta postopni razvoj. 1) A razvoj teče naprej. Kdaj bo dosegel stopnjo, ki bo prerastla tudi reakcijo partijske izključ-nosti, seveda ni mogoče reči. Toda gospodarski razmah in razčlenjevanje, rastoči odpor proti vsiljeni in prekomerni "tuji pomoči" južnim predelom na račun servero—zapadnih, postopno odmiranje hrvaškega narodnega čuta manjvrednosti (kot psihološke posledice medvojnih ustaš-kih pregreh), rast slovenskega narodnega odpora proti srbizaci-ji jezika, pačenju kulture in izkoriščanju gospodarstva — to so sile, ki bodo s časom prebile tudi led politične izključnosti. Če De Gaulie-u ne bo uspelo popolnoma ustaviti zveznega razvoja zapad-ne Evrope, je mogoče celo predvidevati postopno gospodarsko in politično približevanje med republikam! jugoslovanske zveze in zveznimi državami zapadne Evrope. 2) Za razum«. \ aiijc slovenske se danjosti in bodočnosti je potrebno opazovati in sistematično presojati dejanski ravoj iz popolne komunistične diktature v začetni povojni dobi, v nove oblike različnosti kot dinamičnega okvira za novo rast ustvarjalne in osrečujoče svobode. Slovenci so takega zgodovinskega razvoja vajeni| Zato je mogoče, da bo razvijajoča se mnogoličnost v Sloveniji 'hitreje odrešujoča in močneje sproščujoča kot v drugih deželah in narodih pod komunistično oblastjo. 1) Podrobno študijo o tem je pred kratkim objavil V. Meier "Yugoslaiv Communismi" v COMMUNISM IN EUROP-E, W. E. Griffith, editor (Cambridge, Mass., The MIT press 1964) str. 19—84. 2) Več o tem v CA. Zebot, THE ECONOMICS OF COMPETITIVE COEXISTENSE: CONVERGEN-CE THROUGH GROWTH (Nevv York: F.A. Praeger 1964). Podprite povečavo te posebne bolnišnice, ki stoji na 331 Sher-bourne St, Toronto. Ustanovili so jo novonaseljenci (dva brata: dr. Paul in dr. John Rekai iz Madžarske.) Z njo je povezano preko 100 zdravnikov-novonase-Ijencev, ki obvladajo preko 25 jezi/kov. Bolnica je priznana od vlade kot javna bolnica od 1. januarja letos. Zagotovljena ji je že pomoč za zidavo in sicer: a od. zvezne vlade $385,000.00 b. od pokrajinske vlade 728.000.00 c. Metropola Toronto 364.000.00 NOVA BOLNIŠNICA V TORONTU - "CENTRAL HOSPITAL" nakup novega zemljišča: ' $235.000,-oprema za bolnico: $450.000- Preganjanje hrvatske nacionalistične mladine 20. februarja je objavil Nevv York Times poročilo iz Zagreba pod naslovom "Young Croatians shovv uneasiness". Poročilo ni ostalo neopaženo v Beogradu, kajti Tito sam se je v svojem govoru na seji centralnega komiteja ZKJ obregnil ob dejstvo, da se zunaj piše o oživ-ljenju narodnostnih sporov. O nemiru med zagrebškimi študenti in mladino in o množičnih aretacijah je naš list poročal na krakto že v zadnji novemberski številki. 17. januarja se jc začel v Zagrebu proces proti trinajstim osebam, od katerih jih je bilo deset univerzitetnih študentov. Novica skupaj $1.477.000.00 Ontarijska pokrajina bo posodila še $600^00000! nabirka je v teku za darove v višini $2,031.090.00 skupno toraj: $4,108.090.00 porabili bodo za dozidavo: $3.287.000— popravila starega poslopja: $136.090,— skupaj $4,108.090.00 Od ustanovitve 1957 do danes so irneliže 36.000 pacijentov preko 500 otrok se je že rodilo v bolnici in izvršijo preko 4000 operacij na leto. V novem vodstvu bolnice so naslednji torontčani: Predsednik: Mr. Albert E. Hali, Vice-President and Director, Toronto Dominion Bank. Podpredsednik: Mr. Allan F. Lavvrenee, M.P.P., Q.C., McLaugh-lin, May, Sovvard, Morden & Bate!;. Člani: Mr. Lanfranco Ama- to. Executive Vice-President and Director, Undervvood Limited; Mr. Kari L. Barths, Managing Director, Volksvvagen Canada Ltd; Mr. William Dennison, Cont- roller, City of Toronto; Mr. Herman Geiger-Torel, Director. Canadian Opera Co.; Mr. E.B. Jolliffe, Q.C., Jollifle, Levvis & Osler: Mr. Wailace M. Rankin. Vice President and General Managar, Western Area, The Bell Telephone Co. of Canaaa; Dr. John Rekai, Chief of Stati, Central Hospital; Mr. Lee Spen-cer, President, Goodyear Tire & Rubber Co. of Canada; Mr. Frank Vass, Vass, Mitchell & Kerenyi; Mr. Henry E. Weisto a ch, Executive Secretary, Ont. Federation of Labour; Mr. John W. Wevers, Professor, Universuy of Toronto. Glavni predsednik kampanje: Mr. W.R. Foster, Vice-President, The" Carling B"fe\wrieš~~2j^uecl. Svoje prispevike pošljite na: Central Hospital Development Fund, 341 Sherbourne Street, Toronto. Potrdila o prispevkih so odobrena za odpise pri letnem davku. SESTANEK V 0TTAWI O aretacijah v Ljubljani in slovenski pevki v Beogradu Po poročilu nekoga, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v domovini, povzemamo sledeče: V Ljubljani- so zaprli štiri osebe zaradi njihovega prepričanja o pravici in potrebi slovenske samostojnosti in povdarjanja slovenstva. Zaprli so tudi Frana Milčinske- ga-Ježka, ker je javno govoril, da bi bilo potrebno zgraditi okoli Slovenije štiri metre visok zid, ki na naj bi ga odprli le enkrat na leto in to le zato, da bi one na jugu ozmerjali. Fran Milčinski-Ježek je znani komik in šaljivec še izpred vojnih let in ne sedi sedaj prvič zaradi svojih duhovitih zbadljivk. Slovensko pevko Berto Ambrož so ob njenem pevskem nastopu v Beogradu Beograjčani izžvižgali, je seveda šla- v svet. Okoliščine pa so nakazovale, da je za vsem tem še mnogo več. To ni bil edini proces. Poročilo pravi, da so-po zanesljivih virih-aretirali okrog štiristo mladih ljudi, ki jih je tajna policija ostro zasliševala. Med zasliševanji so jih tudi pretepali. Od teh, pravijo, so jih okrog štirideset pridržali zaradi suma "šovinističnega" delovanja. Nekaj so jih prepeljali na kazenski otok Goli v Dalmaciji, nekaj pa v prehodno priporniško taborišče na otoku Sveti Grgur v bližini Golega. Obtoženci prvega procesa, ki se je začel 17. januarja, so bili obso jeni na dve do devet let ječe. V soboto 12. februarja je bilo devet drugih obsojenih na deset do dvanajst mesecev ječe. Proti nadaljni skupini devetih se je vršila razprava v ponedeljek 21. februarja, za katere obsodba še ni znana. Še druga slkupina osmih ali devetih pa bo prišla pred sodišče 24., 25. in 26. febr. letos so delegati članov in odbor "Kanadske etnične tiskovne zveze" (Canadian Ethnic Press Federation) imeli letno sejo in sestanek, na katerem so razpravljali o problemih etničnega tiska, Polea rednih sej so imeli poldnevni sestanek s člani "By-lingual and By-cultural Commission" in poldnevni sestanek c "Centeniai Commission". Bili so sprejeti na domu g. in ga. G. Vanier, zastopnika kraljice, pri raznih poslancih in senatorjih ter od mi-nistrov, ki vodijo sleče oddelke: ! državljanstvo in vseljevanje, notranje zadeve, zunanje zadeve, obramba, delo, transport, finance, poljedelstvo, trgovino in industrijo in od zastopnikov drugih. Obiskal jih je tudi tajnik minis-terskega predsednika ker je bil slednji na pogrebu zastopnika kraljice v quebcški provinci h* nato pri odprtju podzemeljske železnice v Torontu. Delegat našega lista, ki je tudi eden izmed direktorjev zgoraj imenovane organizacije, je izročil g. J. Fisherju ("Mr. Canada 1967), Centeniai Commisioner"-ju, darilo slovenske šole pri Mariji Pomagaj, — obe novi šolski knjigi, ki jih je ista tiskala kot svoj doprinos za stoletnico Kanade. Za darilo se je g. Fisher prisrčno zahvalil in razkazal obe knjigi nav zočim. G. Fisher je dejal, da sta ti dve knjigi tipičen primer, kako lahko posamezne skupine na svojski način doprinesejo k pro-slavi stoletnice nove domovine. Izrekel je zahvalo in pohvalo ravnatelju č.g. T. Zrncu., C.M. in -vsem, ki so sodelovali pri pripravi prepotrebnih učbenikov. očitno zaradi tega, ker je pela slovensko, saj je v tekmovanju dobila prvo nagrado kot najboljša pevka, kar ji je odprlo pot v inozemstvo. 5. marca. Javnost so dopustili le k prvim dvem razpravam. Titovsko časopisje pa je poročalo le o prvi razpravi. Uradni govorniki izjavljajo tujim novinarjem, da vedo le za prvi proses. Med tem pa, kot poročamo na drugem mestu, so začeli z aretacijami tudi v Ljubljani. Velika uganka gotovim krogom v Zagrebu in pa tujcem pa je vprašenje:le kako je možno, da sedanja mladina, ki je bilo vendar le še premajtona-saj so bili takrat le deteta in otroci-da bi prišli pod vpliv hrvatskega separatističnega gibanja, ki je cvetelo za časa vojske, sedaj izraža podobna čustva in to po dveh desetletjih komunizma. Temu se seveda ni potreba prav nič čuditi. Saj imamo isti pojav v Sloveniji, kjer sploih ni bilo ustaštva. Poročilo pravi, da nekateri tamkaj trdijo, da je gibanje pos-1 ledica globokega razočaranja mladine nad dejstvom, da se ne more udeleževati javnega življenja, ne da bi pristopila k ko-munstični partiji. Ko pa katere od mladih vprašajo, zakaj ne .pristopijo k partiji, pa jim mladi ljudje odgovarjajo, da bi pristop k partiji pomenil kolaboracijo. ali pa, da so njih starši že itak "izdali" ideale revolucije. Slike z leve na desno: 1) trije ministri s predsednikom za mizo, 2) predsedniki lokalnih organizacij 3) Judv LaMarsh govori, 4) delegati iz Toronta z ministrom za obrambo g. Hellierjem in poslancem g S Haidasz-em (Toronto-Parkdale). 5) Po sestanku. Med. gosti ministri in senatorji na glavnem sedežu liberalne stranke. N). Novi minis er za državljanstvo in vseljevanje govori na • Pod Kozlovim gradom v Tolminu so odkrili 140 grobov nekdanjih Ilirov (Glas). • Med obnavljanjem notranj- ščine župne cerkve v Mirni so odkrili izredno kvalitetne stenske slikarije v prozbiteriju iz druge polovice 15. stoletja in nekoliko manjše na oboku v ladji (Glas). IZ SLOVENIJE IN 0 SLOVENCIH • Nov film. Programski svet podjetja Viba-film je sprejel scenarij po knjigi mladega slovenskega pisca Petra Kavalarja "Grajski biki". Scenarij sta napisala Primož Kozak in Marjan Brezovar. Realizacijo filma pa so zaupali mlademu filmskemu režiserju Jožetu Pogačniku, ki se že več let uveljavlja s krat-kometražnimi filmi, predvsem dokumentarnega značaja. Med zadnjimi so: Na stranskem tiru, Derby in Naročeni ženin. • Največji emonski mozaik. Jeseni leta 1963 so na tako imenovanem Jakopičevem vrtu na vogalu emonske ceste in Mirja odikrili 42 kvadratnih metrov velik rimski mozcii k iz Teodozi jevega obdobja, to se pravi, nekako iz let 380 do 390 po Kristusu. Mozaik je izdelan v dveh barvah z razmeroma bogatim geometričnim vzorcem. Sedaj ga strokovnjaki za restavriranje odlivajo in ga bodo spomladi utrejenega spet postavili na prvotno mesto, kjer bo ena osrednjih zanimivosti bodočega emonskega muzeja. • Najboljši stmiški skakalci. Doslej se je v letošnji zimski sezoni najbolje odrezal Jeseničan Ludvik Zaje, in je pri tekmah na planiški 90 melerski skakalnici skočil 87.5 in 90 metrov in dosegel 223 točk. Njemu sledita Pečar (Mojstrana) in Giacomelli (Enotnost). Zaje je z 90 metri iz-, boljšal rekord skakalnice, ki sta ga doselj držala Nemec Weg-sdheider in Avstrijec Muellcr. • Slovenka v mednarodnem filmu. V italijanskih filmih: Devica za princa (La virgine per il principe) in Fellinijevem Julija duhov (Giulictta degli spiriti) ter nemškoitalijanskem filmu Verige nasilja je v raznih vlogah igrala Ljubljančanka Alica (Lička) Ba-karčič, bivša študentka filozofije na ljubljanski univerzi. V filmskem svetu nastopa pod imenom Sonya Romanoff. Ima izglede, da bo nastopila v filmu "Biblija" ameriškega režiserja Johna Hus-tona. • Iz kulturnega življenja. Koncem septembra je bil v Slatini Radencih C*e tretji po vrsti) festival sodobne komorne glasbe. Krstno izvedbo so med drugimi doživela tudi naslednja glasbena dela: Kaliči-čev samospev za tenor in komorni ansambel "Ciklame", Osterčev Koncert za violino, violo, violončelo in klavir ter Šivičeve "Inter-punkcije".— Z retrospektivno razstavo svojih kiparskih del je proslavil svojo šestdesetletnico akademski kipar Boris Kalin. Razstava je bila v Moderni galeriji v Ljubljani. • Slovenca pogrešana v Andah. 24. januarja so oblasti v Argen- tin proglasile za pogrešana slovenska gornika Tomaža Kralja in Boža Vivoda potem ko so ostali vsi napori da bi ju našli brez uspeha. 17. januarja sta se podala na plezalno turo na goro Tronador v Andah. Vrniti bi se morala čez dva dni. A se nista vrnila. Slovenec razstavlja v Koelnu V okviru Umetniškega združenja Koelna je razstavljal Slovenec Jože Horvat slike, črteže in keramiko. Razstava je bila zelo ugodno ocenjena. • Splošna raven izobrazbe pada. Zaradi stalnega ekesperimenti- ranja s šolstvom, zaradi pomanjkanja kvalificiranega učiteljstva- VAŽNO ZA ZGODOVINO SLOVENSKIH IZSELJENCEV Pogosto se slišijo pritožbe, da široki svet ne pozna ali noče poznati Slovencev. Zato je nujno, da izrabimo vsako priložnost, da svet 1wr)e~s.); Ob naporih za sodobno podobo slovenstva (Pavle Ver-bic); Izvid ik Vetrinijski žaloigri (zgodovinska komisija SDG) ; Milan Komar: Pot iz mrtvila (ocena-P.V.) ter Popravek (P.V.) CANADIAN A 1965, št, 12, mesečna publikacija kanadske narodne knjižnice v Ottavvi poroča pod št. C 65-4885 (str. 1365) o izidu kratkega življenjepisa dr. Janeza Kreka v angleščini (His Story). A CADIAN' VAM PREDSTAVI "SEVEN SEAS" BRODOVJE Plove k vam iz poznane Nova Škotske Annapolis doline, da vam zadovolji vaš okus z najboljšim rumom, ki ste ga kdajkoli okušali. "SEVEN SEAS" RUM (čist, srednji in temen) Postavite Acadian Rum na vašo listo danes Prvi na listi v Ontario (za pivce, ki vedo, kaj je dobro) ACADTAN DISTILLERS BRIDGirrOVPN, NOVA SCOTIA K SLOVENSKEMU VPRAŠANJU IN JUGOSLOVANSKI PROBLEMATIKI. — Da dokažemo, da nismo le mi zunaj zakrbljemi nad dananjim položajem slovenstva; da ne zbiramo in objavljamo le nepomembnih drobtinic in dogodkov, ki so sicer nekarak-teristični za današnji slovenski položaj, češ, da nam Slovencem v Jugoslaviji v narodnostnem oziru ne preti nobena nevarnost; da se le mi zunaj bojujemo za slovenstvo, ljudje doma pa so popolnoma pomirjeni z Jugoslavijo in zadovoljni s slovenskim položjem v njej; da je mogoče sicer teoretično govoriti o jugoslovanstvu, nekem idealnem jugoslovanstvu, da pa jih je zelo malo, ki bi si pod idealom isto predstavljali in da nobeno jugoslovanstvo v praksi ne odgovarja idealu, objavljamo danes dvoje mnenj iz domovine. Prvo so odlomki iz eseja Josipa Vidmarja, bivšega predsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, sedaj predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pod naslovom "Refren o narodnosti", ki je bil objavljen v "Sodobnosti" št. 1—3 za leto 1965. Drugo pa je članek Božidarja Borka, kritika, publicista in bivšega kulturnega urednika ljubljanskega "Jutra", ki ga je objavil v "Sodobnosti" št. 12 za leto 1965, pod naslovom: "Odkrita beseda o neljubem pojavu". družbi? Teza imenovanih "ideologov" sloni na tabihle premisah. živimo v državi in v skupnosti narodov, katerih poglavitni napor je Iz eseja "Refren o narodnosti" "Treba je kajpada ugotoviti, da je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji načelno in v glavnem urejeno, o čemer priča dejstvo federacije in obstoj štirih ali I usmerjen v realizacijo sociali- petih nacionalnih republik, ki v marsičem niso samo videz neke ■neodvisne državnosti. Ali pa je to vprašanje dokočno rešeno tudi v miselnosti in v naravah vseh nas in v prvi vrsti v miselnosti vseh intelektualcev in javnih delavcev? Presednik Tito je v svojem referatu poudaril, da je bilo to vprašanje pri nas rešeno "na načelu enakopravnosti vseh narodov, na njihovi prostovoljni združitvi s pravico do odcepitve". Vendar je hkrati podčrtal tudi to, da "so ljudje in celo komunisti, ki so se naveličali močnega gesla iz naše osvobodilne borbe in ki so mnenja, da so se nacionalnosti v našem socialističnem družbenem razvoju že preživele in da je potrebno, da odmro. Ti ljudje mečejo enotnost narodov v en koš z likvidacijo naciji in z ustvarjanjem nečesa novega, umetnega, se pravi enotne jugoslovanske nacije, kar jc rnalo-dane podobno asimilaciji in birokratski centralizaciji, unita-rizmu in hegemonizmu". Če razmišljam o nastopanju takih mnenj v naši javnosti, sem si na jasnem glede dveh poglavitnih dejstev, ki so z njimi v zvezi. Prvič izvirajo take teze res očitno iz vrst nekakšnih intelektualcev in javnih delavcev, ki pa jih nemara ni tako zelo malo, kakor se splošno misli, ker bi se sicer njihove ideje sploh ne mogle tako glasno pojavljati v naši družbi. In kdo drugo kakor intelektualec ali javni delavec naj bi se sploh ukvarjav s takimi špekulacijami? Drugo dejstvo, ki ga tudi ni prezreti, pa je to, da so te teorije hote ali nehote predvsem naperjene zoper Slovence in še zoper Makedonce, kajti pri "likvidaciji narodnosti" gre predvsem za likvi-diranje posebnih jezikov, kakor tudi "asimilacija" ne pomeni nič stičnih odnosov. Spričo tega je nacionalno vprašanje povsem nevažno ali celo škodljivo za naš pravi napredek; treba ga je te1 daj čimprej popolnoma odpraviti z dnegnega reda. V ta namen se je treba odločiti za enotno narodnost in na tej novi osnovi dograditi socializem, v katerega ideološki zakladnici zavzema eno izmed najvašnejših mest-interna-oionalizem. Vsekakor nenavadna logika, kajti vse to se pravi v imenu internacionalizma skrbeti za izdelavo nove nacije in skušati nacionalizem premagati z novim "višjim" nacionalizmom, ne pa s socialističnim urejanjem te problematike, ki je rešljiva samo na en način. Kakor je mogoče brezrazredno družbo ustvariti samo z odpravo vseh narodnih neenakopravnosti, tako je mogoče doseči pravi internacionali-zem samo s pravičnim reševanjem vseh nacionalnih problemov. Ko bodo dejansko rešeni ti, se bo narodno čustvo v ljudstvih in posameznikih pomirilo in narodnost bo postala popolnoma osebna zadeva vsakogar; nihče je ne bo motil ne prizadeval in za nikogar ne bo socialno važna in tudi sama ne bo nikogar ovirala ali omejevala pri zavzetostih za stvari človeštva, marveč bo ostala samo intimna osnova o-sebne kulturne dejavnosti. Tako bi moglo priti do pravega internacionalizma, ki si ga nihče ne more želeti iskreneje, kakor ravno mi, ki smo zmeraj in zmeraj deležni skrbi za naše izveli-čanje v "višjih" nacionalniih tvorbah. V novi socialistični Jugoslaviji seveda našega obstoja nihče ne ogroža. In vendar ni mogoče reči da bi bilo slovensko narodno čustvo do kraja pomirjeno in utešeno. Gotovo igra pri tem precejšno vlogo občutljivost, ki sem jo omenil kot dediščino preteklih drugega kakor jezikovno in še t časov. Res pa je, da naposled kulturno asimilacijo-koga? Spet nas z Makedonci. Ne vem, kako reagirajo na te "ideologije" Makedonci, vem pa, kako odgovarja nanje naše slovensko narodno čustvo, in sem prepričan, da so za sožitje naših narodov nenavadno škodljive in dvakrat nenavadno škodljive, če ravno tako neugodno vznemirjajo čustva prebivalcev naše najjužnejše nacionalne republike. Kadar hočejo biti antinacional-ni ideologi ali bolje rečeno nacionalni ideologi "jugoslovanskega naroda" načelni, se zlasti radi opirajo na preživelost nacionalizma in na internacionalizem, ki jc eden od izhodišč socializma. Glede preživelosti nacionalizma trdijo, da je nacionalizem v odmiranju, da ne more več progresivno vplivati na dogajanje ne v svetu ne pri nas doma. Seveda je očitno, da je nacionalizem danes v mogočni rasti, ne v upadanju ali v odmiranju. Saj zgodovina ne pomni tolikšnih sprememb na podobi sveta, kakršne predstavlja današnje osvobajanje kolonialnih narodov, ki je mora vsakemu Slovencu že presedati to večno ponavljajoče se kombiniranje o enotnem jugoslovanskem narodu, katerega nastanek ali rojstvo ali izdelavo bi neogibno plačali z resignacijo ali z izgubo svoje individualnosti ravno Slovenci. Ce ostanem pri ocenjevanju takih pojavov na popolnoma nepolitični ravni, moram reči, da je v njih nekaj netaktnega in brezčutnega, kar mora povzročati resna ncrazpolo-ženja, ki so popolnoma nepotrebna in ki ne morejo koristiti nikomur in ničemur. Ni si namreč težko odgovoriti na vpra-anje, ki je spričo teh kombinacij naravno: kakšnega reda državljani pa so ti, ki smejo kombinirati za našo narodno usodo, in kašneka reda državljani smo mi, ki moramo biti v njihovih špekulacijah objekt? Na žalost niso to edini pojavi, ki dajejo povod za nekakšno vznemirjenost slovenskega nacionalnega čutsva. Z njim je na primer ozko povezano vprašanje slovenskega jezika, ravnanja z njim v našem življenju izven v celoti šteti med nacionalne os-.meja Slovenije in celo v Sloveniji vobodilne boje in med zmage sami. O tem je bilo napisanih in nacionalne ideje, pa naj bi bili govorjenih morje besed, pravič-narodi ali rodovi, za katerih svo-jnih in krivičnih obtožb, ki mi-bodo gre, na še tako primitivni silim, da jih tukaj ni ponavljati, stopnji razvoja in etnične izob- Potem je tu dovolj pojavov, ki liikovalnostfi. Kakšno odmiranje' jih čutimo kot krivice in zapo- te ideje v svetu? In kako je premaga pri nas, v naši socialistični stavljanje, in to zlasti v zvezi s kulturnimi manifestacijami, Te strani spadajo v kategorijo površnosti, nepazljivosti, neobveščenosti, nekatere pa tudi v poglavje instinktivnega neupoštevanja tega, kar je slovensko. Toda to so vkljub vsemu manj važne in manj dalekosežne stvari, čeprav ni mogoče reči, da ne bi bile zelo občutljive. Važnejše vprašanje, ki se spričo tega, čemur bi v glavnem lahko dobrohotno rekli nerazumevanje, pojavlja med Slovenci, je vprašanje kompe-tenc naših nacionalnih republik, in e, kakor smo slišali v predsednikovem referatu, "srečujemo mnenja, da smo baje pretiravali s pravicami in vlogo socialističnih republik", je v Sloveniji zagotovo prevladujoče menje, da so spričo vsega povedanega pravice in vloga slovenske republike preomejene in da bi jih bilo treba na vsak način razširiti. Toda ta problematika, ki zagotovo sodeluje pri oblikovanju našega narodnega počut-ka, je preobsežna, da bi jo mogel podrobneje obravnavati. V zvezi s pravkar rečenim pa ja še stvar, ki jc očitno mogočen | faktor v razpoloženju jugoslovanskih narodov, slovenskega pa še posebno, faktor, ki ga pri tem razboru našega narodnega občutja ni mogoče izpustiti in ki jc kajpada v vsakem pogledu osnovne važnosti, to je ekonomski faktor. Predsednik Tito je v tej zvezi govoril takoel: "V vseh naših republikah oziroma nacionalnih področjih izražajo včasih posamezniki skrb za nacionalne interese, ki so baje ogroženi. Taki ljudje vidijo samo negativne posledice raznih ukrepov naše ekonomske politike za 'njihova' področja in narobe samo korist za druga področja". Iz teh besed je videti, da se take skrbi pojavljajo v Jugoslaviji vsepovsod in ne samo pri Slovencih. Seveda pa ni izključeno, da so ponekod te skrbi bolj upravičene in drugod manj. Nekatere izmed njih so gotovo bolj ali manj utemeljene, kakor je razbrati iz drugih predsednikovih besed, ki se sicer ostro obračajo zoper šovinistične izpade v zvezi z našo ekonomiko, ki pa nam hkrati pravijo, da "imajo neka nasprotja tako v federaciji kakor v republikah svoje korenine v tistem, kar je, kakor se mi zdi, tudi najvažnejše v ekonomskem razvoju naše države — v administrativno — birokratskem razpredeljevanju in drugih nepravilnostih, v razlikah v razvitosti posameznih republik in oblasti ter podobnem". Skratka, neke razloge, ki niso vsi povsem izmišljeni, to vznemirjenje ima. In razumljivo je, da intenzivno vpliva na razpoloženje širših kolektivov. Ne-razpoloženje, ki je med Slovenci v tej zvezi precej razširjeno, bi bilo treba pomiriti z jasnimi in preglednimi, tudi laiku razumljivimi obračuni o našem gospodarstvu, ki bi jih bilo treba položiti pred vso jugoslovansko javnost in v katerih bi bilo potrebno brezpogojno pokazati resnično stanje stvari. Zavedam se, kako neizmerno zapleteni so računi naše skupnosti, ker razvitejši glede marsičesa drugače žive od zaostalih in zaostali spet od razvitih, kar preglednost računov skoraj onemegoča; vendar sc mi zdi, da bi bilo zaradi pomiritve podobnih občutkov to vredno, koristno in potrebno storiti". Odkrita beseda o neljubem pojavu "V zadnjem času me večkrat ustavijo na ulici resni in pošteni znanci ter pripovedujejo o incidentih, kakršnih bi ne pričakoval nihče v Ljubljani, najmanj pa tisti, ki verujejo v zgodovinsko vlogo in realni pomen jugoslovanske skupnosti. Tako so pred nekaj dnevi v dveh trgovinah na Titovi cesti ljudje, ki so-verjetno doma iz SR Srbije, nastopili zelo arogantno nasproti prodajalkam, ker so jim odgo varjale v slovenščini. Pri tem so z žaljivimi besedami kazali zaničevanje do našega jezika in izrekali šovinistično menenje, da je srbohrvaščina edini uradni jezik v Jugoslaviji. O podobnih nastopih nekaterih izzivalcev, ki skušajo posnemati vlogo nekdanjih agitatorjev "Hcrrenvolka" pripovedujejo tudi uslužbenci gostinskih lokalov. Ali lahko izgovorite lo novo besedo! Poizkušajte. OMSIP KIJ VJ Zdi se, da je verjetno najvažnejša beseda, ki ste se jo naučil letos. Je kratica za "The Ontario Medical Services Insurance Plan" (Ontarijsko zdravniško zavarovanje ), ki bo plačal zdravnikove račune za vas. Da, za vas in tudi za vašo družino! Ni važno, kako malo denarja imate, ste zdravi ali bolni, ali koliko ste stari. Tudi nič ne de, če še niste postali kanadski državljan, — račune vašega zdravnika bo plačal OMSIP. Vsi tisti, ki nimajo zdravniškega zavarovanja se lahko prijavijo. Pomoč za plačilo premije je na razpolago posameznikom in družinam z nizkimi plačami. Pristopite k OMSIP pred prvim majem, da stopi zavarovanje v veljavo s prvim julijem 1966. Popolna razlaga in prijavnice so vam na razpolago brezplačno v vsaki banki. V LPMSIPJ ONTARIO MEDICAL SERVICES INSURANCE PLAN Edini argument, ka ga slišimo ob takih pritožbah, je to, da gre za nekulturne posameznike, za primitivce, ki niso doumeli resnične narave jugoslovanstva. Dejansko pa so ti zares nekulturni izbruhi zaničevanja do slovenskega jezika in naše kulturne avtonomnosti samo najbolj groba oblika nečesa, kar se kot ostanek nekdanjih hegemonističnih prizadevanj beograjske buržuazije pojavlja v raznih, ponekod s Co-sičevsko dialektiko prikritih oblikah, ki zatemnjujejo jasen in sleherni narodnostni diskriminaciji oddaljen pojem jugoslovanstva, kakor je uveljavljen tudi v ustavi socialistične Jugoslavije. Tako pojmovanje jugoslovanstva, kot je v ustavi, je ne samo realistično, temveč tudi edino pravilno, ker združuje na federativni podlagi več sorodnih narodov in ne pozna diskriminacije med majhnimi in večjimi, slabotnej-šimi in močnejšitni-saj je v poudarku (številčne) moči in njene prednosti pred pravico prvi zarodek fašistične miselnosti. V očeh pravega Jugoslovana nismo Slo venci, da uporabimo Cvijičevo formulacijo, "flotantna etnična masa", ki ji je šele treba dati narodnostni karakter, marveč že izoblikovana narodna individualnost, ki mora imeti enakovredno in enakopravno mesto v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. To mesto nam je z ustavo jugoslovanske federacije zagotovljeno. Zato tudi naš jezik nikakor menijo ignoranti ali "ideologi" nekdanjega hegemonistične-ga centralizma-nekak arhaizem, narečje, ki naj bi prej ali slej izginilo v srbsko-hrvatski večini, temveč je samostojen jezik v južnoslovanski jezikovni skupini in ima vso pravico in vse dolžnosti do polnega izživljanja in uveljavljanja. To spoznanje, čeprav je bilo že mnogokrat povedano, še vedno ni povsod prešlo v obče jugoslovansko zavest, zato v praktičnem življenju še dandanašnji srečujemo pojave pačenja prave jugoslovanske miselnosti. Sem sodijo tudi nekatere manj očitne oblike predsodkov o Slovencih in o našem jeziku. Ne moremo si mis-liti-in nihče ni nikdar zapisal takega primera-da bi Slovenec, ki ga eksistenčne ali druge okoliščine zakoreninijo na področje srbohrvatskega jezika, ne čutil potrebe, da se čimprej nauči srbohrvaščine. V Sloveniji so našli eksistenco mnogi, tudi izobraženi ljudje s področja srbohrvatskega jezika, vendar celo po več letnem bivanju med nami ne čutijo potrebe, da bi se naučili slovenščine. Spričo tega, da gre za soroden jezik, si te "nenadarjjnosti" za našo govorico psihološko ne moremo razložiti drugače, kot da v takem človeku še vedno tli predsodek o "dialektu", ki ni vreden, da se ge naučiš. To pomeni, da nekateri— in teh ni malo—vidijo v nas Slovencih nekaj manjvrednega, neko "likvidaciji" namenjeno množico; to pa je tisto, čemur se ne u-pira samo naša državljanska zavest, temveč tudi naš človeški čut. in to niti malo ne gre v okvir časa, ko vstopajo v zgodovino kot enakopravni partnerji doslaj malo znana in nerazvita azijska in afriška ljudstva. In zdaj se najdejo sodravljani, ki v nasprotju z duhom ustave, s čustvom bratstva in tovarištva očitajo celo najbolj logični in upravičeni defenzivi slovenstva-šovi-nizem. Ta naj bi bil v tem, da na tleh slovenske republike vstrajamo pri uporabi slovenskega jezika! Seveda pa to ne pomeni, da bi v tej samo-obram-bi kakor koli zaničevali jezik srbskih in hrvatskih sodržavljanov. Ta glosa ne odkriva nič novega; že večkrat je bilo v raznih oblikah povedano, da smo Slovenci tu in da hočemo tu ostati, ker je to naša moralna pravica in dolžnost in ker priznanje našega deleža v jugoslovanstvu izključuje sleherno diskriminacijo. Toda življenska praksa kaže, da je potrebno to naravno dejstvo še vedno ponavljati. Pisec teh vrstic je spričo nekaterih znakov po-pačevanja jugoslovanstva občutil potrebo, da se oglasi k besedi v TORONTO • Nekateri Torontčani so začeli akcijo, da bi preprečili porušenje stare mestne hiše, ki je bila zgrajena 1. 1899 in je še sedaj v popolnoma dobrem stanju, ker je bila zgrajena z najboljšim materialom svoje dobe. Predlagajo, naj bi dvorišče pokrili s streho ter bi tako imeli bodisi avditorij ali pa razstavni prostor. Stavba sama naj bi služila kulturnim potrebam mesta ali pa postala mestni kolegij ali šola bodisi za zaostale bodisi za nadaljnjo izobrazbo. Na ta način bi bil ohranjen kos torontske zgodovine tako za prebivalce Toronta kot tudi za obiskovalce. • Novonaseljenci, ki se hočejo naučiti angleščine, imajo na razpolago nove dnevne tečaje v vprašanju, pred katerim ne sme mo kakor (menda) noj vtikati glavo v pesek. Kot legitimacijo za odkritosrčno in do kraja po zitivno besedo o tem bodi dejstvo, da imam za sabo več ko petdeset let publicističnega dela za medsebojno spoznavanje in zbli-žanje jugoslovanskih narodov, da je srbohraščina moj drugi jezik in da sem spisal v njem dolgo vrsto esejev in člankov v zagrebških in beograjskih revijah. Rad imam ta jezik, ne morem pa dopustiti, da naj bi bil znak manjvrednosti, če govorim in pišem v materinskem slovenskem jeziku. Zame in za slehernega zavednega Slovenca je le-ta enokovreden z drugimi jugoslovanskimi jeziki. estonski hiši, ESTONIAN HOU-SE, 958 Broadvievv Ave. Tečaje organizirajo vzajemno državljanski odsek provincialne vlade, C.O.S.T.I. ter International Institute of Metropolitan Toronto. Tečajo so se pričeli koncem februarja in bodo na razpolago pet dni v tedno med 8,30 in zjutraj 4,30 popoldne. Pouk, in-iormacije ter nasveti bodo na razpolago v še leto. Podrobnejše informacije so na razpolago: Mr. P. Dunne, Citizenship Divi-sion, tel; 365-2285. Mr. John Henselmans ali Mrs. E. Tsatsos, tel: 537—2561. Mr. Salvatore Palazzolo, tel: 366—7991. Izhaja SLOVENSKA DRŽAVA prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-f. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L. ia Italijo in Trst 600.- lir, za Fran cijo -500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. _ i • Univ. profesor za ruščino Božidar T. Horn (Hiram College, Hiram, Ohio) se zanima za slovenski glagol in namerava izdati slovar glagolov z angleškim prevodom (Glas). • Izbor Župančičeve poezije so izdali v Sofiji (založba Narodna kultura) pod naslovom "Mo-jte korabi" (Glas). • V avstrijski antologiji jugoslovanske proze (Milo Dor) so zastopani Slovenci: Ivan Cankar, Andrej Hieng ter Beno Zupančič (Glas).