Rokovnjaška koča. (Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič.) Dolgo je stala ta smreka s tistim napisora, dokler je ni sirela raztreskala. Tisti, ki so to vedeli, so na razne načine razlagali to stvsr. Nekaieri, da jc Bog hotel pokazati, da je uslišal prošnjo \n dete, ceprav ni bilo kršoeuo, vzel v nebesa. Drugi so govorili, da je iiotel pokazali, da fako gori v peklenskem ognju, kakor je ta stnreka gorela od slrele. »Bog je Bog«, jo rek'a stara Gadejka, njib ieta, »tak 3°) kakor orel na nebu. Kdo ve, kaj namerava? Nič ga ne 4>>ira, ne dež, ne teraa. Leti, kamor hoče. Tak je tudi Bog — Pr°st . . .« " ^ o.Hek Samek iz Zakopanega, strasten lovec rnedve<s3ov, lmenovan »Vidovac«, ker so se mu prikazovale čudtio stvan, kakršnih ni v^idcl nihče drugi (pravijo, da je vidVl v Morskem očesa*) ribo s koštrunovo glavo), je; vide! v listi rokovnjaški koči neko noč v oktobru ob polni luni sirašnega tatranske^a jezd(;ca, ri3a na jelenovem vralu. kako je dirjal cez iaz p0(] rokovnjaško kočo in ga je kot vihra ne?la obupana žival. Ko je sliša! od daleč jek in jc tj^fdal strnšno pnka/.on. se jp Sarnek najpipj prestrašil k<>r je mislil, da je prikazen, in se je prekrižal. Jcden \o ii tel mimo in izgini) v goščavi. Tam je vidrl tudi obuppn boj medvpda z volkovi, ki ji!i jp bilo pet. Vps gozd se je trosel od rjovenja in hroppn,a in mrak svpžoga sn^a se jo valil po /raku nad klobCiopin tph zvprin. Iznpnada napadeni medved ni imel časfi pobpgniti v gozd med drevje in volkovi so ga obkoiili. Sa- *) Gorska jezerca t Tatrah. -- Op. preL ...» «\ «, niek je gledal ta boj skozi vrata rokovnjaske koče z dvoeevko v roki. Škoda se mu je zdelo medvedove kože, a bil je radoveden, kdo bo zmagal. Mpdved se je Ijuto branil in se umikal v pozd mladega smreoja. Bojevita duša Saml:ova se je veselila ob pogledu, ka><o se je mogočna zver .-pen>la na zndnje roge, kako je mabala z rnocnimi šapai.ii rjoveč in hropeč. A urni volkovi so odskakovali v stran in zapirali medvedu pot v gozd. Že se je eden, na glavo /adet, jeeeč zvalil v sneg, in kri mu je lila iz razmesarjenega gobca; že je drugi, s trebuhom, od medvedovih šap ra/mesarjenim, zletel visoko v zrak, padel na zem'jo in se zvijal v lastnem drobu, ko se jo posrečilo niijveojemu vo!ku od zadaj skočiti na medveda in za ušesi mu zasaditi ¦/obe v vrat. Spdaj je drugi volk medveda zgrabil za grlo in tuli tretji mu je skočil na vrat. Davljeni modved je pa(iel in iztpgnil šajip. Sedaj je nastal en sani skrotovifen klobfič telps in dvignil se je tak krik, rjovenje in hropenje, zmešano s tuljcnjem obeh poginjajor'ih volkov, da se je Samku stresla puška v roki ob groznem hrupu. Kakp pol ure je traja'o premetavanje borečib se zveri. ki so se bile tako pomešale, da je bilo težko raz!o:-evati drujio od druge. Nazadire se jp medved zadavljpn nohal braniti. in \ olkovi, vsi rdpči od krvavecih ran, so prieeli trgati 'njc irovo mp^o in goUati kri. Tc<Iaj pa je Samek z dvcma stre!oma ubil dva volka; tretji je zbežal. To jp pripovedoval zvečer, vrnivši se domov, v topli ¦¦•obi, jp(io'r' kadp/'O se kfi?o, Ippo zalito z vro":;m sladkim mlpkotn. Rpsno ga jp poslušala žpna, rojpna iz gazdovskpgii (pastirskpija) rodii Snbčakov, trije postavni sinovi in tri Vhke hcprp z-visokimi grudi in rdecimi lici, ki so tkalc t.lafno na sfatvah, doklpr jc bil dan. spdaj pa sede'e ta na klopi. ta na rohru ona na stolcu. polpiraV okroj^e bradp z dlanmi in poslušale povest, kakršne je oče fiavadno pri- našal z gora. Poslušala sta tudi dva prijatelja in tovarišt Samkova, znamenita lovea, Jasjek Valčak iz Skibovke in Macjpk Tatar iz Tatarov. Pila sia ogrsko vino, ki so ga bili postavili prpd njiju, in puhala iz pip gost in dušljiv dim. Jutri sta nameravala iti s Samkom k rokovnjaški koči po kože ubitih živali, katere niso izgubile cpne, oeprav so bile raztrgane v boju, in po medvedje meso in mast, silno dobro za razne bolezni, dok'er np uničijo bogatpga plena drugi volkovi, risi, lisice, kune in roparske ptice. Tam je imel Samek tudi čudno prikazen, zaradi katere so Ijudje govoriii, da gotovo pridp v nebpsa, če bi bil še tako budoben, ker rau je Bog dal videti tako stvar. In Samek ni bil hudoben. Nesreča je hotela, da je šel od doma z dvpma tovariJema. da bi v Mjengusovski do!ini izkopaval svizce; tam ie naletpl na sedem liptovskih strelcev in od njih dobil kroglo v bok. Ne bil bi je dobil, ker je impl ča? uiti in tudi njpgova tovariša sta ušla nekam proti Koprovemu sediu, a bojevita duša Sartikova se ni botela umakniti z bojišPa brez strela. ne da bi sp bil pokazal Liptovakom. Obstal jp torej in najvpčjega Liptovaka vzpl na mubo. A ni bilo božjoga blagos'ova. kajti strpl je odpovedal, bodisi da jp snindnik na prašniri postal vhžpn, bodisi kaj drugoga, in takrat mu je npnadoma eden izmed liptovskih strelcpv kroglo za-^modil v rebra. Z njo sp je Sampk umakni! v gozd v svesti si. da se umika rastno, in je krvaveč prekobalil Mjengn:o\'?ko spd'o, prišp] do Ribiega jezpra pod Volisin brez jpdi in pijarp, ker ni impl kaj; vsp jp ostalo v jimi pri fvizrib. Na7adnjp ga je pod Vak^mund^ko premagala slabnst in takrat jp samo prosil svo:o duso. naj ne uide iz njcga, dokler se ne privleče do rokovnjaške koče. Tain s# je zgrudil na dračje, ki je ostalo tu od zadnjega prenočevanja rokovnjačev ali stielcev, ter obležal. Takrat — a Bog ne daj, da morda v mrzlici od rane ali po božji volji — je videl, česar ni videl še noben horal.*) Bil je tako slab vsled izgube krvi, da ni mogel gibati niti roke niti noge. Naenkrat pa se mu jp zdelo, — bilo je po solnčnem zabodu v temi, ker je bil dan meglpn in je pršelo — da sp je npka spnca prikazala med vrati, čeprav so bila zaklenjpna. in takoj nato druga. Ena je obstala na levi, druga na desni strani vrat. »Smrt«. jp pomislil Samek. »A čemu za vraga bi prisli dve, saj vendar ena zadostuje vsemu svptu, kraljem. škofom in doktorjpm, tembolj kakemu kmetu tpga pa tudi ni še nihče slišal, da bi bili dve smrti, ali da bi smrt hodila v dveh osebah . . .« A takoj je izprevidel kdo je prišel, kajti senca, ki je stala na levi pri vratih. je rekla: »Duša človeska, pojdi z menoj!« In ta glas je bil tak. kakor bi bila zaškripala nemazana os. »Obo!« je pomisMl Stanpk in vztrepetal. — »To je gotovo budobec in druga je gotovo smrt, ali pa njegov pomagač.« Ta bip pa =p jp o?'p<5ila spnca. ki jp «tala na desni strani vrat: »Duša človeška. pojdi z menoj!« Ta glas pa jp rvenel kakor zvončpk v cerkvi. Zato se je Snmpk razvosplil. kajti sjioznal je, da ni niti hndobfpv pomagaf. niti smrt. ker ta dva bi np imela •) llorali — gorjnnri v Talrah. — Op. prel. tako lepega glasu. Tudi to ga je pomirilo, da je ta senca videti jasnejša nego pi va. Samek si je dobio ogledal oba, saj je imel bistre, strelskp oči. in razpoznal je velikp perutnice nad glavo enega in dnigpga, a tisti jasnpjši je imel krila kakor lastovka. a drugi kakor nptopir. Sedaj je Samek tudi vedel, da sta to angpl in hudobec. »Po mojo dušo sta prišla«, je rekel sam pri sebi. »Kateri bo neki močnejši?«  Hudobpc pravi: »Duša čioveška — moja si!« Takoj nato pa angel: »Ne tvoja, ampak moja!« »Moja!« »Np, moja!« Prife'a sta se prepirati. »Kradel je«. pravi hudobec. »Vsak kmet krade. Ce ne ukrade ta, ukrade drugi«, pravi angel. »Pil jp.« »Pil jp za svojp! Ali si mu kaj posodil?« »Dpklpta je hodii glpdat, ko so se kopala.« »Tudi ti bi jih rad glpdal. nesnaga. Kar tiho!« »Žp tri leta se ni izpovedal.« vTn jp skrb duhovnika, ne tvoja. Zato je pa župnik v Hobolovu.« »Nag'e jpze jp, kolne.« ^Pa tpbp! Dobro dpla!« »Svetnikom ne zaupa.« »Saj tudi oni njpmu np. To dobro vem, ker smo tovarifii, ti si jim pa za podznožje.« Hudobec se je razjezil in je hotel stopiti k Samkn od vrat. »Pojdi, duša človeška! Vzamem te!« ja zaškripal njegov glas. Pobral je vile izza sebe in naravnost proti Samku. »Hpj. ti mreina! Da bi tp sto vragov! Kakšen angel pa bi bil. ako bi si ne vedel pomagati.« T In je prijel za hudobčeve vile. »Vpselje jp bi'o glpdati«, je pravil Satnpk, »ker angel je bil močan. pa tudi hudobec ni bil slab. Cim ta z vilami zamahne name. ga drugi zadržuje. Samo to se mi je čudno zdelo, da nista delala nikakega hruna. Prav po človeško sta govorila, njih korakov pa ni bilo slišati. Nazadnje je angpl hudobcu vile iztrgal iz rok in jih vrgel skozi streho, a v deskah ni ostalo nobpnp s'e li, samo malo pokadile so se. Hudobec pa se zasuče in buh! je bil skozi vrata. Zbežal jp.« »No, duša cloveška«, je rekel angel Samku, »rešil sem tp.« »Bog ti povrni, angplopk!« je odgovonl hamek. »No, kako bo zdaj, Vojteh, Ali hočeš z mano v nebesa?« Samek se je popraskal za ušesom. kpr bi še ne bil rad zapustil ta svpt. bil jp selp pptdpset let star in najbolj mu ie biio žal tistpga mpdveda z bplim pasom okrog vratu, ki ip impl svo.j brlog v Črnpm smref-ju in pa svatbe pn Sobčakovih pod Gubalovko. na katero jp bil povabljen, vendar se tudi ni spodobiio. da bi 3P profivil taki osebi. Popra^kal sp jp torpj za ušpsom in rpkel: »Samo ko bi mi dovoMli, da sp lotim ti^tpga tnpdvpda. tisto avatbo pri Sobcakovih pa pustim. če že ni drugace.« . (Dalje pnhodnjic.)